![\"freud.JPG\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/06\/freud.thumbnail.JPG\")
1.\u00a0\u00a0\u00a0 VPRA\u0160ANJE SEBSTVA IN INDETITETE?<\/p>\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 VPRA\u0160ANJE SEBSTVA IN INDETITETE?<\/p>\n
Nana\u0161a na sedanjost in preteklost
\nOba pojma sta zelo povezana in ne moremo razlagati enega, brez osvetlitve drugega.<\/p>\n
SEBSTVO je raz\u0161irjen jaz, ki se \u0161iri v nezavedno.<\/p>\n
INDETITETA je modus ali ve\u010d modusov iz dveh spektrov. Eden je kot subjekt v lastni dejavnosti in drugi kot objekt. \u0160ele ta nam da kriti\u010dno presojo in ob\u010dutek identi\u010dnosti in kontinuitete.<\/p>\n
DEFINICIJA ; sebstva in indetitete vsebujejo zna\u010dilnosti \u010dloveka kot biolo\u0161ka vrsta, individualna osebnost, dru\u017ebeno bitje in \u010dlan kulture.
\n<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 POMENSKE KATEGORIJE POJMA INDETITETE<\/p>\n
So tri kategorije:<\/p>\n
2.1.\u00a0\u00a0\u00a0 INDETITETA KOT SAMOPODOBA: to je tisto, kar si \u010dlovek misli o sebi- samorefleksivni proces. Tukaj sta subjekt in objekt zdru\u017eena v eno osebo. Temelji na razumevanju kot posameznikov samorefleksivni proces, kar je temelj za razvoj raziskovalnega polja, kjer posameznik glede na prou\u010devanju pojavov indetificira lastno sebstvo iz notranje perspektive. Ta ob\u010dutek indetitete daje mo\u017enost osebi za izrekanje o sebi in za samoopredeljevanje in je zna\u010dilno le za \u010dlove\u0161ko vrsto.<\/p>\n
2.2.\u00a0\u00a0\u00a0 INDETITETA KOT KOMPLEKS LASTNOSTI, KI JIH POSAMEZNIKU PRIPISUJEJO DRUGI; ko razmi\u0161lja o sebi. Tukaj notranji perspektivi, ki temelji na samorefleksiji in je preve\u010d subjektivna in nezadostna, dodamo \u0161e zunanjo perspektivo- kar \u010dloveku pripisujejo drugi. \u0160ele njuna medsebojna usklajenost, da relativno objektivno in realno samopodobo.<\/p>\n
2.3.\u00a0\u00a0\u00a0 INDETITETA KOT ZNA\u010cILNOST DRU\u017dBENIH SISTEMOV; tu je objekt skupina, kultura, organizacija,.. subjekt pa je posameznik, ki spada v to skupino, zaradi dolo\u010denih lastnosti. V\u010dasih si pripadnik te skupine \u00bbmi Slovenci\u00ab, v\u010dasih pa se lo\u010duje\u0161 od te skupine \u00bbNemci\u00ab. Posamezniku je ta indetiteta dana od zunaj in ne izhaja iz njegove notranjosti.<\/p>\n
ZADNJI DVE KATEGORIJI STA\u00a0 KOLEKTIVNI.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 ZA\u010cETKI PSIHOLO\u0160KEGA PROU\u010cEVANJA INDETITETE<\/p>\n
Podobno kot sodobno prou\u010devanje indetitete. Tu je najpomembnej\u0161i ERIKSON, ki je prvi uvedel pojem indetiteta in temelje sistemati\u010dne refleksije osebne in dru\u017ebene indetitete. \u010ceprav zanj ne moremo govoriti, da je prvi, ki se je za\u010del ukvarjati z njo. Njegov koncept temelji na INTUICIJI, LITERARNIH in POETI\u010cNIH ANALIZAH na NJEGOVI KLINI\u010cNI PRAKSI. Kritiki mu o\u010ditajo nepreciznost in pogosto metafori\u010dnost. Zato je Eriksonov koncept pomemben bolj teoreti\u010dno.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 REFLEKSIVNOST IN AVTOREFLEKSIVNOST<\/p>\n
Obe sta miselni sposobnosti, ki sta specifi\u010dni za \u010dlove\u0161ko vrsto.<\/p>\n
AVTOREFLEKSIVNI PROCES omogo\u010da \u010dloveku, da je isto\u010dasno subjekt in objekt opazovanja, to pa je tudi razlog za NASTANEKA in RAZVOJ OB\u010cUTKA INDETITETE.<\/p>\n
AVTOREFLEKSIVNI PROCES vklju\u010duje intraspektivno spoznavanje zunanjega sveta in njegovih reakcij nanj.<\/p>\n
AVTOREFLEKSIVNOST \u2013 razmi\u0161ljanje o samem sebi.<\/p>\n
REFLEKSIVNOST \u2013 \u010dl. Sposobnost razmi\u0161ljanja o ne\u010dem.<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZVOJ SAMOSPOZNAVANJA SKOZI ZGODOVINO<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 GR\u0160I FILOZOFI\u00a0 – so imeli moto \u00bbspoznaj samega sebe\u00ab.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 SREDNJI VEK \u2013 pojavili so se zametki identitete, klacificirali so sebe in zna\u010daj in to opredeljevali v gledali\u0161\u010du.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 NOVI VEK \u2013 je prava prelomnica, prepri\u010dani so, da spoznavamo samega sebe iz zunanjosti v notranjost in da se zunanjost prikrade v notranjost z avtorefleksijo.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PURITANSTVO \u2013 je glavni dejavnik za razvoj samospoznavanja. Pomembni vrednoti sta zavest in samozavedanje. Veja protenstantizma (zelo strogi, zadr\u017eani)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 ROMANTIKA \u2013 v tem obdobju so zelo pozorni na indentiteto (poudarjali so enkratnost in individualnost posameznika)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 20. STOL. \u2013 mnogi zavra\u010dajo religijo, zato ni ve\u010d odgovorov na eksisten\u010dna vpra\u0161anja in mnogi so se sprijaznili, da obstajajo dvoumni in da ni mo\u017eno za popoln razum samega sebe.<\/p>\n
INDIVIDUALNA IDENTITETA<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 GLAVNI PROBLEMI PRI PROU\u010cEVANJU IDENTITETE:<\/p>\n
1.1.\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM REALNOSTI: v tem, da semopodoba ne sklada s tem, kaj drugi mislijo o nas. Se nana\u0161a na odnos med notranjo in zunanjo perspektivo. Za prou\u010devanje indetitete ni zadostna notranja perspektiva, ker je to samo enostransko razumevanje, zato je pomembna tudi zunanja perspektiva. \u017de LUKMAN je rekel, da se indetiteta ne razvija iz notraj na vzven, ampak iz zunaj na vznoter.<\/p>\n
Med obema perspektivama so povratne zveze, ki omogo\u010dajo oblikovanje in predstavljanje indentitete.<\/p>\n
Usklajevanje med notranjo in zunanjo perspektivo je posameznikov notranji proces, zato niti dva posameznika v isti dru\u017ebeni kategoriji nimata enakih zna\u010dilnosti sebstva.<\/p>\n
1.2.\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM INDIVIDUALNOSTI: se nana\u0161a na enkratnost indentitete. Posameznikova indetiteta je razpeta med njegovo individualnostjo in dru\u017ebenostjo. Iz individualnega vidika lahko re\u010demo, da je to njegova specifi\u010dnost. Tekom psihosocialnega razvoja posameznik razvije kriterije lastne indentitete, na katerih potem razvija, potrjuje, dograjuje.<\/p>\n
1.3.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0PROBLEM KONTINUITETE: \u010dlovek se spreminja, vendar ostaja ista oseba. Nana\u0161a se na stabilnost in premikanje elementov. Skozi razvoj posameznika se identiteta spreminja in se po\u010dasi in so\u010dasno z psihosocialnim razvojem razvija. In se ne kon\u010da njen razvoj v adolescenci, ampak se \u0161e v odraslosti oblikuje in dograjuje. Kljub temu imamo ob\u010dutek, da smo ista oseba.
\nBiti nekdo, je konstrukcija preteklosti, vrednotenje sedanjosti in oblikovanje na\u010drtov za prihodnost.<\/p>\n
1.4.\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM KONSISTENTNOSTI \u2013 SKLADNOSTI: deli na\u0161e samopodobe se morajo skladat v celoto. Nana\u0161a se na odnos med elementi v notranjem spektru. Posameznik v razli\u010dnih situacijah prevzema razli\u010dne vloge.vendar ima \u0161e vedno ob\u010dutek, da je ena in ista oseba. Raznolikost v vedenju v teh situacijah je minimalna.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 GLAVNE KOMPONENTE INDENTITETE IN NJIHOVA MEDSEBOJNA\u00a0 POVEZANOST<\/p>\n
2.1.\u00a0\u00a0\u00a0 KOGNITIVNA ali SPOZNAVNA KOMPONENTA: spoznavamo samega sebe. Kongitivni preobrat je povzro\u010dil spremembo pozornosti na vedenjske vzorce, na subjekt izkustva z lastnim sebstvom in kognitivno predelavo informacij o njem. Subjektova samopodoba je subjektovo mnenje o samem sebi. Mnenje pa pridobi na subjektovih zaznavah v subjektovih pomembnih situacijah.<\/p>\n
2.2.\u00a0\u00a0\u00a0 AFEKTIVNA ali \u010cUSTVENA KOMPONENTA:\u00a0 kar spoznamo o sebi, smo zadovoljni. Pri subjektovi samopodobi ni pomembno le kognitivna komponenta, ampak tudi ob\u010dutek lastne vrednosti, kar je zelo pomembno za posameznikovo psihi\u010dno zdravje in njegovo delovanje. Ta ob\u010dutek se spreminja na 3 na\u010dine:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Z oceno specifi\u010dnega izkustva, ker oceno posameznik posplo\u0161i
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pri re\u0161evanju problemov, ki nastanejo pri oblikovanju indetitete, \u010de je re\u0161evanje uspe\u0161no, dobimo pozitivno ovrednotenje, druga\u010de pa obratno.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 In glede na motivacijo se ravno tako ustvarijo pozitivno ali negativno vrednotenje.<\/p>\n
2.3.\u00a0\u00a0\u00a0 KONATIVNA ali MOTIVACIJSKA KOMPONENTA: ob\u010dutek, da imamo nadzor nad vsem. Motivacijsko komponento imenujemo tudi nadzor nad samim sabo. Vsi moramo imeti ob\u010dutek, da situacijo obvladamo in zmoremo, \u010de tega ni, se po\u010dutimo nemo\u010dne in zgubljene.<\/p>\n
POVEZAVA MED TEMI KOMPONENTAMI
\nPosameznik mora vklju\u010devati koncept sebe, ob\u010dutek lastne vrednosti in nadzor nad sabo v celoto.\u00a0 \u010ce so te komponente v neskladju, se pojavi potreba po konstruktivnem re\u0161evanju identitete. Spremeni odlo\u010ditve, na\u010drte za vzdr\u017eevanje indetitete,\u2026 in spet ravnovesje med komponentami.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 FILOGENEZA SEBSTVA IN IDENTITETE\u00a0 ali RAZVOJ PO BIOLO\u0160KIH VRSTAH<\/p>\n
AVTOREFLEKSIJA: se je po\u010dasi razvijala.<\/p>\n
V \u010dlove\u0161ki refleksiji sta dve perspektivi:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 NOTRANJA:\u00a0 sebstvo kot subjekt, sebstvo kot objekt v eni in isti osebi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZUNANJA: med sebstvom in nesebstvom<\/p>\n
SAMOREFLEKSIJA: se razvija so\u010dasno z prehodom iz enega vidika v drugega:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PRVI VIDIK: sebstvo kot subjekt (jaz)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DRUGI VIDIK: sebstvo kot objekt (mene)<\/p>\n
Pri vi\u0161jih primatih obstaja samoprepoznavanje, kar je zametek za samorefleksijo.
\n\u0160impanzi se prepoznajo v ogledalu (prime se za svojo piko na obrazu, medtem ko ni\u017eje razvite \u017eivali mislijo, da je v ogledalu drug pripadnik iste vrste)<\/p>\n
Za razvoj samorefleksije je pomembna socializacija.
\n\u0160impanze, ki so jih izob\u010dili iz njihovega dru\u017ebenega okolja, niso razvili samoprepoznavanja. Zato je pri ljudeh zelo pomembno dru\u017ebeno okolje za razvoj identitete.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160TIRI OBLIKE SEBSTVA PO GREENWALDU:<\/p>\n
Novonastale oblike sebstva pri razvoju nastanejo po principu nadaljevanja \u017ee obstoje\u010dega sebstva, kljub temu prej\u0161nje sebstvo ostane, tako, da ima odrasli \u010dlovek lahko 4 oblike sebstva, in sicer nastale so po vrstnem redu; DIFUZNO SEBSTVO,\u00a0 JAVNO SEBSTVO, ZASEBNO SEBSTVO, KOLEKTIVNO SEBSTVO.<\/p>\n
4.1.\u00a0\u00a0\u00a0 DIFUZNO SEBSTVO: nejasno zavedanje samega sebe. To sebstvo temelji na odzivih telesa na ugodje in neugodje (bole\u010dina). Je prva oblika, ki se pojavi in je zelo primitivna, zato ji re\u010demo tudi predsebstvo.<\/p>\n
4.2.\u00a0\u00a0\u00a0 JAVNO SEBSTVO: prevzamemo tuja mnenja iz okolja. Se pojavi, ko se pri otroku razvijepozitivno vrednotenje oz. za\u010dne ceniti odobravanja star\u0161ev, avtoritet in vrstnikov. In dobi ob\u010dutek, katero obna\u0161anje bodo drugi sprejeli in katero zavra\u010dali.<\/p>\n
4.3.\u00a0\u00a0\u00a0 ZASEBNO SEBSTVO: \u010de so si mnenja drugih nasprotna in se je treba odlo\u010dit, kaj bo izbral, ko pa se odlo\u010di se oblikuje zasebno sebstvo. Nastopi, ko se javno sebstvo soo\u010di z konflikti med standardi pomembnih drugih. Takrat se zaradi te\u017eav, ki jih povzro\u010dijo te konflikti, razvije zasebno sebstvo.<\/p>\n
4.4.\u00a0\u00a0\u00a0 KOLEKTIVNO SEBSTVO: skupni interesi spodrinejo lastne. Nastane, ko se posameznik soo\u010di z konfliktom med osebnim ciljem in ciljem referen\u010dne skupine in da prednost skupnim interesom.<\/p>\n
Razvijati se za\u010dne v dru\u017eini, kasneje pa jo zamenjajo druge skupine, kot so: religiozne, etni\u010dne, nacionalne, politi\u010dne,..<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZVOJ SEBSTVA V ZGODNJEM OTRO\u0160TVU<\/p>\n
To obdobje traja do 2. leta starosti.<\/p>\n
Organizem je organizator vedenja.<\/p>\n
Tri kontrolirana vedenja so:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Otrok se odziva na tuje vedenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Premika o\u010di za roko, ki gre proti predmetu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Spoznava \u010dutne lastnosti roke<\/p>\n
To vse poteka po dednem programu.<\/p>\n
To obdobje ima 4-6 faz in v vsaki od njih se pojavi neka nova sposobnost.<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA: PRVO TROMESE\u010cJE<\/p>\n
Vse teorije navajajo, da se sebstvo za\u010dne razvijati z biolo\u0161ko funkcionalnimi sposobnostmi, zato v tej fazi re\u010demo sebstvu predsebstvo.
\nPri njih obstaja orientacija, pozornost in nekaj osnovnih gibov.
\nPozorni so na socialne dra\u017eljaje, prisotna je emocionalna intenzivnost, \u010dasovno in ritmi\u010dno organiziranost komunikacija z svojo mamo.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA: OD 4 \u2013 6 MESECA
\nSpozna, da je sam kriv za svoja dejanja in za\u010dne lo\u010devati druge od sebe.
\nDobi sposobnost do\u017eivljanja samega sebe kot subjekt.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA: OB KONCU 1. LETA IN NA ZA\u010cETKU 2. LETA<\/p>\n
Pojavi se simboli\u010dna predstava.spozna, da so predmeti lahko prakti\u010dni.
\nGlede na svoje emocionalne reakcije, za\u010dne ugotavljati odgovore drugih na njegove spodbude.<\/p>\n
Pri oblikovanju individualne identitete in sebstva ga podreja pri tem dru\u017eina, zato se mu pojavi mo\u010dna \u017eelja po avtonomiji.
\nVse \u017eeli opraviti sam, kadar kaj opravi sam, se mu poka\u017ee zadovoljstvo, kar se kasneje razvije v storilnostno motivacijo.
\nDobro razlikuje sebe od drugih, tudi mamo, nanjo pa je tudi emocionalno mo\u010dno navezan in tu se mu oblikuje temelj zaupanja ali nezaupanja, ki je kasneje pomembno za samovrednotenje.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA: V 2. LETU<\/p>\n
Pojavi se sposobnost refleksije \u2013 mi\u0161ljenja:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepozna se na sliki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Primerno vedenje pred zrcalom
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Igra se z vrstniki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Jezikovno pojmuje sebe<\/p>\n
Pove\u010da se mu \u017eelja po doseganju rezultatov in \u010de jih dosega, kasneje dose\u017ee avtonomijo, \u010de pa ne, pa za\u010dne dvomiti vase.
\nIz spoznavanja drugih, kot objekt, za\u010dne tudi sebe obravnavati kot predmet.<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0 RAZVOJ SEBSTVA V SREDNJEM IN POZNEM OTRO\u0160TVU<\/p>\n
V SREDNJEM OTRO\u0160TVU imamo impulzivno sebstvo; TO JE PRED\u0160OLSKI OTROK<\/p>\n
Njegova notranjost je revna. Na za\u010detku \u0161e ne lo\u010di dobro sposobnosti od dose\u017ekov.
\nV 3. letu in pol, pa doume bistvo tekmovanja in za\u010dne oblikovati prve socialne standarde za odnose z okoljem. Ponosen je na uspehe in razo\u010daran nad neuspehi.
\nSe razlikuje med drugimi, a ne razume \u0161e njihove perspektive, namer,..
\nSvet \u017ee deli v kategorije, recimo na spolno, vendar to razlikuje \u0161e na osnovi zunanjih znakov. Njegovo veselje in \u017ealost sta \u0161e odvisna od tujih emocij.<\/p>\n
POZNO OTRO\u0160TVO; OSNOVNO\u0160OLEC<\/p>\n
Njegov notranji svet je bogat. \u017de razume tujo perspektivo in namere ter se zaveda, da imajo drugi druga\u010dno; -mi\u0161ljenje,\u00a0 -\u010dustvovanje
\npotrebe se spremenijo v zahteve. V tem obdobju je bole\u010da preselitev in izguba dru\u017einskih vezi.<\/p>\n
7.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZVOJ SEBSTVA V ADOLESCENCI<\/p>\n
Delimo na dva obdobja:<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0 OBDOBJE ZGODNJE ADOLESCENCE in KONFORMISTI\u010cNO SEBSTVO<\/p>\n
11. \u2013 13. leta (prilagodljivo)<\/p>\n
Samopodobo si ustvarjajo glede na lastno vedenje. Vso pozornost posvetijo sebi in mislijo, da se tudi drugi toliko posve\u010dajo njemu. Sebstvo je izolirano in razcepljeno, na notranjost, ki jo skrivajo in \u00bbfasada\u00ab, ki jo ka\u017eejo.\u00a0 V tem obdobju je zelo pomembno dru\u017ebeno okolje in sebe opredeljujejo glede na njegovo podobo.
\nPo\u010dasi, postopoma postajamo samostojni in neodvisni.<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0 RAZVOJ SAMOZAVEDANJA IN SAMOKONTROLE<\/p>\n
V tem obdobju so zelo aktivni pri realizaciji lastnih in dru\u017ebenih ciljev.<\/p>\n
Veliko mu pomeni sebstvo iz motivacijskega vidika. Zelo so ob\u010dutljivi na neiskrenost in \u010dustveno stabilnost. Njegov notranji prostor je raz\u0161irjen in sposoben samorefleksije, sebstvo je lahko kot objekt ali subjekt.<\/p>\n
ERIKSON pravi, da je to obdobje jedro razvoja sebstva in identitete in prehodno krizno obdobje, ker se tu pojavljajo dileme in pretresi. Te te\u017eave lahko re\u0161i uspe\u0161no ali pa nastopi identitetna zmedenost, ki lahko nastopi zaradi slede\u010dih problemov:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM INTIMNOSTI; zaradi \u017eelje po neodvisnosti lahko nastopi izolacija ali pa pretirano iskanje intimnosti.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM \u010cASA; \u010de se ne nau\u010dijo postavljati ciljev, se osredoto\u010dijo na sedanjost in se ne zmenijo za realni \u010dasovni tempo.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM DELAVNOSTI; \u010de se ne nau\u010dijo delati, se pojavi nezadovoljstvo in se osredoto\u010dijo na samo eno dejavnost, ostale obveznosti pa zanemarijo.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PROBLEM NASTAJANJA NEGATIVNE IDENTITETE; zaradi \u017eelje neodvisnosti in druga\u010dnosti, za\u010dne v nasprotju z identiteto, ki mu jo silijo star\u0161i ali okolica, razvijati negativno identiteto.<\/p>\n
8.\u00a0\u00a0 RAZVOJ SEBSTVA V ODRASLOSTI<\/p>\n
Se za\u010dne po dokon\u010dani ADOLESCEN\u010cNI KRIZI.
\nRazvoj sebstva je v tem obdobju najte\u017eje opisati, ker je ta tako raz\u010dlenjen in specifi\u010den.<\/p>\n
Subjektov razvoj je ustavljen in se ne pojavljajo nobene nove sposobnosti ve\u010d, upadati pa za\u010dnejo postopoma njihove sposobnost in se za\u010dne degeneracija procesov v telesu.
\nVendar se njihova identiteta \u0161e vedno razvija naprej, \u0161e celo v starosti.<\/p>\n
Delimo pa to obdobje na 3 faze oz. obdobja:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 OBDOBJE ZGODNJE ODRASLOSTI oz. FAZA AVTONOMNEGA SEBSTVA<\/p>\n
V tem obdobju so najpogostej\u0161i pojavi, da se posve\u010damo karieri, selitev od star\u0161ev, iskanje partnerja,\u2026
\nNajpomembnej\u0161i v tem obdobju je aktivnostni vidik sebstva.
\nV tem obdobju \u017ee zaupamo lastnemu nadzoru in si postavimo cilje.
\nZdru\u017eitev\u00a0 samozaupanja in razumnega presojanja nam da ob\u010dutekodgovornosti in dol\u017enosti.\u00a0 Ne razumejo pa \u0161e dobro medsebojne odnose.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 OBDOBJE SREDNJE ODRASLOSTI oz. SAMOKRITI\u010cNEGA SEBSTVA<\/p>\n
Deli se na tri faze:<\/p>\n
– FAZA KONSOLIDACIJE = utrditve<\/p>\n
V tej fazi se zave\u0161 lastne odgovornosti za to, kdo si in kdo ho\u010de\u0161 biti.
\nZ samokontrolo usmirja\u0161 lastno aktivnost in se izogiba\u0161 samoprevari.<\/p>\n
– FAZA KRIZE – Naredi\u0161 obra\u010dun lastnega \u017eivljenja.<\/p>\n
\u010ce je obra\u010dun slab ali \u010de pride do samoprevare, izgubi\u0161 smisel \u017eivljenja.
\nZa\u010dne\u0161 razmi\u0161ljati o smrti.<\/p>\n
– FAZA POPOLNE KONSOLIDACIJE
\nSpozna\u0161 smisel \u017eivljenja in najpomembnej\u0161i je poklicni razvoj ter koordinacije na drugih \u017eivljenjskih podro\u010djih.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 OBDOBJE POZNE ODRASLOSTI oz. FAZA ZRENJA SEBSTVA NAZAJ<\/p>\n
To je podobno obdobje, kot v fazi krize.
\nNaredi\u0161 obra\u010dun lastnih idealov, proizvodov..
\nIn ta refleksija se pojavlja \u017ee v prej\u0161njih obdobjih, vendar samo za kratki \u010das, ko si bolan ali osamljen, tedaj pa je to obdobje dalj\u0161e.<\/p>\n
9.\u00a0\u00a0 RAZVOJ SEBSTVA V STAROSTI<\/p>\n
Stari ljudje imajo popolnoma druga\u010dno samopodobo, kot jim jo\u00a0 pripisujejo drugi.<\/p>\n
Zaradi teh dveh nasprotujo\u010dih si perspektiv, lahko pride do kriz.<\/p>\n
Pozitivno samopodobo pa zamenjajo z drugimi vrednotami, kot so duhovnost, pripravljenost za pomo\u010d drugim,..
\nZahtevajo pa dolo\u010den prostor in obmo\u010dje, ki jih obvladajo.<\/p>\n
<\/p>\n
KOLEKTIVNA IDENTITETA<\/p>\n
1. OBLIKE KOLEKTIVNIH IDENTITET IN ODNOSI MED NJIMI<\/p>\n
(DIVERGENTNOST = razli\u010dnost\u00a0\u00a0 ali\u00a0\u00a0\u00a0 KONVERGENTNOST = podobnost)<\/p>\n
1.1.\u00a0\u00a0\u00a0 ETTNI\u010cNA, NACIONALNA, DR\u017dAVNA IN KULTURNAIDENTITETA<\/p>\n
Nastanejo pri posamezniku brez njegove volje.
\nDane so mu ob rojstvu v dolo\u010deni eti\u010dni, dr\u017eavni, nacionalni in kulturni skupini. Etni\u010dna in nacionalna, se ne moreta spremeniti, lahko pa jih zataji\u0161.<\/p>\n
Dr\u017eavna identiteta pa se lahko spremeni, \u017ee z tem, da spremeni\u0161 dr\u017eavljanstvo.
\nV isto kategorijo, kot dr\u017eavna identiteta spada tudi POLITI\u010cNA identiteta.
\nRazvije se, \u010de si \u010dlan neke politi\u010dne organizacije, ali pa celo aktivno sodeluje\u0161 v politiki.<\/p>\n
1.2.\u00a0\u00a0\u00a0 POKLICNA IDENTITETA
\nJe zelo povezana z zaposlitveno.
\nPri njej pride dosti krat do poklicnih deformacij, \u0161e posebej pri tistih, ki jim poklic veliko pomeni.
\nSvojemu poklicnemu profilu lahko priredi\u0161 tudi lastno mentaliteto in vedenjski slog. Mo\u010dno se identificirajo z poklicno skupino tisti, ki delajo v timskem delu ali so med njimi stalne izmenjave informacij.<\/p>\n
1.3.\u00a0\u00a0\u00a0 ZAPOSLITVENA IDENTITETA
\nDolo\u010da posamezniku pripadnost, lojalnost podjetja ali institucije.
\nIdentifikacija z podjetjem je mo\u010dnej\u0161a, \u010de je to podjetje ugledno ali pa dela\u0161 v njem \u017ee mnogo let.<\/p>\n
1.4.\u00a0\u00a0\u00a0 DISOCIATIVNA IDENTITETA
\nSe pojavi pri tisti dru\u017ebi, ki so v skupini z dolo\u010deno dejavnostjo, ki jo takratni dru\u017ebeni sistem zavra\u010da.
\nTa se pojavi pri prestopni\u0161kih skupinah, kriminali,..<\/p>\n
MEDSEBOJNI ODNOSI
\nPosameznik pripada ve\u010dim skupinam.
\nMed njimi so neke kolektivne identitete mo\u010dnej\u0161e.
\nNekatere od njih ga utesnjujejo,.., nekatere pa mu odpirajo neke mo\u017enosti za realizacijo stvari, ki jih brez njih ne bi mogel realizirati.<\/p>\n
Posamezne identitete se med seboj prepletajo, povezujejo, dograjujejo,\u2026
\nZato se mora posameznik individualno odlo\u010diti o pomenu dolo\u010dene pripadnosti, o tem, kje se med seboj te identitete povezujejo,..
\n\u010ce posameznik\u00a0 statuse, ki jih ima ve\u010d integrira v celoto, to imenujemo KOMBINACIJA STATUSOV.<\/p>\n
2. \u00a0\u00a0\u00a0 POSEBNE ZNA\u010cILNOSTI KOLEKTIVNIH IDENTITET<\/p>\n
2.1. LOJALNOST
\nPovezuje se z mo\u010dnimi emociami. Se pojavi pri pripadnosti neki skupini in utrjuje njihovo pripadnost tej skupini. Obstaja ve\u010d vrst lojalnosti, lahko so enostranske, kar pogosto zasledimo v hierarhi\u010dnih organizacijah, ali ve\u010dstranske in fleksibilne. Posebna vrsta lojalnosti je zavezanost manj\u0161im in zaklju\u010denim dru\u017ebenim enotam, npr. dru\u017eini. Mafiji in podobnih skupinah se pojavlja.<\/p>\n
2.2. NEPRIPADNOST
\nJe nasprotje njeni pripadnosti. Pogojujejo jo individualni ali dru\u017ebeni dejavniki. Razteza se od ob\u010dutka ve\u010dvrednosti in izbranosti do ob\u010dutka zapostavljenosti.Ob\u010dutek nepripadnosti je lahko omejen na manj\u0161o skupino, v katero bi se moral integrirati, a mu to ne uspe ali pa se pojavlja v odnosu do \u0161ir\u0161e skupnosti. \u017dide so v preteklosti pogosto preganjali.<\/p>\n
2.3. TUJSTVO
\nJe posebna oblika nepripadnosti dolo\u010deni skupnosti. Je pojem za vse, ki je nam neznano, nerazumljivo,.. to ponavadi vedno spremljajo tudi negativne emocije, ki so lahko razli\u010dne intenzivnosti. Lahko tako \u0161ibke, da je skoraj nevtralno, ali pa tako mo\u010dne, da lahko za\u010dne\u0161 uni\u010devati tuje elemente.<\/p>\n
2.4. KONTRASTNE IDENTITETE
\nTukaj gre za nasprotje neke skupine. Vedno pride do polarizacije, nastaneta dva pola.<\/p>\n
Najpogostej\u0161e med njimi so; POLARIZACIJA MED SPOLOMA: mo\u0161ki \u2013 \u017eenske<\/p>\n
; POL. MED STAROSTNIMI SKUPINAMI: mladi \u2013 stari
\n; RASNA POLARIZACIJA: belci – \u010drnci<\/p>\n
2.5.\u00a0\u00a0\u00a0 FENOMEN \u010cRNE OVCE
\nPonavadi imajo \u010dlani neke skupine privilegije pred drugimi.<\/p>\n
Kadar pa je \u010dlan \u0161kodljiv za status skupine (njegova dejanja skupino ogro\u017eajo) dobiva ni\u017eje ocene od drugih in tej hipotezi re\u010demo fenomen \u00bb\u010drna ovca.<\/p>\n
3.\u00a0 TEOTIJA DRU\u017dBENE IDENTITETE<\/p>\n
\u010clovek, ko postane \u010dlan neke skupine poveli\u010duje svojo skupino.<\/p>\n
Je teorije teorija o medsebojnih odnosih in njihovih determinantah.<\/p>\n
V\u010dasih so teorije dru\u017ebene identitete govorile o tem, da si posameznik prizadeva ohraniti pozitivno osebno identiteto in samospo\u0161tovanje.<\/p>\n
Danes pa te teorije govorijo, da si posameznik prizadeva, da ohrani pozitivno dru\u017ebeno identiteto.<\/p>\n
Teorija dru\u017ebene identitete prikazuje dva vidika, individualno in dru\u017ebeno identiteto, ki se med seboj povezujeta vendar nista enaki, saj lahko med njima pride do konflikta.<\/p>\n
POJEM INDIVIDUALNE IDENTITETE tu predstavlja lastnosti, sposobnosti,..posameznika.<\/p>\n
Pojem dru\u017ebena identiteta pa je iz dveh komponent:<\/p>\n
– KOGNITIVNA KOMPONENTA (jo tvori subjektovo zavedanje \u010dlanstva v skupini)<\/p>\n
– KONATIVNO \u2013 AFEKTIVNA KOMPONENTA ( jo tvori vrednost in emocionalnost subjekta v \u010dlanstvu)<\/p>\n
4.\u00a0 KAJ JE ETNI\u010cNA IDENTITETA IN NJEN ODNOS DO DRUGIH\u00a0\u00a0 KOLEKTIVNIH IDENTITET ( PREDVSEM NACIONALNE)<\/p>\n
ETI\u010cNA = ljudska, narodna, skupni jezik, kultura<\/p>\n
ETI\u010cNA IDENTITETA; je ena najrazse\u017enej\u0161ih skupinskih identitet.<\/p>\n
;\u00a0 pridobimo jo z rojstvom v neki eti\u010dni skupini.<\/p>\n
;\u00a0 etnija je zelo neenotna, zato je razpr\u0161ena na ve\u010d drugih skupinskih identitet.<\/p>\n
ODNOSI Z DRUGIMI KOLEKTIVNIMI IDENTITETAMI, PREDVSEM Z NACIONALNO IDENTITETO;<\/p>\n
Zelo je povezana z nacionalno in kulturno identiteto.<\/p>\n
Vzroki za njeno te\u017eavno opredelitev, so kulturno-zgodovinske in jezikoslovne razli\u010dnosti skupin.<\/p>\n
Najbolj povezana je z nacionalno identiteto.<\/p>\n
Etnija je \u0161ir\u0161e stanje in nima enkratnosti, avtonomne zgodovine,.. z pridobitvami politi\u010dnih in ideolo\u0161kih dimenzij pa narod postane nacija.<\/p>\n
Nacija pa te\u017ei k avtonomiji in lo\u010devanju od drugih nacij oz. k lastni dr\u017eavi.<\/p>\n
5.\u00a0 TEMELJNA DOLO\u010cILA ETNI\u010cNOSTI<\/p>\n
Ni nujno, da so vsa na\u010dela prisotna.<\/p>\n
Delimo jih na 4 komponente:<\/p>\n
5.1.\u00a0\u00a0\u00a0 TERITORIALNOST oz. BIVALNA KOMPONENTA
\nDolo\u010da eti\u010dnost glede na ozemlje. Lahko pa se pojavljajo migracije neke eti\u010dne skupine, vendar se eti\u010dna identiteta prvotnega ozemlja ne spremeni. Eti\u010dna skupina na enotnem ozemlju.<\/p>\n
5.2.\u00a0\u00a0\u00a0 BIOLO\u0160KO- GENERI\u010cNA DETERMINANTA ETI\u010cNOSTI
\nImajo skupen izvor, jezik je isti. Se pojavi v primeru, ko sta otrokova star\u0161a iz razli\u010dnih etni\u010dnih skupin, in se otrok samostojno odlo\u010di za dolo\u010deno eti\u010dno pripadnost, glede na svoje \u017eelje, interese..<\/p>\n
5.3.\u00a0\u00a0\u00a0 JEZIK \u2013 jezikoslovna determinanta
\nSkupen jezik. Je jedro etni\u010dne pripadnosti. Je naj zagotovitej\u0161a komponenta, ki dolo\u010da eti\u010dnost. Redki so primeri, kjer to ne dr\u017ei, jih pa dr\u017ei kaka druga lastnost, recimo religija.<\/p>\n
5.4.\u00a0\u00a0\u00a0 POLITI\u010cNA DETERMINANTA
\nDostikrat nimajo svoje dr\u017eave. Je najspornej\u0161a z drugimi komponentami, \u0161e posebej z jezikoslovno in poleg tudi z religiozno, ker ni nujno, da sovpadata politi\u010dno. Si pa nacija namre\u010d \u017eeli avtonomno politi\u010dno organizacijo, dr\u017eavnost<\/p>\n
6.\u00a0 KAJ JE ETNOCENTRIZEM?<\/p>\n
Je osredoto\u010denje na svojo etni\u010dno skupino in njeno poveli\u010devanje.<\/p>\n
Je pove\u010dava nacionalna zavest neke eti\u010dne skupine oz. poudarjena eti\u010dna identiteta v tej skupini, ki vklju\u010duje skrajno distanco do sosednjih etnij, celo nasprotuje.<\/p>\n
7.\u00a0\u00a0 ZAPOSTAVLJANJE ETNI\u010cNE IDENTITETE:<\/p>\n
ZACOT navaja ve\u010d oblik zapostavljene, zatirane in zatrte identitete:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 identiteta lahko obstaja, vendar je odtujena
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 obstaja zunanji dvom o identiteti dolo\u010dene etno-kulturne skupine
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 identiteta sicer obstaja, vendar jo nekateri zanikajo
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 identitete ni oz. je izostala
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 pojavljajo se nove skupine, ki morajo \u0161ele oblikovati svojo svojo identiteto<\/p>\n
Zacot poudarja, da se etno-kulturne skupine z nepopolno in nezadostno identiteto pogosto zatekajo k\u00a0 njenemu iskanju v preteklosti.<\/p>\n
Zato prirejajo zgodovinsko realnost lastnim \u017eeljam.<\/p>\n
8.\u00a0\u00a0 KAJ JE NACIONALNA\u00a0 IDENTITETA<\/p>\n
Je zelo zapletena\u00a0 identiteta.<\/p>\n
Sestavlja jo tudi ve\u010d identitet.<\/p>\n
Nacionalno identiteto dolo\u010dajo elementi:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 TERITORIALNOST in
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SKLICEVANJE NA PRETEKLOST.<\/p>\n
Nacija pa ima svoj politi\u010dni kult, s katerim \u010dasti neko ozemlje in lastno zgodovino.<\/p>\n
Nacionalnost je bila v\u010dasih pojem za skupine \u0161tudentov iz dolo\u010denih regij.<\/p>\n
Kasneje so nacionalnost povezali z krajem rojstva in \u0161ele v 17. stol. so jo za\u010deli povezovati z dr\u017eavo.<\/p>\n
9.\u00a0\u00a0 NACIONALNA ZAVEST<\/p>\n
Temelji na nacionalnem karakterju.<\/p>\n
Oblikuje se skozi dalj\u0161e zgodovinsko obdobje.<\/p>\n
Razvije pa se iz ETI\u010cNE in NARODNE identiteta, ki se navezuje na dr\u017eavo.<\/p>\n
Od eti\u010dne in narodne zavesti, se razlikuje po tem, da ta temelji na NACIONALNI LOJALNOSTI.<\/p>\n
Najprej se pojavi ta zavest pri vi\u0161jih dru\u017ebenih slojih, kasneje pa iz sprednjih preide tudi na preproste ljudi.<\/p>\n
Tukaj ima veliko vlogo izobra\u017eevanje.<\/p>\n
10.\u00a0\u00a0 NACIONALNI KARAKTER<\/p>\n
Tipi\u010den Italijan, \u0160panec.
\nPrevladujo\u010de lastnosti neke nacije.
\nJe predstava, na kateri deje dolo\u010dene dru\u017eba podobo lastni identiteti.
\nJe tisti del neke skupinske identitete, na katerem temelji nacionalna zavest.<\/p>\n
11.\u00a0\u00a0 NACIONALNI STEREOTIP<\/p>\n
Kar si nacija misli o sebi.<\/p>\n
Je oblika socialnih predstav, ki pogosto determinirajo mi\u0161ljenje in vedenje.
\nPoznamo dve obliki stereotipa:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 AVTOSTEREOTIP ( ga pripisuje skupina sama sebi)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 HETEROSTEREOTIP ( ga pripisujejo drugi)<\/p>\n
Avtostereotip Slovencev: POGOSTEJ\u0160I JE AVTOSTEREOTIP, ker je\u00a0 Slovenija majhna in druge dr\u017eave nimajo predstav o njej.<\/p>\n
Slovenci smo skromni, var\u010dni, delavni, pijanci, fo\u0161ljivi, samomorilni.<\/p>\n
Zanimivo za ta stereotip je, da si pripisujemo tudi slabe lastnosti, vendar jih posameznik ne pripi\u0161e sebi ampak sosedu, kolegu,..<\/p>\n
Kljub temu, da smo majhen narod, smo zelo heterogeni.<\/p>\n
Pojavljajo se namre\u010d tudi regionalni stereotipi ( Dolenci, Gorenjci, savinjska dolina, Primorci)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1.\u00a0\u00a0\u00a0 VPRA\u0160ANJE SEBSTVA IN INDETITETE? Nana\u0161a na sedanjost in preteklost Oba pojma sta zelo povezana in ne moremo razlagati enega, brez osvetlitve drugega. SEBSTVO je raz\u0161irjen jaz, ki se \u0161iri v nezavedno. INDETITETA je modus ali ve\u010d modusov iz dveh spektrov. Eden je kot subjekt v lastni dejavnosti in drugi kot objekt. \u0160ele ta nam … Preberi ve\u010d o Psihologija identiteta sebstvo karakterji etni\u010dnost zavest streotip<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[455,452,454,451,3660,453,457,456],"class_list":["post-347","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-etnicnost","tag-identiteta","tag-karakterji","tag-psihologija","tag-1letnik-psihologija","tag-sebstvo","tag-streotip","tag-zavest"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/347","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=347"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/347\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=347"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}