![\"patologija.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/06\/patologija.thumbnail.jpg\")
1. Zna\u010dilnosti imunodiskrazi\u010dne amiloidoze so:
\na) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B
\nb) razvije se v povezavi z razli\u010dnimi kroni\u010dnimi boleznimi
\nc) amiloid je grajen iz beljakovine AL
\nd) amiloid v tkivih doka\u017eemo z barvilom Kongo rde\u010de
\ne) amiloid je grajen iz beljakovine AA.<\/p>\n
2. Zna\u010dilnosti metaplazije so:
\na) da je reverzibilna
\nb) da je ireverzibilna
\nc) da je pogostej\u0161a v mezenhimskih celicah
\nd) da je pogostej\u0161a v epitelijskih celicah
\ne) da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali mezenhimske celice druge vrste.
\n<\/p>\n
3. Pasivna hiperemija (kongestija):
\na) je pogost patolo\u0161ki proces v jetrih in vranici
\nb) nastane zaradi simpati\u010dne nevrogene stimulacije
\nc) je vedno sistemski bolezenski proces
\nd) se pojavi v plju\u010dih pri dekompenzaciji levega prekata
\ne) je pogosto povezana z lokalnim edemom.<\/p>\n
4. Hemoragi\u010dni infarkt je zna\u010dilen za:
\na) srce
\nb) plju\u010da
\nc) \u010drevesje
\nd) ledvice
\ne) trebu\u0161no slinavko.<\/p>\n
5. Zna\u010dilnosti tujkovega granuloma so:
\na) tujek je lahko endogena ali eksogena snov
\nb) tujkov granulom nastane zaradi mehani\u010dnega in kemi\u010dnega dra\u017eenja
\nc) v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudat
\nd) v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke
\ne) nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije.<\/p>\n
6. Najpogostej\u0161i izvor plju\u010dne trombembolije je:
\na) tromboza globokih ven spodnjih okon\u010din
\nb) tromboza globokih ven zgornjih okon\u010din
\nc) tromboza povrhnjih ven spodnijh okon\u010din
\nd) tromboza levega atrija
\ne) arterijska tromboza.<\/p>\n
7. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so:
\na) prirojena sr\u010dna hiba
\nb) prebolela revmati\u010dna vro\u010dina
\nc) tromboza povrhnjih ven spodnjih okon\u010din
\nd) plju\u010dna trombembolija
\ne) u\u017eivanje intravenskih drog.<\/p>\n
8. Najverjetnj\u0161i patogenetski mehanizem pri revmati\u010dni vro\u010dini je:
\na) preob\u010dutljivostna reakcija na virusne antigene
\nb) direktni u\u010dinek bakterijskih toksinov
\nc) virusna oku\u017eba
\nd) odlaganje imunskih kompleksov
\ne) navskri\u017ena reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni.<\/p>\n
9. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo:
\na) hipoplazija
\nb) atrofija
\nc) agenezija
\nd) aplazija
\ne) atrezija.<\/p>\n
10. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji osteomielitisa so:
\na) bakterije
\nb) virusi
\nc) glive
\nd) paraziti
\ne) drugi mikroorganizmi.<\/p>\n
11. Difuzno gnojno vnetje imenujemo:
\na) absces
\nb) empiem
\nc) flegmona
\nd) granulom
\ne) gangrena.<\/p>\n
12. Zna\u010dilnosti karcinoma in situ so:
\na) da ne prera\u0161\u010da bazalne membrane
\nb) da metastazira redkeje kot invazivni karcinom
\nc) da vznikne samo v plo\u0161\u010datem epiteliju
\nd) celi\u010dna polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija
\ne) patolo\u0161ke mitoze.<\/p>\n
13. Plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom je pogost v:
\na) \u0161\u010ditnici
\nb) ko\u017ei
\nc) plju\u010dih
\nd) \u017eelodcu
\ne) po\u017eiralniku.<\/p>\n
14. Pri gradaciji tumorja upo\u0161tevamo:
\na) velikost tumorja
\nb) regresivne spremembe v tumorju
\nc) \u0161tevilo mitoz v tumorskem tkivu
\nd) celi\u010dno in jedrno polimorfijo
\ne) zasevanje v podro\u010dne bezgavke.<\/p>\n
15. Pri dolo\u010danju stadija tumorja upo\u0161tevamo:
\na) velikost tumorja
\nb) zasevanje v podro\u010dne bezgavke
\nc) angioinvazijo
\nd) invazivno rast v okolna tkiva
\ne) \u0161tevilo mitoz v tumorskem tkivu.<\/p>\n
16. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v:
\na) ko\u017ei in nekaterih sluznicah
\nb) plju\u010dih
\nc) retini
\nd) leptomeningah
\ne) jetrih.<\/p>\n
17. Med benigne epitelijske tumorje sodijo:
\na) limfom
\nb) adenom
\nc) teratom
\nd) papilom
\ne) bazaliom.<\/p>\n
18. Populacije, ki jih najbolj ogro\u017ea oku\u017eba z virusom B\/C hepatitisa so:
\na) narkomani
\nb) delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv
\nc) novorojen\u010dki
\nd) zobozdravstveni delavci
\ne) zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino.<\/p>\n
19. Med bolezni, ki jih spremlja zvi\u0161ana incidenca raka, \u0161tejemo:
\na) Barrettov po\u017eiralnik
\nb) pepti\u010dni ulkus dvanajstnika
\nc) ulcerozni kolitis
\nd) kroni\u010dni atrofi\u010dni gastritis
\ne) divertikulitis.<\/p>\n
20. Za karcinom debelega \u010drevesa velja:
\na) je najpogostej\u0161i vzrok smrti zaradi raka pri \u010dloveku
\nb) patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin
\nc) najpogostej\u0161i je plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom
\nd) ve\u010dina se jih razvije iz adenomov
\ne) stadij bolezni je najpomembnej\u0161i prognosti\u010dni faktor.<\/p>\n
21. Najpomembnej\u0161a etiolo\u0161ka dejavnika pri akutnem pankreatitisu sta:
\na) alkoholizem
\nb) vaskulitis
\nc) oku\u017eba z bakterijami ali glivicami
\nd) ateroskleroza
\ne) \u017eol\u010dni kamni.<\/p>\n
22. Katera zna\u010dilnost ka\u017ee na zanesljivo maligno naravo tumorja?
\na) Invazivna tumorska rast.
\nb) Jedrna in celi\u010dna polimorfija.
\nc) Patolo\u0161ke mitoze.
\nd) Zasevanje.
\ne) Nekroza in krvavitve v tumorju.<\/p>\n
23. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je:
\na) kapilarni hemangiom
\nb) glomangiom
\nc) Kaposijev sarkom
\nd) kavernozni hemangiom
\ne) limfangiosarkom.<\/p>\n
24. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a, so vse razen:
\na) aftozne ulceracije
\nb) erozivni gingivitis
\nc) Kaposijev sarkom
\nd) karcinom malih slinavk
\ne) lasasta levkoplakija.<\/p>\n
25. Pri AIDS-u obi\u010dajno ugotovimo:
\na) limfocitozo
\nb) pomanjkanje T limfocitov pomagalk
\nc) pomanjkanje citotoksi\u010dnih limfocitov
\nd) pomanjkanje naravnih celic ubijalk
\ne) pomanjkanje\/izgubo B limfocitov.<\/p>\n
26. Najpogostej\u0161i vzrok pove\u010danja bezgavk je\/so:
\na) kroni\u010dna limfati\u010dna levkemija
\nb) Hodgkinova nodularna skleroza
\nc) metastaze karcinomov
\nd) ne-Hodgkinov maligni limfom
\ne) AIDS.<\/p>\n
27. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz:
\na) limfocitov T
\nb) limfocitov B
\nc) celic NK (ubijalk)
\nd) makrofagov
\ne) plazmatk.<\/p>\n
<\/p>\n
28. Maligni tumor v se\u010dnem mehurju je najpogosteje:
\na) plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom
\nb) adenokarcinom
\nc) karcinoid
\nd) tranziciocelularni karcinom
\ne) papilom.<\/p>\n
29. Zgodnji za\u010detek spolnega \u017eivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizi\u010dna dejavnika za nastanek:
\na) karcinom materni\u010dnega vratu
\nb) endometrijski karcinom
\nc) leiomiom maternice
\nd) karcinom dojke
\ne) karcinom ovarija.<\/p>\n
30. Najpogostej\u0161i vzrok subarahnoidalnega hematoma je:
\na) hipertenzija
\nb) arterioskleroza
\nc) trombocitopenija
\nd) po\u0161kodba
\ne) vnetje.<\/p>\n
31. Mo\u017eganski absces lahko nastane:
\na) po po\u0161kodbi glave
\nb) hematogeno
\nc) ob gnojnem vnetju srednjega u\u0161esa
\nd) kot zaplet gnojnega meningitisa
\ne) z omejitvijo ecefalitisa.<\/p>\n
32. Posledice virusnega meningitisa:
\na) hidrocefalus
\nb) sekundarni vaskulitis
\nc) mo\u017eganski absces
\nd) ependimitis
\ne) ni posledic.<\/p>\n
33. Histiolo\u0161ke zna\u010dilnosti glioblastoma so:
\na) sincicijske velikanke in citotrofoblast
\nb) huda celi\u010dna in jedrna polimorfija
\nc) nekroze s psevdopalisadnim urejanjem celic
\nd) proliferacija \u017eilja
\ne) rozete.<\/p>\n
34. Difuzna alveolarna okvara:
\na) predstavlja morfolo\u0161ke spremembe pri ARDS
\nb) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane
\nc) povzro\u010da jo lahko pnevmotoraks
\nd) lahko se razvije difuzna intersticijska plju\u010dna fibroza
\ne) plju\u010da so prekomerno zra\u010dna.<\/p>\n
35. Kateri od na\u0161tetih dejavnikov NE povzro\u010da difuzne alveolarne okvare?
\na) Septi\u010dni \u0161ok.
\nb) Aspiracija \u017eelod\u010dne vsebine.
\nc) Virusna oku\u017eba.
\nd) Pnevmotoraks.
\ne) Radiacijski pnevmonitis.<\/p>\n
36. Pri kroni\u010dnem bronhitisu obi\u010dajno lahko najdemo:
\na) hipertrofijo submukoznih \u017elez
\nb) pove\u010dan upor pretoka zraka po dihalnih poteh
\nc) vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti
\nd) produktivni ka\u0161elj
\ne) izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti.<\/p>\n
37. Za raka po\u017eiralnika je zna\u010dilno:
\na) pogosto nastane iz adenoma
\nb) prehrana je pomemben etiolo\u0161ki dejavnik
\nc) navadno o\u017ei svetlino po\u017eiralnika in ovira po\u017eiranje
\nd) kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumor
\ne) za vznik je obvezna oku\u017eba s HPV.<\/p>\n
38. Barrettov po\u017eiralnik pomeni:
\na) displazijo sluznice po\u017eiralnika
\nb) metaplazijo sluznice po\u017eiralnika v \u017elezno sluznico kot je normalna v \u017eelodcu ali \u010drevesju
\nc) stenozo v srednji tretjini po\u017eiralnika
\nd) divertikularno izbo\u010denje v zgornji tretjini po\u017eiralnika
\ne) pojav \u0161tevilnih cisti\u010dnih prostorov v sluznici po\u017eiralnika.<\/p>\n
39. Pleomorfni adenom:
\na) je pravi me\u0161ani tumor, ker izvira iz razli\u010dnih kli\u010dnih pol
\nb) je najpogostej\u0161i tumor slinavk
\nc) se ne ponavlja
\nd) je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfati\u010dnega tkiva
\ne) najpogosteje se pojavlja v obu\u0161esni slinavki in v malih \u017elezah slinavkah.<\/p>\n
40. Zna\u010dilnosti lihen planusa so:
\na) lahko se pojavlja na ustni sluznici in ko\u017ei ali izklju\u010dno na ustni sluznici
\nb) klini\u010dno lo\u010dimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak
\nc) zna\u010dilna histolo\u0161ka slika ka\u017ee na epitelijsko\u2013stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami
\nd) zna\u010dilna histolo\u0161ka slika ka\u017ee na epitelijsko\u2013stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T
\ne) pri diagnostiki so v pomo\u010d imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom<\/p>\n
41. Zna\u010dilnosti Warthinovega tumorja so:
\na) cisti\u010den tumor, svetline cist openja ve\u010dvrsten visokoprizmati\u010den epitelij, pod epitelijem je limfati\u010dno tkivo
\nb) najpogosteje se pojavlja v submandibularni \u017elezi slinavki
\nc) v 10% se pojavlja obojestransko v obu\u0161esni slinavki
\nd) zanj so zna\u010dilni cisti\u010dni prostori
\ne) v adenomu se pogosto razvije limfom.<\/p>\n
42. Zna\u010dilnosti infekcije s kandido so:
\na) lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluznice
\nb) pri kroni\u010dni hiperplasti\u010dni kandidiazi se pojavljajo hife izklju\u010dno v bazalnem sloju epitelija
\nc) zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostej\u0161o obolevnost
\nd) kroni\u010dna hiperplasti\u010dna kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznici
\ne) v histolo\u0161kih preparatih doka\u017eemo glivi\u010dne hife s srebritvenim barvanjem po Groccu.<\/p>\n
43. Kateri odgovor je pravilen za odontogeno cisto?
\na) Epitelij cist ni v povezavi z epitelijem zoba v razvoju.
\nb) Med odontogene ciste pri\u0161tevamo tireoglosalno in branhiogeno cisto.
\nc) Radikularna cista se razvije iz Malassezovih oto\u010dkov.
\nd) Rezidualna cista nastaja iz ostankov zobne lamine.
\ne) Nazopalatina cista je najpogostej\u0161a odontogena cista.<\/p>\n
44. Med monomorfne adenome slinavk pri\u0161tevamo:
\na) oksifilni adenom
\nb) Warthinov tumor
\nc) papilom
\nd) mioepiteliom
\ne) limfom.<\/p>\n
45. Zna\u010dilnosti nekrotizirajo\u010de sialometaplazije sta:
\na) sprememba je najpogosteje lokalizirana na dlesni
\nb) klini\u010dno se ka\u017ee kot resi\u010dasta belkasta tvorba na trdem nebu
\nc) klini\u010dno se ka\u017ee kot razjeda na trdem nebu
\nd) histolo\u0161ka slika je enaka kot pri verukoznem karcinomu
\ne) klini\u010dna slika je podobna karcinomu.<\/p>\n
46. Zna\u010dilnost aftoznega stomatitisa je:
\na) v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1% ljudi
\nb) klini\u010dno se ka\u017ee v treh oblikah; minor, major in verukozni obliki
\nc) za minor obliko so zna\u010dilni drobni bradavi\u010dasti poganjki epitelija in strome
\nd) za minor obliko so zna\u010dilni majhni bole\u010di ulkusi z zna\u010dilnim rumenkastim dnom
\ne) major oblika se pojavi izklju\u010dno na ustnem dnu.<\/p>\n
47. Zna\u010dilnost plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline je:
\na) najpogosteje se pojavlja do 25. leta
\nb) klini\u010dno se vedno ka\u017ee v obliki eksofiti\u010dne tvorbe
\nc) najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici
\nd) etiolo\u0161ko ni povezan s kajenjem in slabo prehrano
\ne) oddaljeni zasevki so najpogostej\u0161i v jetrih.<\/p>\n
48. Pravilna trditev za levkoplakijo je:
\na) na jeziku se ne pojavlja
\nb) je redka sprememba na ustni sluznici
\nc) je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma
\nd) v histolo\u0161ki sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atrofi\u010dnim plo\u0161\u010datim epitelijem
\ne) pod klini\u010dno sliko bele lise se lahko skriva poro\u017eenevajo\u010d invazivni karcinom.<\/p>\n
49. Kateri sta zna\u010dilnosti radikularne ciste?
\na) V stromi so prisotna eozinofilna Rushtonova telesca.
\nb) Prisotno je vnetje.
\nc) ?
\nd) ?
\ne) ?<\/p>\n
50. Zna\u010dilnosti odontoma sta:
\na) spada med odontogene tumorje
\nb) lo\u010dimo plo\u0161\u010datoceli\u010dno in adenoidno obliko tumorja
\nc) pogosto vznikne v ostenju keratociste
\nd) v tumorju so vidni vsi elementi zobnega zametka; sklenina, dentin, pulpa in cement
\ne) je najpogostej\u0161i solidni (ne-cisti\u010dni) odontogeni tumor.<\/p>\n
51. Folikularna cista ka\u017ee naslednje zna\u010dilnosti:
\na) najpogosteje se pojavlja ob zgornjih sekalcih
\nb) najpogosteje jo obdaja mo\u010dno poro\u017eenevajo\u010d hiperplasti\u010den plo\u0161\u010dat epitelij
\nc) v epiteliju ciste se lahko pojavljajo tudi mucinske celice
\nd) lahko se povezuje z razvojem adenokarcinoma, mukoepidermoidnega in plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma
\ne) pojavlja se v povezavi z neizra\u0161\u010denim zobom.<\/p>\n
52. Zna\u010dilnost nazopalatinalne ciste je:
\na) je pogosta oblika odontogene ciste v nazopalatinalnem kanalu
\nb) mikroskopsko je za cisto zna\u010dilen ve\u010dskladni plo\u0161\u010dat epitelij ali dihalni epitelij, v vezivni stromi pa ve\u010dja \u017eiv\u010dna povesma in ve\u010dje krvne \u017eile
\nc) pogosto se pojavlja v temporomandibularnem sklepu
\nd) bolnik ima navadno pri odpiranju ust hude bole\u010dine
\ne) iz nazopalatinalne ciste se pogosto razvije ameloblastom.<\/p>\n
53. Razvoj plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline je etiolo\u0161ko povezan:
\na) s kajenjem in prekomernim u\u017eivanjem \u017eganih pija\u010d
\nb) z \u017eve\u010denjem tobaka
\nc) s hiperpigmentacijo ustne sluznice
\nd) s pogosto izpostavljenostjo son\u010dnim \u017earkom
\ne) z infekcijo z virusom HIV.<\/p>\n
54. Kateri trditvi veljata za ameloblastom?
\na) Je najpogostej\u0161i benigni tumor v ustni votlini.
\nb) Pogosto zaseva v podro\u010dne bezgavke in plju\u010da.
\nc) Lahko se pojavlja samo v mehkih tkivih ustne votline.
\nd) Klini\u010dno se pojavlja v treh oblikah; unicisti\u010dna, policisti\u010dna in periferna.
\ne) Unicisti\u010dna oblika tumorja se pojavlja najpogosteje med 50. in 70. letom.<\/p>\n
55. Kateri od na\u0161tetih trditev za keratocisto NISTA pravilni?
\na) Vedno se pojavlja kot solitarna lezija.
\nb) Cisto najpogosteje obdaja parakeratoti\u010den plo\u0161\u010dat epitelij (6-10 skladov).
\nc) Ovojnica ciste obi\u010dajno ni vnetno infiltrirana.
\nd) Multiple ciste se pojavljajo v sklopu sindroma.
\ne) Povezuje se z razvojem limfoma.<\/p>\n
56. Zna\u010dilnosti adenoidnocisti\u010dnega karcinoma so:
\na) tumor sestavljajo drobne, sorazmerno unimorfne celice, podobne bazalnim in imajo kribriformno, tubularno ter solidno obliko
\nb) oddaljeni zasevki so izjemno redki
\nc) pogosto raste perinevralno
\nd) najpogosteje se pojavlja v drobnih slinavkah ustne votline
\ne) pojavlja se izklju\u010dno v drobnih slinavkah.<\/p>\n
57. Za karcinom ustnice je zna\u010dilno:
\na) je zelo redek tumor ustne votline
\nb) histolo\u0161ko je praviloma \u017elezni karcinom
\nc) pogosto zaseva v plju\u010da
\nd) pogostej\u0161i je na spodnji ustnici
\ne) lahko ima obliko verukoznega karcinoma.<\/p>\n
58. Zna\u010dilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta:
\na) je vedno hitro rasto\u010d tumor, ki zaseva le hematogeno
\nb) je najpogostej\u0161i karcinom v obu\u0161esni slinavki
\nc) histolo\u0161ka slika je povezana s pre\u017eivetjem bolnikov
\nd) karcinom raste pogosto perinevralno
\ne) za to obliko raka sta zna\u010dilni plo\u0161\u010datoceli\u010dna in hondroidna komponenta.<\/p>\n
59. Tri najpogostej\u0161e lokalizacije plo\u0161\u010datoceli\u010dnega karcinoma ustne votline so:
\na) sluznica alveolarnega grebena
\nb) lateralno-ventralna stran jezika
\nc) mehko nebo
\nd) spodnja ustnica
\ne) ustno dno.<\/p>\n
60. Za amelogenesis imperfecta je zna\u010dilno:
\na) preko\u0161tevilni zobje
\nb) motnje v funkciji ameloblastov in mineralizaciji emajlskega matriksa
\nc) prizadeti so izklju\u010dno odontoblasti
\nd) generalizirana prizadetost zob
\ne) bolezen ni dedna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Zna\u010dilnosti imunodiskrazi\u010dne amiloidoze so: a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B b) razvije se v povezavi z razli\u010dnimi kroni\u010dnimi boleznimi c) amiloid je grajen iz beljakovine AL d) amiloid v tkivih doka\u017eemo z barvilom Kongo rde\u010de e) amiloid je grajen iz beljakovine AA. 2. Zna\u010dilnosti metaplazije so: a) da je reverzibilna b) … Preberi ve\u010d o Patologija vpra\u0161anja za vajo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[3658,240,253],"class_list":["post-356","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-1letnik-patologija","tag-patologija","tag-patologija-vprasanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/356","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=356"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/356\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=356"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=356"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}