{"id":357,"date":"2008-06-24T19:03:30","date_gmt":"2008-06-24T18:03:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-1del\/"},"modified":"2010-06-15T15:13:14","modified_gmt":"2010-06-15T14:13:14","slug":"etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-1del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-1del\/","title":{"rendered":"Etika in filozofija v zdravstveni negi 1.del"},"content":{"rendered":"

\"aristotel.jpg\"1. Kaj je morala?<\/strong><\/p>\n

Je latinskega izvora in pomeni mos, moris, moralis (obi\u010daj, navada), v \u0161ir\u0161em pomenu kot odnos do lepega, pravilnega.<\/p>\n

Beseda morala pomeni:<\/p>\n

– vse, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega ali slabega; lahko se nana\u0161a na nazor, nosilca ali na kak\u0161no podro\u010dje delovanja, \u017eivljenja;<\/p>\n

– priznavanje, izpopolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj;<\/p>\n

– na\u010delo, stali\u0161\u010de;
\n
\n– psihi\u010dno pripravljenost, zavzetost koga za izvr\u0161itev dolo\u010denega dejanja, dosego dolo\u010denega cilja.<\/p>\n

Biti moralen pogosto pomeni, da \u010dlovek \u017eivi v izraziti skladnosti z osebnimi in verskimi na\u010deli. (Etika v ZN)<\/p>\n

2. Ali je morala trajna, nesprejemljiva? Odgovor utemeljite!<\/strong><\/p>\n

Morala ni nekaj trajnega, nesprejemljivega, \u010deprav ima osrednje mesto v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi. Je odraz \u010dasa ter dru\u017ebe, dru\u017ebenih ureditev in kultur. Zato so vodila in na\u010dela posameznih moral razli\u010dna in se tudi zgodovinsko spreminjajo.<\/p>\n

3. Kaj so moralni modeli in kak\u0161na je njihova vloga?<\/strong><\/p>\n

Pod moralnim modelom (eti\u010dna smer) razumemo na\u010din gledanja na vrednote. Morala se \u010dasovno in dru\u017ebeno spreminja, dolo\u010deni modeli morale pa obstajajo \u010dasovno neomejeno in bolj ali manj vplivajo na razli\u010dna podro\u010dja \u010dlovekovega delovanja. Zasledimo lahko, da obstaja v zdravstvu od 8 do 14 tradicionalnih in sodobnih modelov morale, ki vplivajo na odlo\u010danje. Vsak model izra\u017ea temeljne moralne vrednote, ki vplivajo tudi na vidike odlo\u010danja o dobrem in pravilnem v zdravstveni negi.<\/p>\n

Modeli se nana\u0161ajo ali na posameznika kot uporabnika storitev zdravstvenega varstva oz. zdravstvene nege ali na izvajalce \u2013 zdravstvene delavce. Modeli se med seboj delno prekrivajo, v\u010dasih pa so si celo v nasprotju. Za razumevanje etike zagotovo ne moremo uporabiti samo enega modela.<\/p>\n

Individualizem in kolektivizem \u2013 sta dva nasprotujo\u010da si modela.<\/p>\n

4. Ali lahko za razumevanje etike uporabimo en moralni model?<\/strong><\/p>\n

Za razumevanje etike zagotovo ne moremo uporabiti samo enega modela. Modeli se med seboj delno prekrivajo, v\u010dasih pa so si celo v nasprotju (npr.: individualizem in kolektivizem).<\/p>\n

5. Kaj je individualizem, kot moralni model?<\/strong><\/p>\n

Individualizem je nazor, ki zelo poudarja interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, dru\u017ebo. Poudarja osebno svobodo, iniciativo, samozaupanje in samouresni\u010devanje. Po na\u010delih individualizma je \u010dlovek svoboden pri svojem odlo\u010danju (zase in o sebi).<\/p>\n

6. Po katerem modelu je \u010dlovek svoboden pri svojem odlo\u010danju?<\/strong><\/p>\n

Po na\u010delih individualizma je \u010dlovek svoboden pri svojem odlo\u010danju (zase in o sebi).<\/p>\n

7. Kateri model nasprotuje individualizmu in kaj je zanj zna\u010dilno?<\/strong><\/p>\n

Kolektivizem poudarja pomembnost dru\u017ebe pred posameznikom in podrejanje posameznika dru\u017ebenim interesom. Vendar iz njega za podro\u010dje zdravstva izhaja kot vrednota enakost, enakopravnost.<\/p>\n

Individualizem in kolektivizem \u2013 sta dva nasprotujo\u010da si modela.<\/p>\n

8. Kaj je racionalni paternalizem?<\/strong><\/p>\n

Paternalizem \u2013 v svoji osnovi izra\u017ea pravico avtoritativnosti posameznika, skupine ali dru\u017ebe nad drugim posameznikom, ki je to pokroviteljstvo dol\u017ean spremljati. V zdravstvu se pozitivno odra\u017ea racionalni paternalizem, ki ne pomeni duhovne prevlade nad posameznikom in njegovo dol\u017enost podrejanja, ampak<\/p>\n

medsebojni za\u0161\u010ditni\u0161ki odnos, v katerem nekdo z dobrim namenom, torej moralno, prena\u0161a vrednote, ki jih poseduje, na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so<\/p>\n

ljubezen, modrost, znanje, dobro po\u010dutje, pogum, spo\u0161tovanje, samoobvladovanje,..<\/p>\n


\n9. Kateri dve izpostavlja libertarianizem?<\/strong><\/p>\n

Libertarianizem \u2013 izpostavlja kot vrednoti \u010dlovekovo svobodo in pravico, da odlo\u010da, kaj se bo z njim in v njem dogajalo.<\/p>\n


\n10. Ali obstaja agapizem, kot moralni model? Kaj prikazuje?<\/strong><\/p>\n

Agapizem \u2013 katerega za\u010detnik je Toma\u017e Akvinski, prikazuje \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje kot (bo\u017eji) dar, zato je sveto in nedotakljivo in ga nih\u010de nikomur nima pravice odvzeti. To pomeni, da ima re\u0161evanje ali vzdr\u017eevanje \u017eivljenja prednost pred smrtjo.<\/p>\n


\n11. Kaj je nasprotje egoizma? Kaj poudarja ta moralni model?<\/strong><\/p>\n

Egoizem= posameznika vodi predvsem ljubezen do sebe. Ljubezen do samega sebe je naravna, kar moramo upo\u0161tevati v odnosu pacient \u2013 medicinska sestra. V<\/p>\n

obratnem odnosu (medicinska sestra \u2013 pacient) pa pomeni egoizem gledanje na paciente izklju\u010dno iz vidika koristi zdravstvenega delavca, \u010desar seveda ne moremo opredeliti kot \u017eelen model obna\u0161anja.\u00a0 Altruizem \u2013 izhaja iz kr\u0161\u010danske morale in etike. Poudarja nesebi\u010dnost, ljubezen do bli\u017enjega in upo\u0161tevanje koristi drugih. Altruizem je nasprotje egoizma.<\/p>\n


\n12. Na kateri najvi\u0161ji vrednoti je zasnovan eudajmonizem, kot etika?<\/strong><\/p>\n

Eudajmonizem \u2013 je etika, osnovana na osebni sre\u010di kot najvi\u0161ji vrednoti. Po njej je zdravstveni delavec prek drugih vrednot \u2013 prijateljstva, velikodu\u0161nosti, radodarnosti, privr\u017eenosti, zaupnosti in s samorealizacijo do\u017eivlja svojo osebno sre\u010do. \u017de Aristotel je trdil, da \u010dlovek svojo sre\u010do do\u017eivlja v dejanjih.<\/p>\n


\n13. Navedite dve ideji stoicizma.<\/strong><\/p>\n

Stoicizem \u2013 se ka\u017ee kot samopremagovanje, samoodpovedovanje in mirno prena\u0161anje usode. Iz stoicizma izhajajo ideje o vztrajnosti, potrpe\u017eljivosti, samoodrekanju in samozanikanju zdravstvenega delavca v odnosu do interesov pacienta.<\/p>\n

14. Kaj je utilitarizem?<\/strong><\/p>\n

Utilitarizem \u2013 predvsem klasi\u010dni, pomeni poudarjanje koristi v \u010dlovekovem delovanju. Korist in razlog predstavljata cilj delovanja in samo koristna dejanja so dobra, pravilna. Utilitarizem ima pomembno mesto v teolo\u0161kih teorijah etike.<\/p>\n

15. Kaj je relativizem?<\/strong><\/p>\n

Relativizem \u2013 je nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne. Nobena vrednota ni absolutno veljavna. Opredelitev pravilnega ali nepravilnega odlo\u010danja je pogojena s stali\u0161\u010dem posameznika, s stali\u0161\u010dem dru\u017ebe ali kulture in z vidika situacije. Zato vsaka situacija, dilema, … zahteva specifi\u010dno analizo in obravnavo.<\/p>\n

16. Kaj opredeljuje teleologija?<\/strong><\/p>\n

Na posledicah osnovana etika ali teleologija \u2013 opredeljuje dobro \u2013 slabo ali pravilno \u2013 nepravilno, glede na posledice dejanj. Dobro je tisto dejanje, ki ima ugodne posledice in napa\u010dno tisto, ki ima slabe posledice. Teleologija ima prav tako pomembno vlogo v biomedicinski etiki.<\/p>\n

Teleologija (gr\u0161ko: logika cilja, veda o ciljih).<\/p>\n

Ta teorija je bila npr. uporabljena, ko so dokazali, da je mo\u017eno vzeti vzorce za preiskavo na HIV, ko se jemlje kri za katerokoli preiskavo, ter se tako ugotovi raz\u0161irjenost oku\u017ebe med celotno populacijo. Cilj statisti\u010dne verodostojnosti opravi\u010duje smisel jemanja krvi v ta namen brez posameznikovega privoljenja ali vednosti. (Etika v ZN).<\/p>\n

17. Enakost in po\u0161tenost poudarja\u2026<\/strong><\/p>\n

Na pravi\u010dnosti osnovana etika \u2013 poudarja enakost, po\u0161tenost in nepristranost v odnosu do drugih.<\/p>\n

<\/p>\n


\n18. Kaj poudarja na pravicah osnovana etika?<\/strong><\/p>\n

Na pravicah osnovana etika \u2013 poudarja pravico posameznika pri samoodlo\u010danju.<\/p>\n

<\/p>\n

19. Kateri model je najbolj zna\u010dilen za zdravstveno nego?<\/strong><\/p>\n

Na skrbi (za druge) osnovana etika je najmlaj\u0161a in najbolj specifi\u010dna za zdravstveno nego, saj temelji na skrbi kot osnovni vrednoti v zdravstveni negi.<\/p>\n


\n20. Kaj je etika?<\/strong><\/p>\n

Etika je filozofska disciplina, ki si prizadeva opredeliti naravo in pomen zahtev razli\u010dnih moral. Etika ali nauk o dobrem, pravilnem, je ena od glavnih vej filozofije in predstavlja filozofsko raziskovanje morale. Za\u010detek etike kot filozofske discipline nekateri pripisujejo gr\u0161kemu filozofu Sokratu, drugi pa Aristotelu. Etika slednjega je veliko bolj natan\u010dna, analiti\u010dna in dolo\u010dena njegova na\u010dela se pojavljajo tudi v sodobni etiki. Po Aristotelu je etika del politike, ker je \u010dlovek vezan na skupnost.<\/p>\n

Beseda etika izhaja iz gr\u0161ke besede ethos, kar pomeni zna\u010daj, dostojanstvo. Etika pomeni jasnost, po\u0161tenost, odgovornost ali prevzemanje stali\u0161\u010d za ali proti dolo\u010denim javnim razpravam. Nedvomno je etika postala pomemben na\u010din \u017eivljenja v postmoderni dru\u017ebi, ki ne priznava nobenih nespremenljivih omejitev (etika v ZN).<\/p>\n


\n21. Kaj je cilj etike?<\/strong><\/p>\n

Cilj etike je prevladovanje razuma nad \u010duti in moralno delovanje ima prednosti pred utilitarizmom ( poudarjanje koristi v \u010dlovekovem delovanju).<\/p>\n

22. Navedite vrste vrlin in primer za vsako!<\/strong><\/p>\n

Za Aristotela je najvi\u0161je \u010dlovekovo dobro eudajmonija ali sre\u010dnost, da pa je sre\u010dnost mo\u017eno uresni\u010diti, mora \u010dlovek imeti v svoji du\u0161i nekatere vrline, ki zadevajo njegov um in voljo. Te vrline so lahko dianoeti\u010dne (razumske, miselne) kot um, znanje, modrost, ve\u0161\u010dina, … ali pa eti\u010dne (zna\u010dajske, moralne) kot pogum, radodarnost, plemenitost, dostojnost, prijateljstvo in pravi\u010dnost.<\/p>\n

Pravi\u010dnost predstavlja Aristotelu najvi\u0161jo eti\u010dno vrlino.<\/p>\n


\n23. Kateri eti\u010dni vrlini je Aristotel pripisoval najve\u010djo vrednost?<\/strong><\/p>\n

Pravi\u010dnost predstavlja Aristotelu najvi\u0161jo eti\u010dno vrlino.<\/p>\n

24. Kako lahko opredelimo filozofijo?<\/strong><\/p>\n

Slovar slovenskega knji\u017enega jezika filozofijo opredeljuje kot:<\/p>\n

– vedo, ki preu\u010duje naravo sveta, njegov ustroj in polo\u017eaj \u010dloveka v njem;<\/p>\n

– sistem teoreti\u010dnih na\u010del kakega znanstvenega ali umetni\u0161kega podro\u010dja;<\/p>\n

– sposobnost premi\u0161ljanja, razglabljanja o splo\u0161nih \u017eivljenjskih vpra\u0161anjih<\/p>\n

Filozofija ali znanost mi\u0161ljenja se je razvila iz mitskega odnosa do sveta najprej pri vzhodnih kulturah \u2013 Kitajcih in Indijcih in nato pri Grkih, ki so ustvarili temelje celotne evropske filozofije. Ime filozofija je nastalo v antiki; philos pomeni drag, ljub ali prijatelj in sophia modrost. V skupnem prevodu pomeni filozofija ljubezen- ljubezen do modrosti ali ljubezen do resnice.<\/p>\n

25. Na\u0161tejte glavne veje filozofije v dana\u0161njem \u010dasu.<\/strong><\/p>\n

Estetika (filozofija umetnosti, lepega)<\/p>\n

Etika (preu\u010devanje dobrega in preu\u010devanje pravilnega ravnanja)<\/p>\n

Logika preu\u010duje na\u010dela pravilnega mi\u0161ljenja in oblike<\/p>\n

Metafizika obravnava na\u010dela stvarnosti sklepanja<\/p>\n

Politi\u010dna filozofija obravnava \u010dlove\u0161ke odnose na osnovi avtoritete in suverenosti<\/p>\n

Socialna filozofija prou\u010duje probleme iz ekonomike, antropologije, sociologije in socialne psihologije<\/p>\n

26. Navedite, kako se medicinske sestre odlo\u010dajo o pravilnem in nepravilnem.<\/strong><\/p>\n

Odlo\u010danje je predvsem intuitativno \u2013 medicinske sestre delajo tako, kot so prepri\u010dane, da je dobro in pravilno (Allmark, Rose in Parker, ve\u010d v \u0160mitek). Intuicije izhajajo iz predhodnega izobra\u017eevanja o morali, iz religioznih prepri\u010danj in iz prej\u0161njih, z moralo povezanih izku\u0161enj in nudijo tistemu, ki odlo\u010da, ob\u010dutek za pravilno ali napa\u010dno v povezavi z dolo\u010deno izjavo ali dejanjem. Intuicije se lahko izrazijo besedno kot neka primarna stali\u0161\u010da, ki nakazujejo pravilnost na\u0161emu za\u010detnemu razmi\u0161ljanju.<\/p>\n

Naslednja stopnja moralnega odlo\u010danja je kriti\u010dno mi\u0161ljenje, kjer se MS na primer vpra\u0161ajo, kako bi se same po\u010dutile v vlogi drugega oz. pacienta. Rezultat kriti\u010dnega mi\u0161ljenja so specifi\u010dna moralna na\u010dela, ki veljajo za specifi\u010dno situacijo.<\/p>\n


\n27. Kaj pravi zlato pravilo v etiki?<\/strong><\/p>\n

Zlato pravilo \u2013 ki dolo\u010da, da moramo obravnavati drugega tako, kot bi \u017eeleli, biti obravnavani sami. Medicinske sestre pri svojem delu izvajajo nenehno presojo, ki se nana\u0161a na zdravje in dobro po\u010dutje posameznika, dru\u017eine in ostalih skupin prebivalstva. Na to presojo bistveno vplivajo njene eti\u010dne (moralne) kakovosti in sistem vrednot.<\/p>\n

28. Kaj je Vest?<\/strong><\/p>\n

Vest lahko imenujemo tudi \u201cmoralna zavest\u201d. Vest je \u010dlovekova \u201csposobnost, zavoljo katere umna bitja zaznavajo ali spoznavajo dobro in zlo, kar jim omogo\u010da, da svoja dejanja ocenjujejo in usmerjajo in sama sebe presojajo\u201d \u2013 (ve\u010d v Stres, 1999). Osnovna vsebina vesti je zavest, da ni vseeno, kako \u010dlovek \u017eivi, ampak mora delati dobro, slabega pa se izogibati. To je prvo na\u010delo moralnosti, zaradi tega morala sploh obstaja. Temeljna vsebina \u010dlovekove vesti je torej zavest, da ni vseeno, kako ravnam. To je najosnovnej\u0161a stopnja moralne zavesti.<\/p>\n

Lalande (gl. Stres, 1999) opredeljuje vest ali moralno vest kot \u201clastnost, ki jo ima \u010dlovekov duh, da izreka samodejno in neposredno normativne sodbe o moralni<\/p>\n

vrednosti nekaterih dolo\u010denih posameznih dejanj. Ko se zavest nana\u0161a na prihodnja storil\u010deva dejanja, dobi obliko nekak\u0161nega \u201cglasu\u201d, ki ukazuje ali pa prepoveduje; ko pa se nana\u0161a na pretekla dejanja, se izra\u017ea v \u010dustvu veselja (zadovoljstva) ali bole\u010dine (nezadovoljstva).<\/p>\n

29. Kaj od nas zahteva vest?<\/strong><\/p>\n

Vest od nas zahteva, da presojamo, ali je dolo\u010deno dejanje moralno dobro ali ne, ali je prav, da ga naredimo ali ne.<\/p>\n

30. Kateri dve vrsti vesti razlikujejo moralni teoretiki?<\/strong><\/p>\n

Ker lahko svoja dejanja moralno ocenimo, preden jih naredimo, ali potem, ko so storjena, moralni teoretiki razlikujejo dve vrsti vesti:<\/p>\n

a) Vest, ki gre pred dejanjem(conscientia antedens) in<\/p>\n

b) Vest, ki dejanju sledi (conscientia consequens).<\/p>\n

Prva na\u0161a dejanja usmerja, druga pa na\u0161a dejanja odobrava ali graja. Ob\u010dutek \u201cpeko\u010de\u201d vesti in notranjega nemira zavoljo moralnih prestopkov je \u0161e posebej mo\u010dno<\/p>\n

ob\u010dutje in zna\u010dilna moralna izku\u0161nja, sodi pa v obmo\u010dje vesti, ki dejanju sledi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Kaj je morala? Je latinskega izvora in pomeni mos, moris, moralis (obi\u010daj, navada), v \u0161ir\u0161em pomenu kot odnos do lepega, pravilnega. Beseda morala pomeni: – vse, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega ali slabega; lahko se nana\u0161a na nazor, nosilca ali na kak\u0161no podro\u010dje delovanja, \u017eivljenja; – priznavanje, izpopolnjevanje tega, … Preberi ve\u010d o Etika in filozofija v zdravstveni negi 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[473,469,472,470,471],"class_list":["post-357","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika","tag-etika-in-filozofija","tag-etika-v-zdravstveni-negi","tag-etika-v-zdravstvu"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/357","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=357"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/357\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=357"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=357"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=357"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}