{"id":359,"date":"2008-06-24T19:08:32","date_gmt":"2008-06-24T18:08:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-2del\/"},"modified":"2010-06-15T15:12:50","modified_gmt":"2010-06-15T14:12:50","slug":"etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-2del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi-2del\/","title":{"rendered":"Etika in filozofija v zdravstveni negi 2.del"},"content":{"rendered":"

\"sokrat.jpg\"31. Kdo je nosilec vesti?<\/strong><\/p>\n

Nosilec vesti je \u010dlovekov um. Vest torej ni samo stvar \u010dustev in ob\u010dutij, saj ni iracionalna, ni nerazsodna.<\/p>\n

32. Katera dva vidika lo\u010dimo pri vesti?<\/strong><\/p>\n

Pri vesti lo\u010dimo njen formalni in njen vsebinski vidik. V formalnem smislu se vest javlja tako, da se za\u010dnemo zavedati razlike med dobrim in zlim in tudi zahteve, da<\/p>\n

je dobro potrebno storiti, zlega pa se izogibati. Vest v formalnem pomenu je zavest, da ni dobro vseeno, kaj delam, temve\u010d je potrebno narediti tisto, kar je dobro.<\/p>\n

Kaj pa je dobro, kaj je konkretno treba storiti, ostaja s tem \u0161e nedolo\u010deno in se lahko zelo spreminja. To je vsebinska plat vesti.
\n
\n33. Navedite dva tipa ontologije.<\/strong><\/p>\n

Lo\u010dimo dva tipa ontologije oz. dva nauka o biti:<\/p>\n

\u2022 SPREMINJAJO\u010d (dialekti\u010den); predstavnik Heraklid, ki velja za o\u010deta dialektike.<\/p>\n

\u2022 STATI\u010dEN (metafizi\u010den), predstavnik Parmenid , ki velja za o\u010deta metafizike.<\/p>\n

34. Kdo so bili sofisti?<\/strong><\/p>\n

Sofiste praviloma pri\u0161tevamo k predsokratikom.<\/p>\n

\u2022 Sofiste zanima \u010dlovek in dru\u017eba.<\/p>\n

\u2022 Sofisti so se \u201crodili\u201d v obdobju Zlate dobe Aten. V \u010dasu, ko je nastajala vlada ljudstva ali demokracije in se je krepila \u017eelja po znanju in vedenju.<\/p>\n

\u2022 Sofisti so bili izvedenci, mojstri znanja, pou\u010devali so ljudi govorni\u0161tva in drugih ve\u0161\u010din (v tistem \u010dasu, je bil polo\u017eaj atenskega dr\u017eavljana odvisen od tega, kako je znal zagovarjati svoje pravice v skup\u0161\u010dini, na posvetih, …<\/p>\n

35. Kak\u0161no etiko je utemeljil Sokrates?<\/strong><\/p>\n

SOKRATES je bil sprva sam sofist (predsokratik), kasneje pa njihov nasprotnik. Je utemeljitelj AVTONOMNE ETIKE, saj svoje mi\u0161ljenje v celoti osredoto\u010da na temeljna eti\u010dna vpra\u0161anja. Kot pravi Cicero: \u201cOn je filozofijo prenesel iz nebes na zemljo\u201d.<\/p>\n

36. Kaj je bistvo Sokratove filozofije?<\/strong><\/p>\n

Bistvo njegove filozofije je bilo iskanje dobrega, vendar pojma samega ni definiral. Pri iskanju trdnih resnic je uporabljal induktivno metodo \u2013 iskal je, kar je skupno mno\u017eici npr. mati re\u0161i otroka pred pobesnelim psom, …<\/p>\n

37. Kaj je eti\u010dna vrlina v klasi\u010dnem obdobju Aristotela? Navedite primer.<\/strong><\/p>\n

Eti\u010dna vrlina je sredina med dvema napa\u010dnima skrajnostima.<\/p>\n

(npr. RADODARNOST \u2013 skrajnosti RAZSIPNOST, SKOPOST).<\/p>\n

38. Kaj je zna\u010dilnost stoicizma?<\/strong><\/p>\n

STOICIZEM se je za\u010del razvijati v stari Gr\u010diji in se nadaljeval v anti\u010dni Rim. Nauk gr\u0161kega stoicizma je strogi materializem \u2013 materija in forma ter duh in telo sta nekaj enotnega.<\/p>\n

Zna\u010dilnost stoicizma je determinizem. Vse kar se godi, se godi po nujnosti, vse je dolo\u010deno vnaprej \u2013 vse ureja usoda.<\/p>\n

39. Kaj so u\u010dili stoiki v etiki in kaj so odklanjali?<\/strong><\/p>\n

V etiki so u\u010dili, da je treba \u017eiveti v skladu s svojo naravo (\u017eiveti v skladu z razumom).<\/p>\n

Stoiki so odklanjali su\u017eenjstvo, zunanjih dobrin niso cenili, smrt jim je bila nekaj vsakdanjega in z usodo dolo\u010dena.<\/p>\n

40. Kaj je cilj Epikurejeve etike?<\/strong><\/p>\n

EPIKUREJSTVO \u2013 predstavnik Epikur, ki je svojo filozofijo utemeljil materialisti\u010dno in to globlje, kot so storili Stoiki. Epikur se ni naslanjal na Aristotela, ampak na Demokrida, pobude je na\u0161el v atomizmu. Epikurejci menijo, da je vesolje sestavljeno iz razli\u010dnih sistemov, zdru\u017eenj atomov razli\u010dnih velikosti. Tudi du\u0161a je iz atomov in se po smrti razkroji, zato se smrti ni bati.<\/p>\n

Cilj Epikurejeve etike je bil du\u0161evni mir in nevznemirljivost (ugodje).<\/p>\n

41. Kaj je nasprotje stoicizmu in epikurejstvu?<\/strong><\/p>\n

SKEPTICIZEM (absolutni dvom): skepticizem je nasprotje stoicizmu in epikurejstvu.<\/p>\n

Filozofsko izhodi\u0161\u010de je bil \u201cdvom\u201d v vse kar obstaja.
\n
\n42. Kaj je temeljni pojem Avgu\u0161tinove etike?<\/strong><\/p>\n

Temeljni pojem Avgu\u0161tinove etike je ljubezen, ki sovpada z voljo. Kon\u010dni cilj \u010dlovekovega hotenja se nahaja v sre\u010di.<\/p>\n

AVGU\u0160TIN kot predstavnik tega obdobja, je odnos med vero in razumom re\u0161il v prid razuma.<\/p>\n


\n43. Kaj je zna\u010dilno za obdobje stohastike?<\/strong><\/p>\n

Stohastika je bilo obdobje, v katerem se je filozofska misel oklenila verske misli (neglede na vrsto vere).<\/p>\n

Stohastika se deli na zgodnjo, arabsko in judovsko filozofijo, visoko stohastiko in pozno stohastiko. (TOMA\u017d AKVINSKI kot predstavnik visoke stohastike).
\n
\n44. Kaj je zna\u010dilno za Kantovo filozofijo?<\/strong><\/p>\n

Kant je podro\u010dje morale in njene teorije, etike, premaknil na podro\u010dje \u010dlovekove svobode, ker je ta na\u010delno avtonomna. To mu je bilo v oporo pri sklepu, da mora v ljudeh delovati vsesplo\u0161ni, obvezujo\u010di in apriorni moralni zakon, ki ga je imenoval kategori\u010dni imperativ.<\/p>\n

45. Kaj razlagajo teorije etike?<\/strong><\/p>\n

Teorije etike razlagajo razli\u010dne pristope v razmi\u0161ljanju, odlo\u010danju, delovanju in odnosu do drugega.<\/p>\n

46. Na\u0161tejte teorije etike v zdravstvu.<\/strong><\/p>\n

V zdravstvu so prisotne naslednje teorije etike, ki vplivajo na razmi\u0161ljanje in delovanje zdravstvenih delavcev v odnosu do pacienta:<\/p>\n

\u2013 DEONTOLO\u0160KE oz. KANTOVA DEONTOLO\u0160KA TEORIJA,<\/p>\n

\u2013 TELEOLO\u0160KE oz. UTILITARIZEM,<\/p>\n

\u2013 ETIKA VRLIN in<\/p>\n

\u2013 ETIKA SKRBI.<\/p>\n

47. Katero etiko prevzema medicina in katero zdravstvena nega. Zakaj?<\/strong><\/p>\n

Medicina prevzema deontologijo, kot temeljno eti\u010dno teorijo. Za zdravstveno nego je bolj pomembna etika skrbi in etika vrlin. \u010de poenostavimo, se medicina ukvarja predvsem z zdravljenjem, zdravstvena nega v osnovni in samostojni vlogi skrbi za pacienta, za njegovo po\u010dutje in \u017eivljenjske aktivnosti.<\/p>\n

48. Opredelite na\u010dine eti\u010dnega presojanja in navedite zna\u010dilnosti za posamezni na\u010din.<\/strong><\/p>\n

\u2022 Lo\u010dimo dva na\u010dina eti\u010dnega presojanja: normativni ali predpisani in deskriptivni oz. opisni.<\/p>\n

NORMATIVNI (predpisani) \u201cNajstvo\u201d \u2013 kako moramo oz. naj bi ravnali<\/p>\n

V glavnem ga uporabljajo filozofi (tudi medicinske sestre)<\/p>\n

Poudarek je na priporo\u010dljivem vedenju.<\/p>\n

V zdravstvu: koncept zdravja, zna\u010dilnosti \u010dlovekovega trpljenja, pravice pacientov, razse\u017enosti skrbi, pojmi kot so\u010dutje, zaupanje, pomen smrti.<\/p>\n

Odlo\u010danje, ali mora pacient sprejeti dolo\u010deno oskrbo.<\/p>\n

DESKRIPTIVNI (opisni) \u201cDejstvo\u201d \u2013 kako v resnici ravnamo<\/p>\n

V glavnem ga uporabljajo sociologi,psihologi, antropologi (tudi zdravniki)<\/p>\n

Poudarek je na opazovanju dejanskega vedenja.<\/p>\n

V zdravstvu: psihologija bolezni (analiza bolezni, psihologija stresa \u2013prou\u010duje stres v povezavi s pacientom), dru\u017ebeni pritiski pri kroni\u010dnih bolezni.<\/p>\n

Opisovanje, kako se zdravljenje najbolje izvaja.<\/p>\n

49. Opredelite dve glavni skupini teorij etike.<\/strong><\/p>\n

Glavni skupini teorij sta normativne in nenormativne teorije:<\/p>\n

\u2013 NORMATIVNE TEORIJE razlagajo, da obstajajo splo\u0161no razumljivi predpisi, ki vodijo \u010dlovekovo vedenje. Ukvarjajo se s tem, kako \u010dlovek presoja o tem, kaj je dobro ali pravilno in kaj je treba storiti.<\/p>\n

\u2013 NENORMATIVNE TEORIJE pa obstoj splo\u0161nih na\u010del v etiki zanikajo.<\/p>\n

50. Kaj razlagajo deontolo\u0161ke teorije?<\/strong><\/p>\n

DEONTOLO\u0160KE teorije razlagajo, da obstajajo temeljne dol\u017enosti in pravice, ki izvirajo iz na\u0161e narave kot razumskih bitij ali, po nekaterih teorijah, iz podrejenosti<\/p>\n

pravilom bo\u017eje mo\u010di. Moralne odlo\u010ditve temeljijo na dol\u017enostih, ki jih izra\u017eajo formalni kodeksi.<\/p>\n

51. Na \u010dem temelji moderna deontologija?<\/strong><\/p>\n

Moderna deontologija temelji na brezpogojnem spo\u0161tovanju ljudi (ali drugih oblik \u017eivljenja) in lahko zahteva pravilno vedenje glede na posledice. Po tej teoriji je vsaka odlo\u010ditev odvisna od ugotovitve, kaj bi dejanje moralo izpostaviti. Smatra interese in pravice posameznika (\u010dlovekove pravice) kot prvenstvene pravice, ki slu\u017eijo pravi\u010dnosti.<\/p>\n

52. Na\u0161tejte tri na\u010dela, ki izhajajo iz Kantove teorije.\u00a0 <\/strong><\/p>\n

Osnovne tri utemeljitve so:<\/p>\n

\u2013 Posplo\u0161eno delovanje \u2013 delati je treba na tak na\u010din, kakor si \u017eeli\u0161, da bi vsak deloval v podobni situaciji.<\/p>\n

\u2013 Ravnaj s \u010dlove\u0161kimi bitji tako, kot da so namen oziroma cilj delovanja in ne sredstvo.<\/p>\n

\u2013 Vsi ljudje morajo biti upo\u0161tevani kot ljudje s poudarkom na individualni svobodi. Upo\u0161tevanje sestoji iz prepoznavanja njihove \u010dlove\u010dnosti in spo\u0161tovanja njihove razumnosti.
\n
\n\u2022 Tudi na\u010dela, kot so: dr\u017eati obljubo, govoriti resnico, vedno pomagati drugim, stalno razvijanje svoje zmo\u017enosti kot dolg do dru\u017ebe in odvzem \u017eivljenja je napa\u010dno dejanje, izhajajo iz Kantove teorije.
\n
\n53. Kaj izra\u017eajo teleolo\u0161ke teorije?<\/strong><\/p>\n

TELEOLO\u0160KE teorije izra\u017eajo prepri\u010danja, da se dobro in slabo ka\u017ee v posledicah dejanj. Glavna teleolo\u0161ka teorija je utilitarizem, ki predpostavlja, da koristna dejanja prinesejo najve\u010d dobrega za obstoj \u010dloveka.
\n
\n54. Na\u0161tejte \u0161est klju\u010dnih zahtev, ki so bistvene za etiko vrlin.<\/strong><\/p>\n

Oakley na\u0161teva \u0161est klju\u010dnih zahtev, ki so bistvene za etiko vrlin:<\/p>\n

\u2013 DEJANJE JE PRAVO, \u010dE IN SAMO \u010dE JE TISTO, KAR BI POSAMEZNIK S KREPOSTNIM ZNA\u010dAJEM NAREDIL V DANIH RAZMERAH. Etika vrlin se za\u010dne z zna\u010dajem. Glavno vpra\u0161anje v tej teoriji je morda, zakaj si nekdo \u017eeli postati dober \u010dlovek in delati dobro dela.<\/p>\n

\u2013 DOBROTA JE PRED PRAVI\u010dNOSTJO. To je nujno tudi v drugih eti\u010dnih teorijah, toda tu je osnovno; posameznik je pomemben pred dejanjem.<\/p>\n

\u2013 VRLINE SO OBJEKTIVNO DOBRE. Vrline so dobre neodvisno od kakr\u0161nih koli povezav s kak\u0161nimi koli \u017eeljami ali eti\u010dnimi situacijami.<\/p>\n

\u2013 NEKATERA NOTRANJA DOBRA SO OSEBNO NEODVISNA.<\/p>\n

Nekatere eti\u010dne teorije trdijo, da je \u201cdobro\u201d od \u010dloveka neodvisno, etika vrlin pa ugotavlja, da je vsako dejanje odvisno od \u010dloveka.<\/p>\n

–VRLINE SO NESPREMENLJIVA MNO\u017dINA DOBREGA. Vrline ne morejo biti spremenjene v samo eno vrednoto, ampak so ta dobra dejanja potrebne razli\u010dne vrline, kot so po\u0161tenost, pogum, vdanost. Z drugimi besedami, celovito delujo\u010d \u010dlovek<\/p>\n

je lahko tak\u0161en na ve\u010d nivojih.<\/p>\n

\u2013 DELOVATI PRAVILNO OD NAS ZAHTEVA POVELI\u010dEVANJA DOBREGA. Nekatere teorije dokazujejo, da je samo najbolj\u0161e dovolj dobro v etiki. Seveda etika vrlin stremi k popolnosti.
\n
\n55. Kaj je glavna sestavina v etiki skrbi?<\/strong><\/p>\n

Pozornost, odgovornost, kompetentnost in odzivnost.
\n
\n56. Kaj je etika skrbi?<\/strong><\/p>\n

Etika skrbi je nasproti Kantovi etiki, ki je uveljavljena v dru\u017ebenem ali profesionalnem razmi\u0161ljanju \u017ee ve\u010d\u00a0 kot dve stoletji. Gre za zelo mlado teorijo etike, ki jo mnogi<\/p>\n

zaznavajo kot alternativo Kantovi etiki.<\/p>\n

\u2022 Skrbstveno delo se nana\u0161a na ljudi. Izvajajo ga ljudje, za ljudi, k ljudem in kot ljudje. Vidik, ki dela skrbstveno delo edinstveno je, da ljudi povezuje z ljudmi oz. \u010dloveka s so\u010dlovekom.<\/p>\n

\u2022 Gilligan navaja, da mo\u0161ki pri moralno- eti\u010dnem presojanju izhajajo iz stali\u0161\u010d pravi\u010dnosti, \u017eenske pa iz stali\u0161\u010d, ki so povezane s skrbjo.<\/p>\n

\u2022 Etika skrbi ne postavlja na\u010del na prvo mesto (npr. delati dobro), prednost daje potrebi posameznika, da poslu\u0161a, sprejme in z njim ustrezno ravna.
\n
\n57. Katere \u0161tiri aktivnosti se zaporedoma odvijajo v skrbi? Opi\u0161ite posamezno aktivnost.<\/strong><\/p>\n

Tronto ugotavlja, da je etika skrbi dru\u017ebeno pomembna. V skrbi se zaporedoma odvijajo \u0161tiri aktivnosti:<\/p>\n

\u2022 Skrbeti za na splo\u0161no;<\/p>\n

\u2022 Prevzeti skrb oz. poskrbeti za;<\/p>\n

\u2022 Posredovati skrb;<\/p>\n

\u2022 Prejemati skrb.<\/p>\n

— SKRBETI ZA vklju\u010duje ugotovitev, da je skrb potrebna. Obstaja dolo\u010dena potreba in ocena, da jo je potrebno zadovoljiti (npr. skrb za zdravje, za izobra\u017eevanje, …)<\/p>\n

\u2013 PREVZETI SKRB ZA oz. POSKRBETI ZA vklju\u010duje prevzem odgovornosti za konkretno akcijo v zvezi s potrebo ali osebo, ki potrebuje pomo\u010d.<\/p>\n

\u2013 POSREDOVANJE SKRBI je neposredno izvajanje skrbstvenih aktivnosti in zadovoljevanje potreb po skrbi.<\/p>\n

\u2013 PREJEMANJE SKRBI vklju\u010duje zaznavanje skrbi pri uporabniku in odziv na skrb, ki jo prejme (npr. pacient se po\u010duti bolje).<\/p>\n

58. Katere eti\u010dne sestavine skrbi se pojavljajo v zdravstveni negi?<\/strong><\/p>\n

Eti\u010dne sestavine skrbi se pojavljajo v zdravstveni negi z drugimi izrazi:<\/p>\n

\u2022 POZORNOST: v okviru pozornosti ima pomembno vlogo zaznavanje individualnih pacientovih potreb tako, kot jih zaznava pacient. Eti\u010dna sestavina, ki pomaga medicinski sestri, da razume pacienta v njegovi situaciji, je empatija.<\/p>\n

\u2022 ZAUPANJE: vzpostavljanje zaupanja je osnova medsebojnega odnosa, ki omogo\u010da udejanjanje skrbi. \u010ce pacient zazna prednosti povezovanja in zaupa medicinski sestri, bo to v obojestransko korist in se bo proces ponavljal, dokler bo potreben.<\/p>\n

\u2022 KONCEPT ODGOVORNOSTI iz etike skrbi ima pomembno mesto v<\/p>\n

zdravstveni negi. Skrb je nelo\u010dljivo povezana z odgovornostjo, odgovornost<\/p>\n

pa z moralo. Odgovornost je lahko pogodbena (med organizacijo in medicinsko sestro), ki se zave\u017ee, da bo skrbela za pacienta, medtem, ko je moralna odgovornost individualna in izhaja iz eti\u010dnega subjekta samega. Moralne odgovornosti ni mo\u017eno dolo\u010diti z na\u010deli ali predpisati v obliki dol\u017enosti.<\/p>\n

KOMPETENTNOST je v zdravstveni negi na fizi\u010dni ravni osnovana na razdelitvi del in nalog med posameznimi zdravstvenimi delavci. Na eti\u010dni ravni bi morala biti kompetentnost enaka pri vseh vklju\u010denih v medsebojni odnos s pacientom.<\/p>\n

59. Na\u0161tejte dol\u017enosti v zdravstveni negi in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n

Dol\u017enosti v zdravstveni negi so veliko obse\u017enej\u0161e kot splo\u0161no dolo\u010dene pravice pacientov. Dol\u017enosti so:<\/p>\n

\u2013 DELOVNE, ki jih predpisuje delovna organizacija v sistemizaciji delovnih mest (dela in naloge);<\/p>\n

\u2013 STROKOVNE, ki jih dolo\u010da stroka s strokovnimi standardi in drugimi navodili, moralno- eti\u010dne, ki jih prav tako vklju\u010duje stroka in so opredeljene v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije;<\/p>\n

\u2013 DRU\u017dBENE, ki jih narekujejo pri\u010dakovanja dru\u017ebe s svojimi zahtevami in predpisi<\/p>\n

\u2022 Vsaka predpisana dol\u017enost vklju\u010duje odgovornost za izvedbo, le-ta pa v nadaljevanju odgovornost za lastna dejanja.
\n
\n60. Kak\u0161ni so lahko odnosi medicinske sestre do pacienta \u2013 na\u0161tejte oblike in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n

Odnosi so lahko:<\/p>\n

\u2013 BESEDNI (pogovor, razlaga, prepri\u010devanje, navodila, u\u010denje,… );<\/p>\n

\u2013 TELESNI (dotik, postopki in posegi);<\/p>\n

\u2013 NEPOSREDNI (medicinska sestra \u2013 pacient)<\/p>\n

— POSREDNI (medicinska sestra \u2013 okolje \u2013 pacient).<\/p>\n

\u2022 Nadalje so odnosi do pacienta lahko:<\/p>\n

\u2013 OSEBNI, kadar temeljijo na osebnih lastnostih ali vrednotah medicinske sestre (prijaznost, potrpe\u017eljivost, vljudnost, razumevanje, humanost, …);<\/p>\n

\u2013 STROKOVNI, kadar vsebujejo sodobna strokovna na\u010dela, vrednote in usmeritve (strokovnost, ne\u0161kodljivost, dobrodelnost, korektnost, empatijo, humanost, …);<\/p>\n

\u2013 MORALNO ETI\u010cNI, kadar je poudarek na predpisanih ali \u017eelenih merilih obna\u0161anja in delovanja (zaupnost, tajnost, pravi\u010dnost, verodostojnost, humanost, …).
\nv<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

31. Kdo je nosilec vesti? Nosilec vesti je \u010dlovekov um. Vest torej ni samo stvar \u010dustev in ob\u010dutij, saj ni iracionalna, ni nerazsodna. 32. Katera dva vidika lo\u010dimo pri vesti? Pri vesti lo\u010dimo njen formalni in njen vsebinski vidik. V formalnem smislu se vest javlja tako, da se za\u010dnemo zavedati razlike med dobrim in zlim … Preberi ve\u010d o Etika in filozofija v zdravstveni negi 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[473,469,470,474,475,476],"class_list":["post-359","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika","tag-etika-v-zdravstveni-negi","tag-filozofija","tag-morala","tag-odnos-medicinske-sestre"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/359","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=359"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/359\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=359"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=359"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=359"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}