{"id":36,"date":"2007-10-19T20:26:02","date_gmt":"2007-10-19T19:26:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-biokemijo\/"},"modified":"2010-06-16T07:26:19","modified_gmt":"2010-06-16T06:26:19","slug":"uvod-v-biokemijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-biokemijo\/","title":{"rendered":"Uvod v biokemijo"},"content":{"rendered":"

Biokemija opisuje procese znotraj \u017eivega organizma na ravni molekul.<\/strong><\/font><\/u><\/p>\n

Vsi biolo\u0161ki procesi so posledica delovanja ve\u010djih in manj\u0161ih molekul. Mnoge molekule so lahko zelo velike in jih imenujemo makromolekule.<\/strong><\/p>\n

Kemijski elementi v biolo\u0161kih molekulah :<\/strong><\/font><\/p>\n

Od ve\u010d kot 100 kemijskih elementov je le 31 biolo\u0161ko pomembnih.
\n \u2022 Ti elementi so razdeljeni v 3 skupine:<\/font><\/strong>
\na) Makroelementi: <\/strong> v \u017eivih bitjih so prisotni v ve\u010djih koli\u010dinah in so nujno potrebni za \u017eivljenje: OGLJIK, VODIK, KISIK, DU\u0160IK, \u017dVEPLO, FOSFOR.<\/strong>
\nb) Mikroelementi:<\/strong> v sledovih, vendar ravno tako pomembni za \u017eivljenje: KALCIJ, MAGNEZIJ, \u017dELEZO, JOD<\/strong>
\nc) Elementi, ki so le v nekaterih organizmih: ARZEN, BROM, MOLIBDEN<\/strong><\/p>\n

Biolo\u0161ke makromolekule<\/strong><\/font><\/p>\n

Mnoge molekule, ki sestavljajo \u017eiva bitja so zelo velike. Tako imenovane makromolekule razdelimo na:<\/strong>
\n\u2022 Nukleinske kisline
\n\u2022 Proteine
\n\u2022 Polisaharide
\n Biolo\u0161ke makromolekule sodelujejo pri razli\u010dnih funkcijah v telesu:<\/strong><\/font>
\n\u2022 Shranjevanje in prenos genetske informacije<\/strong> ( nukl. kisline)
\n\u2022 Kataliza<\/strong> ( proteini, ki jih uvr\u0161\u010damo med encime)
\n\u2022 Vzdr\u017eevanje zgradbe celice in organizma<\/strong> ( struktorni proteini in polisaharidi)
\n\u2022 Transport manj\u0161ih molekul skozi celi\u010dno membrano in po organizmu<\/strong><\/p>\n

\u010ceprav se makromolekule med seboj precej razlikujejo, jih dru\u017ei skupna lastnost, da so to polimeri, sestavljeni iz manj\u0161ih monomernih molekul ( monomerov).
\nPolimeri nastanejo v procesu kondenzacije <\/strong>( kemijska reakcija, kjer se pove\u017eeta dve monomerni enoti, odcepi pa se voda )<\/p>\n

Homopolimeri so so sestavljeni iz enakih monomernih enot.
\nHeteropolimeri se med seboj razlikujejo tako fizikalno, kemijsko kot biolo\u0161ko.
\nPrimer heteroploimerov so proteini, ki so sestavljeni iz 20 razli\u010dnih aminokislin.
\nNukleinske kisline so heteroplimeri sestavljeni iz monomernih enot, ki jih imenujemo nukleotidi. ( DNK, RNK)<\/strong><\/p>\n

ORGANELI, CELICE IN ORGANIZMI<\/strong><\/font><\/p>\n

Virusi, ki jih ne \u0161tejemo med \u017eiva bitja so zgrajeni iz ene nukl. Kisline (DNA ali RNA) in proteinov.<\/p>\n

So paraziti, ki se razmno\u017eujejo s pomo\u010djo gostiteljske celice.<\/p>\n


\n CELICA<\/strong><\/font><\/p>\n

\u2022 Eukariontska celica<\/strong><\/p>\n

\"evkariontska-celica.gif\"<\/p>\n


\n\u2022 Prokariontska celica ( modrozelene alge in bakterije ), so enoceli\u010dni organizmi.<\/strong><\/p>\n

\"prokariontska-celica.gif\"<\/p>\n

Prokarionti so razli\u010dnih oblik, kroglasti, pali\u010dasti in spiralasti. Celi\u010dne komponente so obdane s celi\u010dno membrano in steno.Ve\u010dkrat so pokriti z bi\u010dki ( flageli), ki slu\u017eijo premikanju in manj\u0161imi izrastki ( piliji) za razmno\u017eevanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

V notranjosti celice je citoplazma, ki je suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA.
\nVsaka celica ima en kromosom, ki je molekula DNA.
\n Najbolj poznan prokariont je bakterija E. coli.<\/strong><\/p>\n

Eukarionti so \u017eivalske in rastlinske celice. Obdane so z membrano, imajo organele.<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=mMfGxWqW-Cc[\/youtube]<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

Organel<\/o:p><\/span><\/strong><\/font><\/p>\n<\/td>\n

\n

Sestava<\/o:p><\/span><\/strong><\/font><\/p>\n<\/td>\n

\n

Funkcija<\/o:p><\/span><\/strong><\/font><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

<\/p>\n

\n

Celi\u010dna membrana<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Dvosloj, iz polovice poteinov in polovice lipidov ter nekateri OH<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Selektivno prepustna lo\u010dnica skozi katero poteka transport, na njej so pomembni encimi<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Jedro<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Vsebuje genomsko DNA v kompleksu s proteini<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Shranjevanje genetske informacije, tu poteka podvojevanje DNA in prepisovanje v RNA<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Endoplazmatski retikulum z ribosomi<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Z membrano obdan mehur\u010dek, gladek. Ribosomi so se<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

stavljeni iz RNA in proteinov<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

V ribosomih poteka sinteza proteinov<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Golgijev aparat<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Iz lipidov, proteinov in OH<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Izlo\u010danje celi\u010dnih izlo\u010dkov in mesto kjer poteka zorenje proteinov<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Mitohondrij<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Obdan z dvema membranama, notranjost vsebuje proteine in DNA in RNA<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Tu potekajo metaboli\u010dni procesi, ki vodijo do nastanka ATP, celi\u010dno dihanje<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Lizosomi (\u017eivali)<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Mehur\u010dek, ki vsebuje hidrolaze<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Razgradnja beljakovin, OH, lipidov, nukl. kislin in mitohondrijev<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Peroksisom ( \u017eivali) ali glioksisomi ( rastline)<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Mehur\u010dek ki vsebuje katalazo in nekatere oksidaze<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Poteka encimsko katalizirana oksidacija nekaterih substratov <\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Kloroplast ( rastline)<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Organel, ki vsebuje proteine, lipide, klorofil, DNA, RNA, ribosome<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Tu poteka fotosinteza<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Citoskelet<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Citoogrodje, sestavljeno iz proteinov<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

Daje obliko celici<\/o:p><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/table>\n

Citosol <\/span> <\/span><\/span>majhne molekule, proteini, encimi, hranila, prostor, kjer <\/o:p><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span>Poteka mnogo metaboli\u010dnih reakcij<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Biokemija opisuje procese znotraj \u017eivega organizma na ravni molekul. Vsi biolo\u0161ki procesi so posledica delovanja ve\u010djih in manj\u0161ih molekul. Mnoge molekule so lahko zelo velike in jih imenujemo makromolekule. Kemijski elementi v biolo\u0161kih molekulah : Od ve\u010d kot 100 kemijskih elementov je le 31 biolo\u0161ko pomembnih. \u2022 Ti elementi so razdeljeni v 3 skupine: a) … Preberi ve\u010d o Uvod v biokemijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[33,35,14,21,22,15,34],"class_list":["post-36","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-biokemija-uvod","tag-citosol","tag-dnk","tag-evkariontska-celica","tag-prokariontska-celica","tag-rnk","tag-uvod-v-biokemijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=36"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=36"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=36"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=36"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}