UVOD<\/p>\n
Rak skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Sloveniji, razli\u010dno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od razli\u010dnih vrst raka, vplivajo z medsebojnimi u\u010dinki dejavniki iz okolja, na\u010din \u017eivljenja, dedna nagnjenost in naklju\u010dje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je zna\u010dilna nepopravljiva sprememba celic, ki ji sledi nenadzorovano razmno\u017eevanje, to je rast tumorja; \u010de bolezni ne zdravimo, se kon\u010da s smrtjo. Naravno potek bolezni je dolg, \u010das od za\u010detne spremembe celic do klini\u010dnega pojava bolezni, t.j. laten\u010dna doba, je za ve\u010dino vrsto raka 10 do 15 let, lahko tudi ve\u010d.<\/p>\n
V \u0161tevilnih epidemiolo\u0161kih raziskavah se je izkazalo, da ve\u010dina dejavnikov (70-90%), ki jih povezujemo z nastankom raka, izhaja iz \u017eivljenjskega in delovnega okolja. Gre za \u0161tevilne kemikalije in skupine kemikalij, ki smo jim izpostavljeni zaradi na\u0161ih navad (kajenje, nepravilna prehrana, preve\u010d alkohola) ali onesna\u017eenosti delovnega ali bivalnega okolja, za reproduktivne dejavnike in na\u010din spolnega \u017eivljenja, pa tudi za fizikalne (razne vrste sevanj) in nekatere biolo\u0161ke dejavnike (virusi in paraziti).<\/p>\n
Dedna nagnjenost se ka\u017ee na razli\u010dne na\u010dine. Lahko gre za mutacije posameznih genov pri redkih dednih boleznih (npr. xeroderma pigmentosum, dru\u017einska polipoza \u010drevesja, dru\u017einski rak dojk). Dednost lahko vpliva tudi na manj\u0161o sposobnost popravljanja okvarjene deoksiribonukleinske kisline in s tem ve\u010djo nagnjenost k somatskim mutacijam, variabilnost v presnovi kemi\u010dnih karcinogenov, dedne pa so lahko tudi okvare pri imunskem nadzoru.<\/p>\n
Zbolevnost in umrljivost za rakom je mogo\u010de zmanj\u0161ati z ukrepanjem na treh podro\u010djih, s primarno, sekundarna in terciarno preventivo.<\/p>\n
Primarna preventiva, to je prepre\u010devanje zbolevanja za rakom, obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj\u0161evanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanj\u0161o mo\u017eno mero, Za to si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobra\u017eevanjem, kako naj ljudje ravnajo, da bodo zmanj\u0161ali ogro\u017eenost z rakom, po drugi strani pa z zakonodajo. Uspe\u0161nost na tem podro\u010dju merimo z zmanj\u0161anjem incidence raka.<\/p>\n
Sekundarna preventiva pomeni \u010dim prej\u0161nje odkrivanje raka. Temelji na spoznanju, da je zdravljenje ve\u010dine vrst raka uspe\u0161nej\u0161e, \u010de jih odkrijemo na za\u010detni stopnji. Zato je pomembno, da ljudje poznajo mo\u017ene za\u010detne znake raznih vrst raka in da gredo, \u010de jih opazijo, \u010dim prej na zdravni\u0161ki pregled. Za odkrivanje nekaterih vrst raka pa so \u017ee na voljo bolj ali manj preproste preiskave, testi, s katerimi se da pri ljudeh, ki \u0161e nimajo nobenih te\u017eav, ugotoviti, ali je mogo\u010de, da \u017ee imajo raka oziroma njegove predstopnje. Uporabo takih testov imenujemo presajanje (screening). Najbolj uveljavljene so presejalne preiskave prav pri \u017eenskah, in sicer pregled celic v brisu materni\u010dnega vratu in rentgensko slikanje dojk, mamografija. Uspe\u0161nost sekundarne preventive se ka\u017ee v zmanj\u0161anju umrljivosti za rakom, kjer pa i\u0161\u010demo in zdravimo prekanceroze, tudi z zmanj\u0161anjem incidence (npr. pri raku materni\u010dnega vratu).<\/p>\n
Terciarna preventiva, kakovostno specifi\u010dno in paliativno zdravljenje, tudi prispeva k zmanj\u0161anju umrljivosti za rakom oz. k bolj kakovostnem \u017eivljenju bolnikov z rakom. Nove metode zdravljenja so pomembno izbolj\u0161ale zdravljenja nekaterih vrst raka, pomembno pa je tudi izbolj\u0161anje sredstev za zmanj\u0161evanje stranskih vplivov zdravljenja s citostatiki in za laj\u0161anje bole\u010din.<\/p>\n
POMEMBNEJ\u0160I DEJAVNIKI TEVEGANJA RAKA<\/p>\n
Kajenje:
\nRezultati raziskav v Evropi, na Japonskem in v severni Ameriki ka\u017eejo, da gre 83-92% plju\u010dnih rakov pri mo\u0161kih in 57-80% pri \u017eenskah pripisati kajenju cigaret. Od 80 do 90% rakov v po\u017eiralniku, grlu in v ustni votlini je vzro\u010dno povezano z u\u010dinki tobaka, bodisi samega ali skupaj z alkoholom. Raki se\u010dnega mehurja, ledvic in trebu\u0161ne slinavke so tudi povezani s kajenjem, domnevajo pa da kajenje prispeva k nastanku \u017eelod\u010dnega raka, levkemiji, raka na materni\u010dnem vratu, na debelem \u010drevesu in na danki. \u0160kodljiv je tudi toba\u010dni dim v okolju, torej pasivno kajenje. Agencija za varovanje okolja v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je l. 1992 razglasila, da je toba\u010dni dim v okolju dokazano karcinogen za \u010dlove\u0161ka plju\u010da. Verjetno ni treba ponavljati, da so aktivno kajenje \u017ee l. 1964 razglasili za dokazani plju\u010dni karcinogen.<\/p>\n
Pri primarni preventivi rakov, povezanih s kajenjem, je pomembnej\u0161e, da ljudje sploh ne za\u010dnejo kaditi. Seveda je pomembno tudi opu\u0161\u010danje kajenja, za to ni nikoli prepozno. Celo tistim, ki nehajo kaditi v srednjih letih, preden zbolijo za resnimi posledicami, se pri\u010dakovano trajanje \u017eivljenja spet pribli\u017ea takemu kot pri nekadilcih.<\/p>\n
\u010cezmerno pitje alkoholnih pija\u010d:
\nPove\u010duje nevarnost raka v zgornjih dihalih in prebavilih, in to samo po sebi ali skupaj s kajenjem. Relativno tveganje teh vrst raka je pri hudih kadilcih in pivcih alkohola od deset do stokrat ve\u010dje v primerjavi z nekadilci in nepivci alkoholnih pija\u010d. \u010cezmerno pitje alkohola je povezano tudi s primarnim jetrnim rakom, kot ka\u017eejo najnovej\u0161e raziskave, pa tudi z rakom dojk. Zveza med alkoholom in rakom dojk je resda \u0161ibka, ker pa gre za vrsto raka, ki je v razvitem svetu med najpogostej\u0161imi, lahko \u017ee malo pove\u010dano tveganje pomeni veliko \u0161tevilo novih primerov raka.<\/p>\n
Alkoholne pija\u010de sicer niso prepovedane, vendar zaenkrat \u0161e ni znano, kolik\u0161na je tista koli\u010dina, ki ni nevarna za raka. Nekateri ocenjujejo, da je primerno popiti najve\u010d 2-3 enote alkoholnih pija\u010d na dan za mo\u0161ke, za \u017eenske pa nekoliko manj (1 ali 2 enoti). Enota pomeni 8-10 g etanola oz. kozarec vina, piva ali \u017eganih pija\u010d. Za \u017eenske je priporo\u010dena koli\u010dina manj\u0161a kot za mo\u0161ke zato, ker je pri \u017eenskah nevarnost raka dojk po nekaterih raziskavah pove\u010dana \u017ee pri zelo zmernem pitju.<\/p>\n
Prehrana:
\nSadje in zelenjava varujeta pred rakom na prebavilih in dihalih, le zelenjava pa morda tudi pred tistimi vrstami raka, ki so povezane s hormoni (na dojki, maternici in prostati). Pred razli\u010dnimi vrstami raka varujeta predvsem surovina, sve\u017ea rumena in zelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cveta\u010da, zelje, listnata solata, \u010desen, \u010debula, paradi\u017enik in druga zelenjava ter sadje iz skupine agrumov. Na osnovi raziskav domnevamo, da za za\u0161\u010dito ni pomemben le eden od vitaminov in mineralov, temve\u010d ve\u010d. Zau\u017eiti jih moramo v naravnem razmerju, kot so v osnovnih \u017eivilih, torej v sadju in zelenjavi, zato teh \u017eivil ni mogo\u010de zamenjati z vitaminskimi tabletami.<\/p>\n
Vlaknine iz sadja, zelenjave in neolu\u0161\u010denih \u017eit, predvsem p\u0161eni\u010dnih otrobov so lahko za\u0161\u010ditne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh \u017eivil. Nevarnost raka na debelem \u010drevesu zmanj\u0161ujejo po eni strani zato, ker ve\u017eejo veliko vode, zato nabreknejo in tako mehani\u010dno pospe\u0161ijo praznjenje \u010drevesa, po drugi strani pa ve\u017eejo nase tudi strupene in karcinogene snovi.<\/p>\n
Hrana, v kateri je preve\u010d ma\u0161\u010dob, lahko povzro\u010di raka na debelem \u010drevesu, prostati, morda tudi trebu\u0161ni slinavki, dojki, jaj\u010dnikih in materni\u010dnem telesu. \u0160kodljive so predvsem nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline in holesterol, ki so v hrani \u017eivalskega izvora. Poleg mastne hrane pri nastanku raka sodelujeta tudi telesna te\u017ea in telesna dejavnost. Ker so ti dejavniki povezani na poseben biolo\u0161ki na\u010din, je njihovo neodvisno vlogo pri nastanku raka te\u017eko ugotoviti. Telesna dejavnost pomaga vzdr\u017eevati energetsko ravnovesje, pove\u010da \u010drevesno gibljivost in s tem prehodni \u010das \u010drevesne vsebine, spreminja raven prostaglandinov in presnovo \u017eol\u010dnih kislin, vpliva na imunski sistem inzulina, z vsem pa zmanj\u0161uje nevarnost nekaterih vrst raka.<\/p>\n
Pri nastanku raka debelega \u010drevesa preu\u010dujejo tudi vlogo rde\u010dega mesa (mesa klavnih \u017eivali). Verjetno so za ogro\u017eenost odgovorne snovi, ki nastajajo pri pe\u010denju mesa, zato cvrenje in pe\u010denje na \u017earu nista priporo\u010dljiva.<\/p>\n
Za preventivo je pomembno pojesti najmanj 400 g sadja in zelenjave vsak dan. Namesto belega kruha je pametno jesti \u010drnega ali kruh drugih vrst, narejen iz polnovredne moke. Pomembno je tudi vzdr\u017eevanje priporo\u010dene idealne telesne te\u017ee. Od ma\u0161\u010dob je koristno uporabljati rastlinska olja, predvsem olivno, najve\u010d 25 g na dan, mle\u010dni izdelki naj bodo iz posnetega mleka. Mesa naj bo najve\u010d 80 g na dan, predvsem perutnine, kuncev in rib, manj rde\u010dega mesa. Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega na\u010dina \u017eivljenja. Priporo\u010dljivo je udejstvovanje v raznih dejavnostih (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smu\u010deh) najmanj tri-do \u0161tirikrat na teden po pol ure.<\/p>\n
Produktivni dejavniki in na\u010din spolnega \u017eivljenja:
\nPovezujejo jih z rakom na spolnih organih. Za rakom dojk ve\u010d zbolevajo \u017eenske, ki so imele mlade menarho, menopavzo pa starej\u0161e od 50 let, in tiste, ki niso nikoli rodile ali so prvi\u010d rodile po 30. letu. Vsekakor to ka\u017ee na vpliv spolnih hormonov, natan\u010den na\u010din pa \u0161e ni znan. Prvi porod v poznej\u0161ih letih pove\u010duje tudi nevarnost raka na materni\u010dnem telesu in jaj\u010dnikih.<\/p>\n
Pri nastanku raka na materni\u010dnem vratu ima pomembno vlogo oku\u017eba z nekaterimi vrstami virusa papiloma, ki se prena\u0161ajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo \u017eenske, ki za\u010dno spolno \u017eivljenje mlade in pogosto menjavajo partnerje, saj to ve\u010da mo\u017enost oku\u017ebe. \u010ceprav je s temi virusi oku\u017eenih veliko \u017eensk, vse ne zbolijo za rakom. Zaenkrat \u0161e ne poznamo dejavnikov, ki so odgovorni, da se pri nekaterih razvije bolezen, pri drugih pa ne.<\/p>\n
Poklicni raki:
\nPoklicni raki nastanejo zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Dele\u017e tistih vrst raka, ki jih lahko pripi\u0161emo delovnih razmeram, je bistveno manj\u0161i od tistega, ki je posledica nezdravih \u017eivljenjskih navad. Ocenjujejo, da je pribli\u017eno 4% vseh rakov posledica karcinogenov na delovnem mestu.<\/p>\n
Po tem, koliko je znanega o morebitni povezanosti z rakom, strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona razvr\u0161\u010dajo kemikalije, njihove primesi in proizvodne postopke, ter viruse in fizikalne dejavnike v \u0161tiri skupine. V prvi skupini so tisti, za katere je dovolj dokazov, da so rakotvorni, npr. azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in nikljeve spojine, ionizirajo\u010de in ultravijoli\u010dno sevanje.<\/p>\n
Za prepre\u010devanje tistih vrst raka, ki so povezani s poklicem, morajo zakonodajalci predpisati ukrepe, s katerimi naj bi prepre\u010dili ali kar se da zmanj\u0161ali izpostavljenost delavcev. V Sloveniji ureja to podro\u010dje Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem (UL RS, \u0161t. 38\/2000). Delavci pa morajo vedeti, s kak\u0161nimi snovmi imajo morda opraviti na delovnem mestu, in natan\u010dno upo\u0161tevati navodila o varnosti pri delu.<\/p>\n
Onesna\u017eenost okolja:
\nTa dejavnik le malo prispeva k skupnemu bremenu raka. Prou\u010dujejo povezanost onesna\u017eenosti zraka s plju\u010dnim rakom, raziskav o morebitnih zvezah z drugimi vrstami raka pa ni. V onesna\u017eenem zraku so \u0161tevilne organske in anorganske snovi, ki so se izkazale za karcinogene pri nekaterih \u017eivalskih vrstah: od anorganskih snovi npr. azbest, od organskih razni policikli\u010dni ogljikovodiki, saje itn. Ker so za nastanek plju\u010dnega raka pomembni drugi karcinogeni \u2013 aktivno in pasivno kajenje, poklicni karcinogeni, radon \u2013 je zelo te\u017eko koli\u010dinsko oceniti, koliko prispeva onesna\u017eenost zraka k tveganju zbolevanja za plju\u010dnim rakom. Ocenjujejo, da gre onesna\u017eenemu zraku gostej\u0161ih mestnih naselij v ZDA pripisati 1% vseh plju\u010dnih rakov. Tudi v piti vodi so na\u0161li mno\u017eico znanih in domnevnih karcinogenov, v glavnem kovine, halogenirane organske spojine in azbest. Ni \u0161e znano, koliko ta onesna\u017eenost prispeva k nastanku raka.<\/p>\n
V primarni preventivi si je treba prizadevati za \u010dim manj\u0161e onesna\u017eevanje zraka in pitne vode in nadzirati njuno kakovost ob upo\u0161tevanju priporo\u010denih standardov.
\n[wp_ad_camp_1]
\nZdravila:
\nTudi nekatera zdravila, predvsem citostatiki (npr.ciklofosfamid), povezujejo z nastankom raka. Zaradi pomena, ki jih imajo \u2013 vsaj nekateri \u2013 pri zdravljenju raka, se jim ni mogo\u010de izogniti, i\u0161\u010dejo pa kombinacije u\u010dinkovitih, a manj nevarnih zdravil.<\/p>\n
Z rakom na materni\u010dnem telesu povezujejo nadomestno zdravljenje menopavzalnih te\u017eav z estrogeni, za oralne hormonske kontraceptive pa velja, da neznatno ogro\u017eajo z rakom na dojki, a le takrat ko jih \u017eenske jemljejo, po prenehanju jemanja pa se ogro\u017eenost zmanj\u0161a na raven tistih \u017eensk, katere ne u\u017eivajo kontraceptivov. Oralni hormonski kontraceptivi pa po drugi strani zmanj\u0161ujejo nevarnost zbolevanja za rakom na jaj\u010dnikih in endometiju.<\/p>\n
Ionizirajo\u010de sevanje:
\nPosledice srednjih odmerkov sevanja so preu\u010devali na ljudeh, ki so pre\u017eiveli atomska napada na Japonskem, pri bolnikih, ki so jih obsevali zaradi razli\u010dnih bolezni, in na ljudeh, ki so bili sevanju izpostavljeni na delovnih mestih. To sevanje lahko povzro\u010da vse vrste raka, razen kroni\u010dne limfati\u010dne levkemije in verjetno Hodgkinove bolezni. Vpliv ionizirajo\u010dega sevanja je odvisen od vrste sevanja (\u017earki X ali gama, elektroni, delci alfa ali nevtroni), ob\u010dutljivosti posameznih organov za sevanje, od starosti ob izpostavljenosti in od spola. Tudi laten\u010dna doba je pri razli\u010dnih organih razli\u010dna. Manj znane so posledice nizkih doz sevanja, ki jih je prebivalstva izpostavljeno v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n
Kratko\u017eivi potomci radona v bivalnih prostorih lahko vplivajo na zbolevanje za plju\u010dnim rakom. Radon v okolju izvira iz zemeljske povr\u0161ine, zemlje in kamnin, ki vsebujejo veliko radia. V zunanjem okolju redko prihaja do visokih koncentracij radona, ker se zrak, bogat z radonom, me\u0161a z zrakom iz vi\u0161jih plasti, ob premajhnem prezra\u010devanju pa so koncentracije v nekaterih hi\u0161ah vi\u0161je. Najpomembnej\u0161i vir radona v hi\u0161ah prodiranje skozi talne povr\u0161ine in je odvisno od geolo\u0161ke sestave tal. Za ZDA so ocenili, da radon skupaj s kajenjem odgovoren za 10% vse plju\u010dnih rakov, v Angliji pa za 6%. Kajenje namre\u010d pove\u010duje nevarnost radona. Previsokim koncentracijam radona v bivalnih prostorih se je mogo\u010de izogniti z upo\u0161tevanjem vseh predpisov za gradnjo hi\u0161 z rednim prezra\u010devanjem.<\/p>\n
Ne gre zanemariti tudi preproste, zlasti pa nepotrebne rentgenske diagnostike. Ob tem pa poudarjajo, da je pri sodobnih mamografijah pri \u017eenskah po 50. letu starosti nevarnost zaradi nizke doze sevanja manj\u0161a od koristi, saj je tako mogo\u010de odkriti raka na dojki dovolj zgodaj.<\/p>\n
Ultravijoli\u010dno sevanje vpliva na nastanek ko\u017enega raka na ustnici. \u010cezmerno son\u010denje povezujejo tudi s pogostej\u0161im zbolevanjem za malignim melanomom.<\/p>\n
V preventivne namene se je treba izogibati son\u010denju med enajsto uro dopoldne in tretjo popoldne in se za\u0161\u010dititi s kakovostnimi kremami za son\u010denje. Pri delu na prostem se je treba za\u0161\u010dititi z obleko in s pokrivalom. Tudi pretirano son\u010denje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne zna\u010dilnosti \u017earkov podobne son\u010dnim, s tem pa tudi njihov u\u010dinek.<\/p>\n
Elektromagnetna polja nizkih frekvenc:
\nV zvezi z rakom prou\u010dujejo tudi delovanje elektromagnetnih polj nizkih frekvenc, ki nastajajo v okolici tokovodnikov, transformatorjev in elektri\u010dnih naprav. Zaenkrat glede tega \u0161e ni dovolj podatkov o ve\u010dji ogro\u017eenosti z rakom.<\/p>\n
Za vse oblike sevanja pri primarni preventivi velja, da se jih je treba izogniti v \u010dim ve\u010dji mo\u017eni meri.<\/p>\n
Biolo\u0161ki dejavniki:
\nOd biolo\u0161kih dejavnikov povezujejo virus hepatitisa B z jetrnim rakom, nekatere tipe virusov papiloma z rakom na materni\u010dnem vratu, virus Epstein-Barr z Burkittovim limfomom, Hodgkinovo boleznijo, B-limfomi in nazofaringealnim karcinomom. Humani T-limfotropni virusi T1, ki naj bi povzro\u010dal nekatere oblike levkemije (predvsem na Japonskem in v Afriki). Bolniki z AIDS-om zbolevajo za Kaposijevim sarkomom in ne \u2013Hodgkinovimi limfomi, v ve\u010dji meri pa so pri teh bolnikih opazili tudi nekatere druge vrste raka, npr. Hodgkinovo bolezen, raka v ustni votlini, na debelem \u010drevesu, modih in trebu\u0161ni slinavki.<\/p>\n
Izmed parazitov vpliva na nastanek raka se\u010dnega mehurja shistosomiaza, jetrna metljavost pa na raka \u017eol\u010devodov. V celoti pa so ti etiolo\u0161ki dejavniki vsaj v Evropi manj pomembni. Za preventivo pri jetrnem raku v zvezi s hepatitisom priporo\u010dajo cepljenje.<\/p>\n
POVZETEK:<\/p>\n
Na osnovi dognanj o dejavnikih tveganja raka in mo\u017enostih \u010dim zgodnej\u0161ega odkrivanja bolezni so strokovnjaki programa \u00bbEvropa proti raku\u00ab oblikovali Evropski kodeks proti raku, dvajset nasvetov, ki vsebujejo nasvete za primarno in sekundarno preventivo raka. Priporo\u010dila so seveda taka, da ne varujejo le pred rakom, temve\u010d tudi pred drugimi kroni\u010dnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in o\u017eilja, ki so tudi sicer najusodnej\u0161e. Zato bi upo\u0161tevanje priporo\u010dil Evropskega kodeksa moralo izbolj\u0161ati zdravstveno stanje nasploh.<\/p>\n
Prvih \u0161est nasvetov je namenjenih prepre\u010devanju zbolevanja za rakom in so zdru\u017eeni pod geslom: nekaterim rakom se lahko izognete in izbolj\u0161ate svoje zdravstveno stanje, \u010de za\u010dnete \u017eiveti bolj zdravo. Zadnji \u0161tirje nasveti spodbujajo \u010dim zgodnej\u0161e odkritje raka in so zdru\u017eeni pod geslom: \u010dim prej\u0161nje odkritje rakov pove\u010da uspe\u0161nost zdravljenja.<\/p>\n
1. Ne kadite. Kadilci, \u010dem prej prenehajte kaditi in ne kadite v navzo\u010dnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne posku\u0161ajte tobaka.
\n2. Omejite pitje alkoholnih pija\u010d \u2013 vina, piva in \u017eganih pija\u010d.
\n3. Upo\u0161tevajte na\u010dela zdrave prehrane, zato pove\u010dajte vsakodnevno porabo zelenjave in sve\u017eega sadja. Pogosto jejte \u017eita, ki imajo veliko vlaknin.
\n4. Pove\u010dajte telesno dejavnost, pazite na svojo telesno te\u017eo in jejte \u010dim manj mastnih \u017eivil.
\n5. Izogibajte se \u010dezmernemu son\u010denju in pazite, da vas in otrok sonce ne ope\u010de.
\n6. Natan\u010dno spo\u0161tujte predpise, ki so namenjeni prepre\u010devanju izpostavljenosti znanim karcinogenom. Upo\u0161tevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzro\u010dale raka.
\n7. Obi\u0161\u010dite zdravnika, \u010de opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli (tudi v ustih), materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali \u010de opaziteneobi\u010dajno krvavitev.
\n8. Obi\u0161\u010dite zdravnika, \u010de vas nadlegujejo dolgotrajne te\u017eave, npr. trdovraten ka\u0161elj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno huj\u0161anje.
\n9. \u017denske redno hodite na odvzem brisa materni\u010dnega vratu. Udele\u017eujte se organiziranih presejalnih programov za raka materni\u010dnega vratu.
\n10. \u017denske redno si pregledujte dojki. \u010ce ste starej\u0161e od 50 let. Pojdite vsaki dve leti na rentgensko slikanje dojk (mamografija), \u010de ste mlaj\u0161e, se o tem pregledu posvetujte s svojim zdravnikom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
UVOD Rak skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Sloveniji, razli\u010dno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od razli\u010dnih vrst raka, vplivajo z medsebojnimi u\u010dinki dejavniki iz okolja, na\u010din \u017eivljenja, dedna nagnjenost in naklju\u010dje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je zna\u010dilna … Preberi ve\u010d o Dejavniki tveganja za nastanek raka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[3375,3380,3381,3373,1285,3374,1309],"class_list":["post-3516","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-cancer","tag-dejavniki-tveganja-za-nastanek-raka","tag-onkolocki-pacient","tag-onkolog","tag-onkologija","tag-rak","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3516"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3516\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}