![\"psihologija1.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/06\/psihologija1.jpg\")
ZGODOVINSKI RAZVOJ<\/p>\nZGODOVINSKI RAZVOJ<\/p>\n
– Relativno mlada znanost
\n– Prvi\u010d se pojavi konec 19.stol., ko je Wundeth v Leipzigu osnoval prvi psiholo\u0161ki laboratorij
\n– Prej se je razvijala v sklopu filozofskih razmi\u0161ljanj, v antiki pa so razglabljali \u017ee bolj
\n– Stara je \u017ee tako kot civilizacija
\n– Predmet psihologija se najprej pojavi v procesi zavesti- analiza svojih do\u017eivljajev
\n– Ni znanstveno pri drugem \u010dloveku, ne moremo vedeti kaj do\u017eivlja- za\u010dnejo gledati vedenje
\n– Vedenje ni v skladu-ni usklajeno z do\u017eivljanjem
\n– V tretji fazi so raziskovali zavest in vedenje-oboje
\n– Ugotovili so, da nekatere stvari naredimo tudi nezavedno<\/p>\n
Sistemati\u010dno se je s tem ukvarjal Freud.
\nNezavedno je ena\u010dil s seksualnim nagonom<\/p>\n
<\/p>\n
Naloge:
\n– TEORETI\u010cNE: pridobivanje novih spoznanj o zakonitosti v na\u0161em du\u0161evnem \u017eivljenju, o vsebinah, psihi\u010dni procesi (odvija se dalj \u010dasa)
\n– PRAKTI\u010cNE: uporaba teoreti\u010dnih znanj v praksi<\/p>\n
DEDNOST IN OKOLJE:<\/p>\n
Koliko je dedno pridobljenega, biolo\u0161kega in socialne podlage psihi\u010dnega \u017eivljenja.<\/p>\n
Enojaj\u010dni dvoj\u010dki: edini primer, kjer lahko opazujemo dedno podlago, ker so genetsko enaki (ni pa 100%).<\/p>\n
\u010ce ju lo\u010dijo : eden v bogati dru\u017eini, bolj inteligenten, ker ima na voljo vsa sredstva.<\/p>\n
Od okolja je odvisno kak\u0161ne mo\u017enosti se bodo razvile, kaj okolje spodbuja.<\/p>\n
Dedne zasnove so dolo\u010dene \u017ee z oploditvijo jaj\u010dne celice, zasnove se ne spremenijo. Vse dispozicije se ne pojavijo takoj, odvisno je od zorenja. Tudi vsa \u010dustva se ne pojavijo na enkrat.<\/p>\n
Razlike so vidne tudi : \u010de so enaki pogoji v \u0161oli za \u010drnce in belce niso vidne razlike v inteligenci<\/p>\n
: \u010de so socialni pogoji enaki so tudi rezultati enaki
\n: iz ni\u017ejih dru\u017ebenih razredov niti nimajo \u017eelja, da bi bili njihovi otroci visoko izobra\u017eeni (saj si tega ne morejo privo\u0161\u010diti)<\/p>\n
SPOL: razlike v mutaciji,<\/p>\n
: inteligenci
\n: razlike v specifi\u010dni sposobnosti (vpra\u0161anje ali je genetsko pogojeno ali ne)<\/p>\n
\u017eenske: si ve\u010d zapomnijo, bolje pi\u0161ejo proste spise<\/p>\n
fantje: so ponavadi bolj\u0161i v matematiki, v tehni\u010dne smeri<\/p>\n
dekleta: se bolj usmerijo v dru\u017eboslovje (delo z ljudmi)<\/p>\n
OSEBNOST<\/p>\n
Je celovit sistem razli\u010dnih lastnosti in vklju\u010duje elemente biolo\u0161kega, socialnega izvora in samodejnost ( je na\u010drtna organizirana smiselna dejavnost posameznika, ki je usmerjena v dolo\u010dene cilje.
\nS svojimi pojavi ne rabi niti notranjih (biolo\u0161kih) niti zunanjih( fizi\u010dnih, socialnih) pojavov.<\/p>\n
Za samodejnost ne rabimo prisile.<\/p>\n
OSEBNOST se deli na razli\u010dne podsisteme, ti pa se naprej na ni\u017eje podsisteme.<\/p>\n
Je zelo kompleksna sestavljena tvorba.<\/p>\n
FREUD: pojmovanje je bilo determisti\u010dno (prepri\u010danje, da je vse posledica nekih dejavnikov).<\/p>\n
Njegov determinizem je bil biolo\u0161ki. Prepri\u010dan je bil, da je bilo vse du\u0161evno dogajanje nagonsko pogojeno. Najve\u010djo te\u017eo ima seksualni nagon. Menil je, da ta nagon omogo\u010da seksualno energijo, ki jo \u010drpa za du\u0161evne procese.<\/p>\n
\u010clovek ne more zadovoljevati svojega seksualnega nagona, kot bi ga \u017eelel, zato ga usmerja drugam, tudi v du\u0161evne procese.<\/p>\n
SULLIVAN: zna\u010dilen je socialni determinizem (poudarja dru\u017ebene dejavnike, predvsem medsebojne odnose)<\/p>\n
Meni, da je osebnost ponotranjena mre\u017ea med osebnih odnosov. Brez dru\u017ebe ni odnosov, ni osebnosti.<\/p>\n
FROMM: ni ve\u010d popolni determinist \u010deprav meni, da obstajajo nujnosti. Obstajajo razli\u010dni mo\u017eni izhodi iz situacij.<\/p>\n
MASCLOW: najve\u010d svobode dopu\u0161\u010da dopu\u0161\u010da \u010dloveku, ki zadovolji vse svoje osebne potrebe in usmeri svojo energijo v razvoj lastne osebnosti- k uresni\u010devanju vseh svojih potencialov. Osebnost razlaga kot razvoj kulture.<\/p>\n
OSEBNOST: danes pojmujemo kot biopsihosocialni sklop.<\/p>\n
Allport opredeljuje osebnost kot dinami\u010dno organizacijo tistih psihofizi\u010dnih sistemov v posamezniku, ki dolo\u010dajo njihovo tipi\u010dno do\u017eivetje in vedenje.<\/p>\n
Vse definicije vklju\u010dujejo 3 elemente:<\/p>\n
1. Poudarja celovitost osebnosti (integriranost-zaprta celota)
\n2. Je individualna (2 \u010dloveka nista identi\u010dna)
\n3. Osebnost se izra\u017ea v vedenju (dolo\u010da relativno stabilno vedenje)<\/p>\n
OSEBNOSTNE LASTNOSTI
\n– Osebnostna lastnost je najmanj\u0161a enota osebnosti
\n– Je nevropsihi\u010dna zna\u010dilnost, ki se izra\u017ea v do\u017eivljanju in vedenju.
\n– Naredijo razli\u010dne funkcionalno- enakovredne dra\u017eljaje
\n– Ponazarjamo jih, kot \u010drte z dvema skrajnima poloma, na enem polu je popolna odsotnost te lastnosti, na drugem polu pa maximalna izra\u017eenost lastnosti.<\/p>\n
Osebnostne lastnosti se izra\u017eajo v vedenju in \u010de jih poznamo lahko natan\u010dno predvidevamo vedenje ljudi (v dolo\u010denih situacijah lahko dolo\u010dimo kako se bo oseba vedla)<\/p>\n
TIPI OSEBNOSTI- KATEGORIZACIJE:<\/p>\n
– Najve\u010dkrat na prvi pogled (zunanji videz, glas, obna\u0161anje)- prvi vtis, je te\u017eko zavr\u0161ti, ko se enkrat zakorenini
\n– HIPOKRAT-Gallanova tipologija \u2013 po temperamentu – po na\u010dinu emocionalnega-\u010dustvenega reagiranja s prevladujo\u010dim telesnim sokom v organizmu<\/p>\n
Te tipe sta posku\u0161ala povezati z vodo, zemljo, ognjem in zrakom<\/p>\n
1. KOLERIK (iz gr. Kole- \u017eol\u010d); prevladuje \u017eol\u010d, se razburja, je \u017eiv\u010den, je hitro pripravljen na akcijo, nagiba se k agresivnosti.
\nNjegova \u010dustva so globoka in intenzivna, vendar hitro minejo.
\nUsmerjen je v okolico, je ekstravativen<\/p>\n
2. FLEGMATIK (flegma); po\u010dasen, reagira redko ali pa sploh ne, se ne vznemirja, \u010dustva so \u0161ibka in redkeje izra\u017eena, je slabo gibljiv, slab\u0161e se prilagaja, usmerjen je navznoter- introvestiran, \u010dustveno je stabilen<\/p>\n
3. MELANHOLIK (izvira iz melan hole-\u010drni \u017eol\u010d); zadr\u017ean, \u010dustva so intenzivna, vendar jih ne ka\u017ee navzven, pogosto so \u010dustva \u017ealosti in zaskrbljenosti, je introvertiran in \u010dustveno labilen, \u010dustva dolgo trajajo.<\/p>\n
JUNG: razlaga introvertinanost in eksrtavertiranost.<\/p>\n
EKSTRAVENTIRANI TIP; usmerjen navzven, zna\u010dilno je, da je dinami\u010den, dru\u017eaben, optimisti\u010den, hitro pripravljen na akcijo, na razmi\u0161lja samo o samem sebi, rad spoznava nove kraje in ljudi, vedno se mora nekaj dogajati, nagiba se k avanturizmu (nevarni \u0161porti), ni preve\u010d ob\u010dutljiv, je realisti\u010den, dobro socialno prilagodljiv<\/p>\n
INTROVERTIRAN TIP; usmerjen v notranjost, veliko razmi\u0161lja o sebi in drugih, te\u017eko prenese kritiko, ni dru\u017eaben, ni komunikativen, \u010dustev ne izra\u017ea odkrito, ima redkej\u0161e in \u0161ibke stike z drugimi ljudmi, preve\u010d okupiran z lastnimi do\u017eivljaji.<\/p>\n
\u010cistih tipov ni.<\/p>\n
Dimenzija ekstra.in intravertiranost je ena temeljnih dimenzij osebnosti.<\/p>\n
EYSENCK: izdelal raziskave na ve\u010d ljudeh in dolo\u010dil 3 glavne dimenzije:<\/p>\n
1. intrave- in ekstravertiranost<\/p>\n
2. emocionalna labilnost proti stabilnosti \u2013 NEVROCITIZEM (\u0161ibka volja, niso samozavestni, niso trdne osebnosti, v frustracijskih situacijah odreagirajo neprimerno, osredoto\u010dijo se na kontrolo svojih \u010dustev in ne re\u0161ujejo problema)<\/p>\n
stabilnost: mo\u010dan jaz, mo\u010dna volja, dosegajo cilje in premagujejo ovire.<\/p>\n
3. PSIHOCITIZEM: ne pomeni nevroti\u010dnosti, imajo mo\u010dno izra\u017eeni kriminalci in mladostni prestopniki, so asocialni (nedru\u017eabni) in antisocialni (proti dru\u017ebi), zabavajo jih stvari, ki so odbijajo\u010de za druge (mu\u010denje \u017eivali), radi se posmehujejo ljudem in u\u017eivajo v nesre\u010di drugih. V dru\u017ebi so nesprejemljivi.<\/p>\n
KONSTITUCIONALNI TIP:<\/p>\n
KRETSCHMEN: po konstituciji sklepa o osebnosti, 4 tipi<\/p>\n
1. PIKNI\u010cNI TIP
\nMajhen, buckast, \u0161iroka glava, vrat, ozka ramena, kratke okon\u010dine, je vesel, prijazen, dobrodu\u0161en, dru\u017eaben, nagiba se k hitremu menjavanju razpolo\u017eenja, nagiba se k cikloidnosti (ciklopenija- mani\u010dna depresija-po ciklusih)<\/p>\n
2. ASTENI\u010cNI TIP
\nLeposomni- visok, suh, dolge okon\u010dine, ozka glava, vrat, nagiba se k razmi\u0161ljanju, \u010dustva so globoka, redko jih poka\u017ee, hitro u\u017ealjen, niha med odlo\u010ditvami- je razdvojen, nagiba k shizoidnosti (shizofrenija)<\/p>\n
3. ATLET
\nSkladno grajena postava (\u0161iroka ramena, ozek pas, mi\u0161i\u010dast), rad je glavni, hitro pripravljen na akcijo, zanj sta pomembna mo\u010d in oblast, nagiba k agresivnosti, nekontroliranim \u010dustvenim izbruhom- epileptoidnosti- bolezen je epilepsija.<\/p>\n
4. DISPLASTI\u010cNI TIP
\nNima nobenih normalnih razmerij med deli telesa (nima skladnosti telesa, \u010drnce sem pri\u0161tevamo)<\/p>\n
SPRANGER : tipe razvrsti po vrednotah, ki prevladujejo pri posamezniku:<\/p>\n
1. TEORETI\u010cNI TIP
\nGlavna vrednota je SPOZNAVANJE novega okolja, ljudi, ni jim pomembno ali je to spoznanje uporabno, temve\u010d samo to, da so se dokopali do ne\u010desa novega, sem spadajo filozofi, znanstveniki<\/p>\n
2. EKONOMSKI TIP
\nPrakti\u010dna vrednost spoznanja, predvsem je pomemben finan\u010dni vidik, sem spadajo ekonomisti, mened\u017emerji, vsi , ki so usmerjeni k dobi\u010dku<\/p>\n
3. ESTETSKI TIP
\nPomembna je lepota, radi \u017eivijo v lepem okolju, niso zelo dru\u017eabni, radi so obdani z lepimi stvarmi, radi imajo harmoni\u010dno okolje, sem spadajo umetniki<\/p>\n
4. SOCIALNI TIP
\nNajpomembnej\u0161e so vrednote \u2013 pomo\u010d soljudem, ob\u010de \u010dlove\u0161ke vrednote, sem spadajo vsi socialni poklici, socialni delavci, zdravstveni delavci, psihologi<\/p>\n
5. VOJA\u0160KI TIP
\nPomembna je mo\u010d in oblast, sem spadajo razli\u010dni voja\u0161ki vodaitelji, dr\u017eavniki, absolutni vladarji, diktatorji<\/p>\n
6. RELIGIOZNI TIP
\nPomembna so mu vpra\u0161anja o zakonitosti vesolja, vpra\u0161anja boga, vera, posmrtnega \u017eivljenja, sem spadajo duhovniki razli\u010dnih religij \u2013 islam<\/p>\n
TELESNI JAZ<\/p>\n
Telo je najstabilnej\u0161i in najvidnej\u0161i del na\u0161ega jaza.<\/p>\n
Stalno ga zaznavamo, spoznavamo in dotikamo in zato se pojavi podoba telesa najhitreje v otro\u0161kem obdobju in tudi najkasneje izgine.<\/p>\n
Spremembe lastnega telesa se lahko pojavijo pri stanjih spremenjene zavesti \u2013 pod vplivom drog, psihiatri\u010dnih motnjah, amputacijah posameznega uda.<\/p>\n
Takrat se pojavi FANTOMSI UD \u2013 po\u010dasi izginja, stalno \u010dutimo, boli.<\/p>\n
NAJPREJ SE ZAVEMO TREH ZNA\u010cILNOSTI NA\u0160EGA TELESA:<\/p>\n
1. barva, oblika, velikost
\n2. spoznanja o odnosih posameznih delih telesa ( roke kraj\u0161e, skladno rejena postava-telo)
\n3. vrednostne sodbe o na\u0161em telesu, svoje telo ocenimo(mo\u010dno, \u0161ibko, grdo, lepo), poleg teh sodb se razvijejo \u010cUSTVENE SODBE do na\u0161ega telesa (ali smo zadovoljni)
\ntelo je neposredno povezano z du\u0161evnostjo, vendar se v ve\u010dini religij pojavi prepri\u010danje o lo\u010dljivosti- du\u0161e in telesa, du\u0161a vstane, telo propade.<\/p>\n
So\u010dasno z dolo\u010denimi psihi\u010dnimi procesi potekajo tudi fizi\u010dni.<\/p>\n
INDIVIDUALNI IN SOCIALNI JAZ<\/p>\n
INDIVIDUALNI:
\nse nana\u0161a na na\u0161e psihi\u010dne lastnosti, ki jih integriramo v sliko o sebi. Sem spadajo razli\u010dne sposobnosti, spomini, predstave, niso pa vsi enakovredni za nas in sicer vi\u0161e vrednotimo sposobnosti \u017eivljenjski nadzor, vrednote, stali\u0161\u010da. Med tem, ko nagonom in potrebam pripisujemo manj\u0161i pomen.<\/p>\n
SOCIALNI:
\nvse na\u0161e socialne zna\u010dilnosti, sem se vkljaplja na\u0161<\/p>\n
SOCIALNOEKONOMSKI STATUS \u2013 termin, ki se nana\u0161a na polo\u017eaj v dru\u017ebi in materialno stanje, ugled, dru\u017eina, zaposlitev. \u010clovek lahko zanika pomen socialnih zna\u010dilnosti za lastno osebnost, vendar se zaveda njihove vrednosti \u0161ele, ko jih izgubi
\n(izguba slu\u017ebe, \u010de nas nekdo okrade, \u010de nekoga zapusti \u017eena in otroci, izgubimo vse premo\u017eenje)<\/p>\n
V PRIMERU, \u010cE IZGUBIMO SOCIALNI JAZ SE PO\u010cUTIMO:
\n1. razosebljene, lahko mislimo, da nam ni ni\u010d ostalo
\n2. oseba ima tako mo\u010dne vrednote, da pozabi na vse in za\u010dne od za\u010detka
\n3. sla \u017eelja po ma\u0161\u010devanju<\/p>\n
ODNOS MED REALNIM IN IDEALNIM JAZOM<\/p>\n
\u010cloveku se \u017ee od zgodnjega otro\u0161tva ponujajo razli\u010dni standardi \u2013 norme.
\nNajprej te standarde postavljajo star\u0161i, nato pa vrstniki, kaj je dobro, pravilno in kaj ni.
\nKasneje otrok te standarde ponotranji (sprejme za svoje). Ti standardi po\u010dasi oblikujejo njegov ideal, on si pridobiva te standarde.<\/p>\n
Te standarde imenujemo IDEALNI JAZ.<\/p>\n
Idealni jaz nam da nekaj podatkov o \u010dloveku, kaj si \u017eeli v \u017eivljenju, k ne\u010dem te\u017ei, motivacije \u010dloveka.<\/p>\n
Ti so kar \u010dlovek resni\u010dno opa\u017ei na sebi je pa REALNI JAZ. Ni nujno, da smo res v resnici taki kot mi mislimo, da smo.
\nMed realnim in idealnim jazom obstaja dolo\u010dena razdalja. Ta razdalja pa ne sme biti niti velika in ne premajhna.<\/p>\n
\u010ce je razdalja prevelika si postavimo previsoke cilje, ki jih ne moremo dose\u010di. Neuspeh pa lahko vodi do zmanj\u0161anega ob\u010dutka varnosti, do zmanj\u0161anje samospo\u0161tovanja, posledi\u010dno tudi depresije, obupa- brez voljnosti, v skrajnem primeru se pojavi samomor.<\/p>\n
\u010ce je razdalja premajhna, potem si oseba postavlja prenizke cilje in nikoli ne dose\u017ee tega kar i lahko. Lahko je posledica neambicioznosti tega \u010dloveka, \u0161e pogosteje je posledica notranjih konfliktov. Oseba ima te\u017eave sama s sabo, ki jih ne more re\u0161iti. Ti konflikti potro\u0161ijo ogromno psihi\u010dne energije in ravno zaradi tega ne more vlagati energijo v svoj razvoj. Zato si avtomatsko postavlja ni\u017eje cilje \u2013nezadovoljstvo. Zato oseba svoj realni jaz potla\u010di v nezavedno in namesto njega sprejme idealni jaz kot svojo realnost (misli, da je to za njega dovolj), on je sam s sabo nezadovoljen.<\/p>\n
SAMOZAVEDANJE RAZVOJNO MOTENIH in KASNEJE FIZI\u010cNO PRIZADETIH<\/p>\n
Pri razvojno motenih osebah se po\u010dasneje razvijejo vse psihi\u010dne funkcije, zato je tudi samo podoba okrnjena, omejena, zmanj\u0161ana, prizadeta. V vseh obdobjih je opazen primanjkljaj na podro\u010dju spoznavanja. Kar onemogo\u010da pridobivanje njunih informacij, ki jih rabimo za oblikovanje samopodobe.<\/p>\n
OSEBE, KI SO DO\u017dIVELE FIZI\u010cNO TRAVMO<\/p>\n
Prometna nesre\u010de, po kateri se njihovo telo bistveno spremeni (akupuntacija uda)imajo spremenjen telesni jaz. Ponavadi rabijo precej \u010dasa, da se navadijo na svojo novo telesno podobo. Sami do\u017eivljajo svojo invalidnost huje kot okolica in navadno ne sprejemajo druga\u010dnih informacij od svojih najbli\u017ejih. Taka oseba pretirano poudarja svoj primanjkljaj. Te\u017eave nastopijo ker se zmanj\u0161a njihova fizi\u010dna in socialno gibljivost. Okrnjena je tudi njihova komunikacija z drugimi in njihovi doma\u010di jih informacije vedno posredujemo selektivno (zbiramo kaj jim bomo povedali in kaj ne \u2013 olep\u0161ati stvari). Reakcija je ravno obratna, ker prizadeti pove\u010dujejo pomen samoinvalidnosti, upada samospo\u0161tovanje. Pride do dolo\u010denih sprememb v vedenju in do\u017eivljanju postanejo depresivne \u2013 zaprti vase. Njihova integracija je v okolju te\u017eja.
\nEMOCIJE<\/p>\n
EMOCIJE SO NAJPOMEMBNEJ\u0160I PSIHI\u010cNI PROCESI JIH JE PA TE\u017dKO ZNANSTVENO PROU\u010cEVATI IZ DVEH RAZLOGOV:
\n1. ve\u010dina emocij ne moremo umetno povzro\u010dit(lab. Situacij da \u010dloveka zapre\u0161 in mu re\u010de\u0161 naj se zaljubi, da bi mu to pla\u010dal
\n2. tiste emocije, ki se jih da umetno in ni moralno povzro\u010deno (strah, jeza)<\/p>\n
KLJUB TEMU, DA JIH JE TE\u017dKO RAZISKOVAT, JIH DANDANES PROU\u010cUJEMO<\/p>\n
1. fiziolo\u0161ka komponenta pri mo\u010dnem vzburjenju
\n2. do\u017eivljenjska komponenta, \u010de ob\u010dutimo to jezo tudi \u010de to ne do\u017eivimo (\u010de smo jezni to naredimo dostikrat \u2013 to ni do\u017eivljajska)
\n3. vedenjska komponenta to je tisto kar naredimo<\/p>\n
KOMPONENTE \u2013 so sestavine<\/p>\n
EMOCIJE LO\u010cIMO PO NJIHOVIH KVALITETNIH ZNA\u010cILNOSTI V VE\u010c SKUPIN:<\/p>\n
1. HEDONSKI TON<\/p>\n
AFEKTIVNI ali EMOCIONALNI ob\u010dutek prijetnosti ali neprijetnosti lahko zaznava predstave, mi\u0161ljenja, zaznave. Vedno pa je tudi komponenta kompleksnej\u0161ih emocij ( ljubezen ima hedonski ton prijetnosti)<\/p>\n
2. AFEKT
\nje intenzivna emocija, ki se nenadoma pojavi, ima buren potek in tudi hitro mine. Ponavadi jo spremljajo intenzivne telesne spremembe (pospe\u0161eno dihanje, povi\u0161an krvni pritisk). Prihaja pa tudi do zo\u017eenja zavesti. \u010clovekovo zaznavanje in razumevanje realnosti je moteno.<\/p>\n
3. RAZPOLO\u017dENJE
\nje \u0161ibko in dolgo traja, izvira iz nekega dogodka, vendar se potem tudi posplo\u0161i tudi na druge situacije. Odvisno je tudi od tipa osebnosti.<\/p>\n
SANGVINIK \u2013 je optimisti\u010dno razpolo\u017een
\n
\nMELANHOLIK \u2013 pesimisti\u010den<\/p>\n
4. SENTIMENT
\nse razlikuje predvsem po tem, je nezaveden, niti ni pravo \u010dustvo ampak dispozicija, da se dolo\u010deno \u010dustvo pojavi (ker pa\u010d imajo \u010dustva dolo\u010den rok trajanja \u2013 sovra\u0161tvo do nekoga je na za\u010detku bolj mo\u010dno in zavzeto, kasneje pa po\u010dasi pozablja, kasneje \u010de ga sre\u010de se sovra\u0161tvo lahko ponovi.<\/p>\n
GLAVNE DIMENZIJE \u010cUSTEV:
\n1. INTENZIVNOST \u2013 blaga, mo\u010dna
\n2. NIVO NAPETOSTI \u2013 bolj napeti ali manj napeti
\n3. HEDONSKI TON \u2013 prijetno, neprijetno
\n4. KONPLEKSNO \u2013 bolj preprosto ali zapleteno<\/p>\n
KLASIFIKACIJA \u010cUSTEV<\/p>\n
Razdelimo po izvoru, po USMERJENOSTI IN KVALITETI emocialnega do\u017eivljaja. Najpreprostej\u0161a kategorija \u010dustev so PRIMARNE emocije. Te se pojavijo v razvoju zelo zgodaj, situacije ki jih povzro\u010dijo so relativno preproste, zanje je zna\u010dilen visok nivo napetosti in so usmerjene k nekemu cilju.<\/p>\n
4 PRIMARNE EMOCIJE:<\/p>\n
– veselje,
\n– jeza,
\n– \u017ealost,
\n– strah,
\n– nekateri \u0161e dodajajo gnus in presene\u010denje<\/p>\n
TE PRIMARNE SE POVEZUJEJO \u0160E V:
\nZa VESELJE je zna\u010dilno, da se pojavi nenadoma ob dosegu nekega cilja, je zelo mo\u010dna, kasneje pa hitro upade.<\/p>\n
JEZA se pojavi, \u010de nam nekdo postavi ovire pri doseganju cilja. Jeza je lahko bolj ali manj mo\u010dna, bolj si jezen, \u010de ti oseba nala\u0161\u010d nagaja, manj si jezen, \u010de se ti zdi, da ho\u010de dobro. Jezo tudi razli\u010dno mo\u010dno poka\u017eemo. \u010ce je oseba \u0161ibkej\u0161a ima ni\u017eji polo\u017eaj, se la\u017eje zberemo nanj (na \u010distilko se hitreje zdere\u0161, kot na dekana ali profesorja). Te\u017eje zadr\u017eujemo jezo nad nekom, ki je nadrejen.<\/p>\n
\u017dALOST ob\u010dutimo takrat, ko izgubimo nekoga ali nekaj kar nam je veliko pomenilo. \u017dalost dose\u017ee razli\u010dne stopnje intenzivnosti od blagega \u017ealovanja do intenzivne ? rok \u017ealovanja je pribli\u017eno 1. leto.<\/p>\n
STRAH se pojavi ob nenadnem in nepri\u010dakovanem dra\u017eljaju, za katerega oseba misli, da bi lahko bil nevaren. Normalna reakcija na strah je beg, samo za strah, ki predstavlja fizi\u010dno nevarnost.<\/p>\n
\u010cUSTVA, KI SE VE\u017dEJO NA ZAZNAVE<\/p>\n
Ob\u010dutek PRIJETNOSTI, NEPRIJETNOSTI, BOLE\u010cINA, GNUS.<\/p>\n
BOLE\u010cINA se pojavi, ko neki dra\u017eljaj po\u0161koduje tkivo. Ponavadi jo la\u017eje prena\u0161amo, \u010de vemo kaj je njen namen in koliko \u010dasa bo trajala (npr. \u010de dobimo injekcijo)<\/p>\n
GNUS pa ob\u010dutimo ob stiku s predmeti, ki nam predstavljajo, vzbujajo odpor \u2013 umazanijo, hladnimi in spolzkimi predmeti.
\n
\nEMOCIJE, KI SE NANA\u0160AJO NA SAMOOCENO<\/p>\n
Sem spada PONOS, SRAM, KRIVDA in KESANJE.<\/p>\n
PONOS ob\u010dutimo takrat, ko nekaj pomembnega dose\u017eemo in se nam zdi, da smo ravnali v skladu s svojimi moralnimi na\u010deli.<\/p>\n
SRAM ob\u010dutimo takrat, ko se nam zdi, da smo prekora\u010dili svoje moralne standarde.<\/p>\n
KRIVDO ob\u010dutimo takrat, ko smo nekoga prizadeli ali o\u0161kodovali oz. nismo naredili vsega, da bi to prepre\u010dili.<\/p>\n
KESANJE ob\u010dutimo takrat, ko ob\u017ealujemo neko svoje dejanje.<\/p>\n
EMOCIJE, KI SE NANA\u0160AJO NA DRUGE LJUDI<\/p>\n
Teh je najve\u010d, najpomembnej\u0161e so LJUBEZEN, SOVRA\u0160TVO, LJUBOSUMJE IN ZAVEST<\/p>\n
LJUBEZEN obstaja bolj kot sentiment (ne razmi\u0161ljamo skozi) prebudi pa se takrat, ko razmi\u0161ljamo o ljubljeni osebi, govorimo o njej, vidimo. Ljubezen ob\u010dutimo kot prijetnost, vznemirjenje, ne\u017enost.<\/p>\n
SOVRA\u0160TVNO je podobno \u010dustvo vendar vsebinsko nasprotno od ljubezni, obstaja pa kot sentiment. Sovra\u0161tvo je pogojeno z agresivnimi te\u017enjami in da bi objekt sovra\u0161tva uni\u010dili. Lahko sovra\u017eimo posameznika ali skupine.<\/p>\n
LJUBOSUMJE ob\u010dutimo takrat, ko mislimo, da je naklonjenost druge osebe usmerjena drugam oz. nam ne vra\u010da \u010dustev. To se pojavlja pri ne samozavestnih ljudeh, ki nekaj sami vase ne verjamejo in jim je te\u017eko razumet, da jih ceni nekdo drug. Lahko pa se pojavi kot izraz posesivnosti.<\/p>\n
ZAVIST se pojavlja takrat, ko ima neka druga oseba nekaj kar bi radi imeli mi in se nam zdi da smo bolj upravi\u010deni do tega.<\/p>\n
EMOCIONALNI RAZVOJ<\/p>\n
Emocije se razvijejo kot rezultat zorenja in u\u010denja.<\/p>\n
Nanje vplivajo biolo\u0161ki in socialni dejavniki ob rojstvu se pojavijo, neko nejasno vzburjenje, ki ni niti prijetno niti neprijetno.<\/p>\n
Potem se iz tega zelo hitro izoblikujeta ob\u010dutek prijetnosti in neprijetnosti in pri pribli\u017eno 5 mesecih starosti se iz ob\u010dutka prijetnosti razvije veselje, iz ob\u010dutka neprijetnosti pa strah, jeza in gnus. Kasneje v odraslosti opazimo medkulturne razlike, ki so posledica razli\u010dne vzgoje.<\/p>\n
POMEN EMOCIJ ZA PRILAGAJANJE<\/p>\n
Emocije v veliki meri prilagajanje okolju, vendar ga lahko tudi ote\u017eijo. Vendar odnos med emocijam in prilagajanjem okolja. Dolo\u010dena stopnja emocionalne napetosti je nujna za uspe\u0161no prilagajanje okolju. Niti premalo niti preve\u010d vzburjenja ni dobro za na\u0161o funkcionalno u\u010dinkovitost (dobro je okoli optimalne to\u010dke). Ljudje se razli\u010dno vzburjajo ob razli\u010dnih prilo\u017enostih. Tisti, ki se hitreje vzburijo so emotivni. Do dolo\u010dene mere se moramo prilagajati. \u010ce se prilagajamo preve\u010d se napetost zapi\u010di, \u010de ne odreagiramo nasprotno \u2013 psihosomatske motnje. To so psihi\u010dno povzro\u010dene telesne te\u017eave. Psihosomatske motnje se ka\u017eejo kot funkcionalne, fiziolo\u0161ke. Po dolo\u010denem \u010dasu, \u010de se napetost pove\u010duje pride do anatomsko histolo\u0161kih sprememb.<\/p>\n
EMOCIJE IN MOTIVACIJA<\/p>\n
Emocije so tesno povezane- prepletene z motivacijo.<\/p>\n
Emocije imajo na motivacijo 3 vloge:<\/p>\n
– NAGON<\/p>\n
– CILJ<\/p>\n
– SPREMLJEVALEC MOTIVIRANEGA VEDENJA ( emocije so prisotne v vseh fazah motiviranega vedenja in lahko odlo\u010dilno vplivajo na potek vedenja. Lahko ga motivirajo, izbolj\u0161ajo)<\/p>\n
MOTIVACIJA<\/p>\n
KAJ JE MOTIV?
\nMotivi so notranja gibala, ki usmerjajo proti cilju. Pove\u017eejo med sabo aktivnost v neko smiselno celoto, da gre vse proti cilju.<\/p>\n
Najprej se pojavi potreba, ki je usmerjena k dolo\u010denem cilju (npr. hrana, nekaj nam manjka)in cilj ima to sposobnost, da lahko zadovolji to potrebo.<\/p>\n
Aktivnost, ki je usmerjena proti cilju jo imenujemo motivirano vedenje in nanjo vplivajo motivi, ki jo usmerjajo.<\/p>\n
Ko oseba dose\u017ee nek cilj se motivirano vedenje prekine (to so osnovne fiziolo\u0161ke potrebe po hrani, spolnosti)<\/p>\n
Potrebe po pomanjkanju, samospo\u0161tovanju, ljubezni, rasti je zna\u010dilno za \u010dloveka in ne \u017eivali.<\/p>\n
Potrebe rasti niso nikoli dovolj zadovoljena, ker si vedno \u017eelimo ve\u010d. Nikoli ni dovolj.<\/p>\n
Ko je potreba zadovoljena nastopi zadovoljitev potrebe (ko dose\u017eemo nek cilj).<\/p>\n
STATISFAKCIJA- to je \u010dist fizi\u010dni ob\u010dutek in se povezuje z GRADIFIKACIJO- tu \u0161e ob\u010dutimo u\u017eitek.<\/p>\n
Motivacija vpliva na osebnost, \u010de je nekdo uspe\u0161en v svojih aktivnosti.<\/p>\n
Potem razvije druga\u010dne potrebe kot tisti, ki ni uspe\u0161en.<\/p>\n
Motivacija vpliva tudi na spoznavne procese;
\n– ZAZNAVANJE
\n– SPOMIN
\n– MI\u0160LJENJE<\/p>\n
ZAZNAVANJE: zaznavamo tisto kar si \u017eelimo oz. tisto \u010desar se bojimo<\/p>\n
SPOMIN: zapolnimo si prijetne in pomembne dogodke
\n: pomembnih neprijetnih pogosto zlasti, \u010de nas ogro\u017eajo del dogodka predelamo in
\nga ohranimo v zavesti. Delno ostane ta dogodek v na\u0161i zavesti, delno zrinemo v
\nnezavedno.<\/p>\n
MI\u0160LJENJE: vpliva tako, da pri bolj ustvarjalnih re\u0161itvah se odlo\u010dimo predvsem pod na\u0161im
\nvplivom. Vpliva tudi na na\u0161e sanjarjenje, mi\u0161ljenje \u010dez dan.<\/p>\n
KLASIFIKACIJA MOTIVOV<\/p>\n
V preteklosti so menili, da obstaja eden ali najve\u010d 2 motiva iz katerega so izpeljani drugi.<\/p>\n
PROID je raziskoval najve\u010dji pomen seksualnim nagonom.<\/p>\n
EROS \u2013 ljubezen, THANATOS \u2013 smrt<\/p>\n
HOREY vsi motivi izhajajo iz tesnobe, strahu<\/p>\n
FROMM strah in osamljenost<\/p>\n
Kasneje so ugotovili, da je motivov toliko kolikor je ciljev.<\/p>\n
Smiselna je MASLOVA teorija:<\/p>\n
Najprej mora biti ni\u017eja zadovoljena.<\/p>\n
GLASSER meni, da ni potrebno, da se najprej zadovoljijo najni\u017eje potrebe.<\/p>\n
SOCIALIZACIJA MOTIVOV<\/p>\n
Potrebe in motivi se v otrokovem razvoju po\u010dasi socializirajo (otrok se prilagodi obstoje\u010di dru\u017ebi).<\/p>\n
FRUSTRACIJA in KONFLIKTI<\/p>\n
Vsaka potreba ne more biti takoj zadovoljena. In \u010de je ne moremo zadovoljiti, pravimo, da je potreba frustrirana. Frustracijska situacija se pojavi navadno tedaj, ko nastopi neka ovira pri zadovoljevanju na\u0161ih potreb. Na\u0161e reakcije so odvisne od tega kak\u0161en odnos imamo do osebe, ki nam oviro postavlja. Koliko nam pomeni cilj, ki ga zaradi ovir ne moremo dose\u010di. Kako smo navajeni realizirati v taki situaciji.
\nIzvor frustracij so razli\u010dna:
\n– Zadovoljevanje potreb
\n– Odlaganje potreb
\n– Konflikt potreb<\/p>\n
KONFLIKT<\/p>\n
– se pojavi tedaj, ko isto \u010dasno nastopita 2 potrebi, ki ju hkrati ni mogo\u010de zadovoljiti.
\n– Potrebi sta nerazdru\u017eljivi.
\n– Takrat se mora oseba odlo\u010diti, kaj bo izbrala, katero potrebo bo zadovoljila.<\/p>\n
Poznamo tri tipe konfliktov:<\/p>\n
1. konflikt tipa + – : privla\u010dnost \u2013 odbojnost<\/p>\n
Ti konflikti so najbolj problemati\u010dni, vodijo v nevroti\u010dne obolenja.<\/p>\n
2. konflikt tipa + + : dvojno pribli\u017eevanje<\/p>\n
3. konflikt tipa – – : dvojna odbojnost<\/p>\n
Odbija nas na\u010din, kako se temo izogniti. Je najve\u010dkrat beg v bolezen. Te\u017eave ob\u010dutijo. Te\u017eava Je histeri\u010dno pogojena. To obi\u010dajno mine, ko mine nevarnost.<\/p>\n
Vsaka frustracija povzro\u010di spremembe v organizmu:
\n1. NAPETOST, GROZAVOST skupaj to imenujemo ANKSIOZNOST
\n2. MOTNJE V ODNOSIH
\n3. ZMANJ\u0160ANA DELOVNA U\u010cINKOVITOST<\/p>\n
Ljudje niso enako ob\u010dutljivi na frustracije. Toliko kolikor frustracij prenesemo imenujemo FRUSTRACIJSKA TOLERANCA.<\/p>\n
Visoke: smo odporni na frustracije<\/p>\n
Nizke: smo manj odporni na frustracije<\/p>\n
Obstajajo razlike na stopnjah frustracijah.<\/p>\n
Otroci imajo zelo nizko frustracijsko stopnjo.<\/p>\n
Velika prelomnica je vstop v \u0161olo, s tem pridobivajo vi\u0161jo frustracijsko stopnjo.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161e okolje, ki dolo\u010da kak\u0161no frustracijsko toleranco je dru\u017einsko okolje.<\/p>\n
Nizka frustracijska stopnja: agresivnost, dominantnost, \u010de je otrok neza\u017eeljen.<\/p>\n
NA\u010cINI REAGIRANJA NA FRUSTRACIJE<\/p>\n
USPE\u0160NI NA\u010cINI PREMAGOVANJA OVIR
\nPosku\u0161amo agan\u017eirat vse cilje, da odstranimo ovire.
\nDruga mo\u017enost je da izberemo druge cilje.
\nTretji na\u010din je, da spremenimo svojo motivacijo in posledi\u010dno svojo osebnost.
\nAnksioznost se zmanj\u0161a: odnosi se normalizirajo \u2013 z drugimi ljudmi, delovna u\u010dinkovitost se ne zmanj\u0161a.<\/p>\n
NEUSPE\u0160NI NA\u010cINI PREMAGOVANJA OVIR
\n– SPLO\u0160NI
\n– SPECIFI\u010cNI – OBRAMBNI MEHANIZEM<\/p>\n
SPLO\u0160NI; STRAH, BEG, TESNOBA, ANKSIOZNOST<\/p>\n
STRAH se pojavi takrat, ko vemo \u010desa se bojimo, nasproti pa se anksioznost pojavi kot neka tesnoba.<\/p>\n
SPECIFI\u010cNI; OBRAMBNI MEHANIZMI, lahko so usmerjeni na problem.<\/p>\n
Na problem so usmerjeni:
\n1. INDETIFIKACIJA \u2013 to kar dose\u017eemo, dose\u017eemo pozitivno samospo\u0161tovanje, njene uspehe, napetost za\u010dasno popusti.
\n2. KOMPENZACIJA \u2013 neko hibo, primanjkljaj ho\u010de zadovoljit, da nadomesti to pomanjkljivost (npr. v teku slab, v plavanju dober, gre trenirat plavanje)
\n3. RACIONALIZACIJA \u2013 sku\u0161amo poiskat smiselne razloge za neuspeh – ni mogel do \u0161tudirat, lahko \u010de bi hotel, a se mu ni dalo, \u017ere ga ker ni uspel.
\n4. PROJEKCIJA \u2013 drugim pripisujemo lastne negativne lastnosti<\/p>\n
BEG OD PROBLEMA
\n– REGRES \u2013 nazadovanje na ni\u017ejo razvojno stopnjo, to se zgodi v hudih kriti\u010dnih situacijah. Pridemo na izpit, ne znamo govorit, nam zablokira
\n– REPRESIJA \u2013 ali potla\u010ditev; najpomembnej\u0161i obrambni mehanizem, Freud ga je analiziral(travmatski dogodki se ne ohranijo v zavesti, del gre pa v nezavedno od tam pa vpliva na \u010dloveka \u2013 prikazuje v sanjah)<\/p>\n
KRITI\u010cNI \u017dIVLJENSKI DOGODKI<\/p>\n
Kriti\u010dni dogodki so vsi dogodki ali so pozitivni ali negativni, ki spremenijo v ustaljen tok do\u017eivljanja in vedenja. Smrt je kriti\u010dno. Lahko povzro\u010dijo krizo.<\/p>\n
KRIZA<\/p>\n
Je stanje ne ravnovesja, ki je za \u010dlovekovo fizi\u010dno in psihi\u010dno dogajanje neugodna.<\/p>\n
Ima omejeno trajnost, ni ve\u010dna, \u010dasovno je omejena, ampak v tem \u010dasu mo\u010dno prizadene sposobnost osebe.<\/p>\n
Krize so lahko preporodne \u2013 po krizi ali uni\u010devalne \u2013 lahko kratkotrajne ali dolgotrajne.<\/p>\n
Kriza ima tudi pozitivne u\u010dinke, \u010de jo oseba uspe\u0161no premaga, krepi osebnost.<\/p>\n
\u010ce se kopi\u010dijo \u2013 se \u010dlovek zlomi.<\/p>\n
Poznamo razvojne krize \u2013 te krize se pojavijo pri otroku.<\/p>\n
Pojavi nova sposobnost, ki potrebuje veliko psihi\u010dne energije, lahko na drugih sposobnostih za\u010dasno nazaduje.<\/p>\n
Od tega kako bo re\u0161il razvojno krizo uspe\u0161no ali neuspe\u0161no, pa je odvisen njegov nadaljnjih razvoj.<\/p>\n
STRES<\/p>\n
IZVIRA IZ TEHNIKE IN POMENI VSOTO VSEH SIL, KI DELUJEJO NA PREDMET.<\/p>\n
Najve\u010dji stres pa je dose\u017een tedaj, ko je predmet tik pred tem, ko se stre ali zlomi.<\/p>\n
Pri \u010dloveku je podobno.<\/p>\n
Lo\u010dimo pozitivni in negativni stres.<\/p>\n
– stres se pojavi takrat, ko nam \u2013 situacija naredi neko \u0161kodo ali izgubo, prav tako je \u2013 \u010de mu ta situacija predstavlja gro\u017enjo.<\/p>\n
+ stres je stres, ki nam predstavlja izziv.<\/p>\n
SEYLEJEV MODEL STRESA<\/p>\n
Seylej je prvi uvedel pojem stresa v biologijo in od tam je hitro pri\u0161el v psihologijo.<\/p>\n
Ta model je zelo preprost.<\/p>\n
VKLJU\u010cUJE 3 FAZE<\/p>\n
1. ALARM \u2013 pomeni obremenitev, ko se pojavijo dra\u017eljaji, ki povzro\u010dajo stres \u2013 STRESORJI.<\/p>\n
– Ta alarm se deli na:<\/p>\n
\u0160OK (normalna aktivnost je zmanj\u0161ana ali ustavljena, org. je blokiran, otrpel)<\/p>\n
PROTI\u0160OK (organizem se pripravlja na akcijo, aktivira se simpatikus, spro\u0161\u010da se energijska zaloga iz celic)<\/p>\n
2. ODPOR \u2013 v tej fazi se organizem z vsemi silami bori proti stresorju, \u010de ga premaga je lahko u\u010dinek celo pozitiven, aktivira se parasimpatikus, organizem se umiri, energetske zaloge se za\u010dnejo nabirat.<\/p>\n
3. IZ\u010cRPANOST \u2013 \u010de organizem ne more premagati stresa pa se pojavi iz\u010drpanost. Energetske rezerve se spraznijo, aktivnost pade, upade imunska sposobnost, motnje v telesnih funkcijah, nastanejo tkivne po\u0161kodbe, lahko nastopi tudi smrt ali psihosomatske motnje.<\/p>\n
EMOCIONALNA LABILNOST \u2013 ukvarja predvsem z obvladovanjem svojih \u010dustev<\/p>\n
EMOCIONALNA STABILNOST \u2013 stabilne la\u017eje prena\u0161ajo ovire, osredoto\u010dijo se na problem in jih la\u017eje premagajo<\/p>\n
ANKSIOZNOST \u2013 tesnoba, ki ne vemo vzroka<\/p>\n
ANKSIOZNOST (STANJSKA) \u2013 posledica neke trenutne ogrozujo\u010de situacije.<\/p>\n
ANKSIOZNOST (POTEZNA) \u2013 ko stanjska mine, je osebnostna lastnost pri \u010dloveku in se oseba nagiba k ambicioznim reakcijam<\/p>\n
SINDROM IZGORELOSTI<\/p>\n
Pojavi se kot posledica delovnega stresa, pogosto pri osebah, ki delajo veliko z ljudmi.<\/p>\n
Pojavi se:<\/p>\n
– \u010cUSTVENA IZ\u010cRPANOST
\n– DEPERSONALIZACIJA (po\u010duti se razosebljenega)
\n– ZMANJ\u0160AN OB\u010cUTEK OSEBNE IZPOLNITVE<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
ZGODOVINSKI RAZVOJ – Relativno mlada znanost – Prvi\u010d se pojavi konec 19.stol., ko je Wundeth v Leipzigu osnoval prvi psiholo\u0161ki laboratorij – Prej se je razvijala v sklopu filozofskih razmi\u0161ljanj, v antiki pa so razglabljali \u017ee bolj – Stara je \u017ee tako kot civilizacija – Predmet psihologija se najprej pojavi v procesi zavesti- analiza svojih … Preberi ve\u010d o Uvod v Psihologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[465,467,463,466,451,3660,462,464],"class_list":["post-350","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-anksioznost","tag-frustracije","tag-izgorelost","tag-konflikti","tag-psihologija","tag-1letnik-psihologija","tag-stres","tag-uvod-v-psihologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=350"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/350\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}