Rak je skupno ime za ve\u010d kot skupnih bolezni. Za vse, ki zbolijo za rakom, je zna\u010dilno, da pridejo v stik z zdravstvenimi delavci najve\u010dkrat z razli\u010dno raz\u0161irjeno boleznijo. Danes je povsem razumljivo, da vseh bolnikov, zbolelih za rakom, ni mogo\u010de zdraviti v samo enem sredi\u0161\u010du. Potrditev bolezni, diagnosti\u010dni postopki, za\u010detno zdravljenje ter odlo\u010ditev o nadaljnjem zdravljenju, ko je za\u010detno opravljeno, zahtevajo enoten pristop. S tem se namre\u010d izognemo ponavljanju najve\u010dkrat dragih preiskav in tudi zamujamo \u010das, ko bi bolniku \u0161e lahko koristno pomagali. Zato veljajo v onkologiji dolo\u010dena na\u010dela, lahko bi jih imenovali tudi zahteve, ki bi jih morali upo\u0161tevati vsi, ki kakor koli sodelujejo pri diagnosti\u010dnem procesu in procesu zdravljenja.<\/p>\n
1. DIAGNOZA<\/p>\n
Diagnoza rak mora biti potrjena histolo\u0161ko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citolo\u0161ko (s pregledom celi\u010dnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in \u0161e zdale\u010d ne nevarno, da tak\u0161no zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natan\u010dna histolo\u0161ka diagnoza odlo\u010da o razli\u010dnih na\u010dinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za dolo\u010deno rakavo9 bolezen, to pa je seveda izredno pomembno za bolnika in svojce (1).<\/p>\n
2.DOLO\u010cITEV STDIJA BOLEZNI<\/p>\n
Dolo\u010ditev stadija bolezni nam da podatek o raz\u0161irjenosti bolezni. Ve\u010dinoma rakave bolezni razvr\u0161\u010damo po znani klasifikaciji TNM, ki velja za karcinome. Sarkome, mo\u017eganske tumorje, melanom in sistemske bolezni razvr\u0161\u010damo po druga\u010dnih klasifikacijah, ginekolo\u0161ke tumorje pa razvr\u0161\u010damo po klasifikaciji FIGO (Federation International de Gynecologie et Obstericie).<\/p>\n
Poleg klini\u010dnega pregleda upo\u0161tevamo pri dolo\u010ditvi stadijev malignih bolezni \u0161e slikovne preiskavne metode, endoskopske preiskave, pri nekaterih tumorjih pa stadij dolo\u010damo \u0161ele na podlagi operativnega izvida: v takih primerih to posebej ozna\u010dimo, npr, pTNM. Tudi pri FIGO klasifikaciji materni\u010dnega telesa dolo\u010dimo po kirur\u0161ke posegu.<\/p>\n
Klasifikacija TNM
\nS kombinacijo T, N in M dolo\u010dimo stadij.<\/p>\n
T pomeni tumor. Izmerimo ga na bolniku ali na rentgenskem posnetku (plju\u010da).<\/p>\n
N (nodes) pomeni regionalne bezgavke. Otipamo jih na bolniku ali ocenjujemo z rentgenskega posnetka (plju\u010da).<\/p>\n
M pomeni metastazo. Za potrditev oddaljene metastaze so za vsako lokacijo predpisane obvezne preiskave, ki jih moramo upo\u0161tevati (2).<\/p>\n
T \u2013 Primarni tumor
\nTX – primarnega tumorja ni mogo\u010de ugotoviti
\nTO – ni znakov primarnega tumorja
\nTis – carcinoma in situ
\nT1,T2,T3,T4 – pove\u010danje regionalnih bezgavk
\nN \u2013 Regionalne bezgavke
\nNX – regionalnih bezgavk ni mogo\u010de ugotoviti
\nNO – ni metastaze v regionalni bezgavki
\nN1,N2,N3 – pove\u010danje prizadetosti regionalnih bezgavk<\/p>\n
Metastaza v kateri koli bezgavki razen v regionalni, se klasificira kot oddaljena metastaza.<\/p>\n
M \u2013 Oddaljena metastaza
\nMX – oddaljene metastaze ni mogo\u010de ugotoviti
\nMO – ni oddaljene metastaze
\nM1 – oddaljena metastaza<\/p>\n
Melanom klasificiramo po Clarku
\nNivoji ivazije po Clarku Globina invazije
\nClark I Atipi\u010dna melanocitna hiperplazija ve\u010d od 0,75mm
\nClark II Tumor vra\u0161\u010da v papilarni dermis ve\u010d od 0,75mm
\nClark III Tumor vra\u0161\u010da do papiloretikularne meje 0,75 – 1,5 mm
\nClark IV Tumor vra\u0161\u010da v retikularno plast 1,4 \u2013 2,99 mm
\nClark V Tumor vra\u0161\u010da v podko\u017ena tkiva manj od 30,, mm<\/p>\n
Histopatolo\u0161ke stopnje zrelosti tumorjev<\/p>\n
Ve\u010dini razli\u010dno lociranih lokacij tumorjev lahko poleg kategorij T, N, M dodamo \u0161e histopatolo\u0161ko stopnjo zrelosti ali diferenciacije tumorja (G = gradus, stopnja).<\/p>\n
G \u2013 Histopatolo\u0161ko stopnjevanje
\nGX – ni mogo\u010de ugotoviti stopnjo diferenciacije
\nG1 – dobro diferenciran
\nG2 -zmerno diferenciran
\nG3 – slabo diferenciran
\nG4 – nediferenciran<\/p>\n
Dolo\u010ditev stadija je pomembna ker:
\n1. pomaga pri na\u010drtovanju zdravljenja
\n2. pomaga pri napovedi prognoze
\n3. omogo\u010da primerjavo na\u010dinov zdravljenja med razli\u010dnimi centri<\/p>\n
3. OCENA BOLNIKOVE SPLO\u0160NEGA STANJA (PERFORMANCE STATUS)<\/p>\n
Je vedno bolj pomembna, pomaga pri odlo\u010ditvah o na\u010dinu zdravljenja, prav tako pa si z njo pomagamo pri oceni odziva na zdravljenje, ko nimamo drugih kazalnikov. Danes uporabljamo oceno po Karnofskem (Karnofsky) ali WHO (World Health Organisation). Klasifikacija WHO je preprostej\u0161a in se vedno bolj uporablja pri vsakdanjem klini\u010dnem delu.<\/p>\n
Klasifikacija WHO bolnikovega splo\u0161nega stanja
\nWHO 0 Bolnik je popolnoma aktiven, enako sposoben vseh dejavnosti, kot pred boleznijo, brez omejitev.
\nWHO 1 Bolnik je omejen v fizi\u010dnih aktivnostih, je pa sposoben opravljati la\u017eja dela ali dela dede, npr,la\u017eja hi\u0161na dela, delo v pisarni.
\nWHO 2 Bolnika zdravimo ambulantno, je sposoben skrbeti zase, ni pa sposoben delati. Ve\u010d kot polovica budnih ur je pokonci.
\nWHO 3 Bolnik je sposoben skrbeti zase le delno, v postelji ostane ve\u010d kot polovico budnih ur.
\nWHO 4 Bolnik je popolnoma odvisen od tuje pomo\u010di, ne more skrbeti sam zase. Je vezan na posteljo ali stol.<\/p>\n
4. ZDRAVLJENJE<\/p>\n
O na\u010dinu zdravljenja se odlo\u010dimo po potrditvi bolezni, in ko dolo\u010dimo stadij bolezni.
\nOceniti pa moramo, ali gre za urgentno stanje, povzro\u010deno s tumorjem. V takih primerih
\ntakoj za\u010dnemo z zdravljenje ustrezno simptomom, ki jih povzro\u010da rakava bolezen. Zdravljenje
\nse obi\u010dajno razlikuje od programiranega zdravljenja (3).<\/p>\n
Radikalno (kurativno) zdravljenje<\/p>\n
Namen radikalnega zdravljenja je popolna odstranitev maligne bolezni. Izraz radikalen je
\nmorebiti najprimernej\u0161i za kirur\u0161ki na\u010din zdravljenja, ne predpisuje pa obseg kirur\u0161kega
\nposega, saj je lahko \u017ee manj\u0161i poseg tudi kurativen (npr. konizacija). V radioterapiji v bistvu
\npredpisuje dozo, ki jo pogojuje toleranca okoli\u0161kega tkiva, kar pa zopet ne zagotavlja
\nozdravitve, \u010deprav je to namen. Skupina strokovnjakov za razli\u010dne metode zdravljenja neke
\nlokacije malignega tumorja se odlo\u010di o na\u010dinu zdravljenja, o kombinaciji ve\u010d na\u010dinov ter tudi
\no vrstnem redu zdravljenja. Radikalno zdravljenje pa ni usmerjeno samo na primarni tumor,
\ntemve\u010d upo\u0161teva, da je rak sistemska bolezen, ter posku\u0161a vplivati na vsa mesta lokalne
\nprizadetosti ter na oddaljene metastaze.<\/p>\n
Radikalno kirur\u0161ko zdravljenje je najbolj ustrezno za ve\u010dino lokaliziranih solidnih tumorjev
\n(4). Temu lahko sledi obsevanje le\u017ei\u0161\u010da odstranjenega tumorja, \u010de pa sumimo, da obstajajo
\nmorebitne oddaljene metastaze, nadaljujemo zdravljenje s kemoterapijo.<\/p>\n
Radikalno radioterapijo (kurativno) uporabljamo pri lokaliziranem, obi\u010dajno neoperabilnem
\ntumorju. Uporablja se tudi kot alternativno zdravljenje v primerjavi s kirur\u0161kim, njegov
\nnamen pa zmanj\u0161ati invalidnost. Tudi pri lokalno raz\u0161irjenem tumorju brez dokaznih
\noddaljenih metastaz jo lahko izberemo kot radikalno zdravljenje (5).<\/p>\n
Pri nekaterih diseminiranih tumorjih (npr. levkozah ali solidnih tumorjih s \u0161tevilnimi
\noddaljenimi metastazami) je sistemsko zdravljenje (kemoterapija, hormonska terapija) edini
\nna\u010din radikalnega zdravljenja, pa \u010deprav je dopolnjeno z radioterapijo in\/ali s kirur\u0161kim
\nposegom (6).<\/p>\n
Paliativno zdravljenje<\/p>\n
Namen paliativnega zdravljenja je zmanj\u0161anje bolezenskih znakov in simptomov, ki jih
\npovzro\u010da tumor. Torej je usmerjeno proti tumorju, \u010deprav \u017ee ob odlo\u010ditvi za tak\u0161no
\nzdravljenje vemo, da bolnika ne bomo ozdravili. Pri paliativnem zdravljenju bolnika skrbno
\nopazujemo. \u010ce v kraj\u0161em \u010dasu ni opaznega izbolj\u0161anja ali pa se pojavijo spremljajo\u010di toksi\u010dni
\nznaki zaradi obsevanja ali kemoterapije, zdravljenje prekinemo.<\/p>\n
Ustrezna zdravstvena nega dopolnjuje celokupno zdravljenje in je v nekaterih primerih vsaj
\ntako pomembna kot specifi\u010dno zdravljenje.
\nSimptomatsko zdravljenje<\/p>\n
Je na\u010din vplivanja na simptome, ki jih povzro\u010da rak. Samo zdravljenje pa ni usmerjeno
\nneposredno na tumor. Tipi\u010den primer je zdravljenje bole\u010dine.<\/p>\n
Pri uporabi terminov paliativno in simptomatsko zdravljenje vlada \u0161e precej\u0161nja zmeda.
\nNpr.:tumor na debelem \u010drevesju povzro\u010da zaporo, razvija se ileus. Pri kirur\u0161ke posegu
\nodstranimo tumor (praviloma se odlo\u010dimo za odlo\u017een poseg, ker najprej re\u0161ujemo ileus, \u0161ele
\npo dolo\u010denem \u010dasu z drugo operacijo odstranimo tumor), \u010deprav so navzo\u010de jetrne metastaze
\nin bolnika s \u0161e tako radikalnim posegom ne moremo ozdraviti. Torej je zdravljenj usmerjeno
\nna primarni tumor, je paliativno. \u010ce pa v enakem primeru kirurg naleti na tako raz\u0161irjeni
\nlokalni tumor, da ga ni mogo\u010de odstraniti ileus pa se je razvijal, kirurg samo izpelje \u010drevo
\npred tumorjem skozi trebu\u0161no steno, da bo bolnik lahko odvajal blato. Vtem tem primeru gre
\nza simptomatsko zdravljenje, saj s posegom nismo vplivali na primarni tumor.<\/p>\n
Adjuvantno (dopolnilno) zdravljenje
\n[wp_ad_camp_1]
\nTa termin se uporablja pri zdravljenju s citostatiki ali hormoni. Po lokalnem zdravljenju
\nbolnik nadaljuje s kemoterapijo ali hormonsko terapijo, \u010deprav s preiskavami nismo mogli
\ndokazati oddaljenih metastaz, predvidevamo pa, da bi se lahko \u017ee pojavila skrita diseminacija
\n(metastati\u010dna raz\u0161irjenost). \u010ce bi bilo adjuvantno zdravljenje uspe\u0161no, bi se to pokazalo v
\nopazno pove\u010danem pet in deset letnem pre\u017eivetju ali podalj\u0161anem \u010dasu do ponovitve bolezni.
\nTo zdravljenje pa ima tudi nekatere neugodne u\u010dinke: ni zanesljivih dokazov o uspe\u0161nosti,
\npojavijo se vzporedni u\u010dinki, npr. sterilnost pri mladih bolnikih in bolnicah, mo\u017enost
\npovzro\u010ditve sekundarne maligne bolezni, obolevnost in smrtnost zaradi neposrednih u\u010dinkov.<\/p>\n
Danes uporabljamo tudi termin neoadjuvantna kemoterapija. Je v bistvi+u sinonim za
\npredoperativno kemoterapijo pri nekaterih primarno neoperabilnih tumorjih npr. pri raku
\njaj\u010dnika. S predoperativno kemoterapijo posku\u0161amo zmanj\u0161ati raz\u0161irjenost bolezni v trebu\u0161ni
\nvotlini, tako da je \u0161e mogo\u010d kirur\u0161ki poseg, ki ne bo povzro\u010dal huj\u0161e invalidnosti.<\/p>\n
Predoperativno in pooperativno obsevanje<\/p>\n
Namen predoperativnega obsevanje je:
\n1. odstraniti subklini\u010dna \u017eari\u0161\u010da zunaj meja kirur\u0161kega posega,
\n2. zmanj\u0161ati \u0161tevilo tumorskih implantatov z zni\u017eanjem \u0161tevila vitalnih malignih celic v operativnem podro\u010dju,
\n3. zmanj\u0161ati incidenco oddaljenih metastaz zni\u017eanjem vitalnosti malignih celic v operativnem podro\u010dju,
\n4. pri nekaterih \u00bbmejno\u00ab operabilnih tumorjih z zmanj\u0161anjem tumorja dose\u010di mo\u017enost kirur\u0161kega posega.<\/p>\n
Namen pooperativnega obsevanja:
\n1. zdravljenje znanega tumorja, ki ga ni bilo mogo\u010de odstraniti v celoti,
\n2. zmanj\u0161ati \u0161tevilo ponovitev tumorja v operativnem podro\u010dju z uni\u010denjem zaostalih \u017eari\u0161\u010d (8).<\/p>\n
Ambulantno zdravljenje<\/p>\n
Pri vseh na\u010dinih zdravljenja se vedno bolj uveljavlja ambulantno zdravljenje. Najve\u010dkrat zajema ambulantno zdravljenje radioterapijo in kemoterapijo. Najnovej\u0161e smernice zdravljenja, tudi onkolo\u0161kih bolnikov, pa zagotavljajo tako imenovane \u00bbdnevne klinike\u00ab, kar pomeni, da bolnika isti dan, ko je kirur\u0161ko zdravljen, tudi odpustijo v doma\u010do oskrbo. Prav pri takih bolnikih in tudi zdravljenih ambulantno z drugimi na\u010dini pa zahtevajo dobro pa tudi prakti\u010dno znanje o negi, ker le ta omogo\u010da popolno oskrbo.<\/p>\n
5. OCENA USPE\u0160NOSTI ZDRAVLJENJA<\/p>\n
Po vsakem kon\u010danem zdravljenju, \u010detudi se zdravljenja ponavljajo, moramo oceniti uspe\u0161nost ali neuspe\u0161nost zdravljenja. Ozna\u010diti moramo vsako spremembo v splo\u0161nem stanju bolnika in simptomih ter opraviti objektivne meritve tumorja. To zahteva v\u010dasih ponavljanje nekaterih ali vseh za\u010detnih preiskav za dolo\u010ditev stadija, ki so bile od izhodi\u0161\u010du nenormalne (9).<\/p>\n
Objektivni odgovor je merljiva sprememba velikosti tumorja. Uporaben je tudi kot vodilo za prognozo ter predstavlja tisti trenutek, ko se odlo\u010damo za nadaljnji postopek. Lo\u010dimo \u0161tiri kategorije.<\/p>\n
Popolna remisija (CR= complete remission): ves vidni tumor je izginil in\/ali so se normalizirale biokemi\u010dne spremembe, ki so v neposredni odvisnosti od tumorja, izginili so tudi simptomi.<\/p>\n
Delna remisija (PR= partial renission): ve\u010d kot 50% zmanj\u0161anje tumorja. Upo\u0161tevamo zmno\u017eek najve\u010dje dol\u017eine, ki jo pomno\u017eimo s \u0161irino tumorja.<\/p>\n
O napredovanju bolezni (progresu) govorimo, kadar se pojavi katera koli nova tumorska lezija ali pa se pove\u010da premer najdalj\u0161e, pomno\u017eeno z naj\u0161ir\u0161o merljivo lezijo za ve\u010d kot eno tretjino.<\/p>\n
Stabilna bolezen: spremembe so manj\u0161e kot prej opisane.<\/p>\n
Sprejet je dogovor, da je najkraj\u0161i \u010das trajanja remisije \u0161tiri tedne. Trajanje remisije ali pre\u017eivetje bolezni prostega intervala je tudi kazalnik u\u010dinka zdravljenja. So pa izdelani kriteriji za oceno u\u010dinkovitosti zdravljenja za posamezne lokacije, npr. raka dojke, obse\u010dnice in drugih.<\/p>\n
Odziv na zdravljenje je pokazatelj ob\u010dutljivosti na zdravljenje, vendar ni adekvaten s pre\u017eivetjem. Gotovo je trajanje remisije ali bolezni prost interval bolj\u0161i pokazatelj u\u010dinkovitosti zdravljenja. Tudi zve\u010danje tako imenovanega performance statusa ali stabilizacija bolezni je lahko prav tako pomembna pri nekaterih bolnikih. Podobno kot pri dolo\u010devanju stadija bolezni je vrednost odgovora pacienta na zdravljenje v mnogo\u010dem odvisna od ob\u010dutljivosti metod, ki smo jih uporabili za meritve bolezni.<\/p>\n
Na splo\u0161no, samo podalj\u0161anje pre\u017eivetja je pri pacientih, ki so dosegli popolno remisijo. Delna remisija ka\u017ee u\u010dinkovitost zdravljenja ter jo lahko spremlja subjektivno izbolj\u0161anje.<\/p>\n
Pre\u017eivetje, ki je obi\u010dajno ozna\u010deno kot \u010das od diagnoze do smrti, je verjetno najbolj\u0161i pokazatelj u\u010dinkovitosti dolo\u010denega na\u010dina zdravljenja. Toda to\u010dne podatke o pre\u017eivetju je \u010desto te\u017eko dobiti (zlasti pri tumorjih, kjer se pojavljajo pozne ponovitve bolezni) in jih je te\u017eko razlo\u017eiti, ker jih je treba upo\u0161tevati pri vsakem nadaljnjem zdravljenju. To je zlasti pomembno pri tistih tumorjih, kjer je tako imenovano \u00bbsecond-line\u00ab zdravljenje u\u010dinkovito.<\/p>\n
Pre\u017eivetje, ki ga ocenjujemo od diagnoze do smrti, je verjetno najbolj\u0161i kazalnik u\u010dinkovitosti dolo\u010denega zdravljenja (9).<\/p>\n
6. DOKUMENTACIJA<\/p>\n
Poleg anamneze, statusa in preiskav mora biti v dokumentaciji natan\u010dno opisan postopek zdravljenja, pa naj gre za kirur\u0161ki poseg, radioterapijo ali kemoterapijo. V dokumentaciji velikokrat manjka predvsem kon\u010dni del, ki govori o bolniku po kon\u010danem zdravljenju in negi. Ker pa se bolniki velikokrat zdravijo v razli\u010dnih ustanovah, je zato \u0161e posebej nujna dobra dokumentacija, saj ponavljanje razli\u010dnih preiskav pove\u010duje stro\u0161ke zdravljenja.<\/p>\n
V dokumentaciji morajo biti navedeni tudi podatki o toksi\u010dnosti posameznih na\u010dinov zdravljenja. V radioterapiji dolo\u010damo sistemsko toksi\u010dnost ter organsko specifi\u010dno toksi\u010dnost. Ponavljanje teh sopojavov zdravljenja omogo\u010da tudi izbolj\u0161ano nego, s tem pa tudi bolj\u0161o kvaliteto \u017eivljenja. \u0160e pogosteje spremlja toksi\u010dnost zdravljenje s citostatiki. Izdelana je posebna skala pogostnosti posameznih toksi\u010dnih sopojavov, upo\u0161tevati pa je treba, da je toksi\u010dnost odvisna od doze ter upo\u0161tevati tudi sinergizma posameznih citostatikov.<\/p>\n
Zdravljenje onkolo\u0161kih bolnikov je zelo agresivno, zapleti pri zdravljenju tudi niso redki.
\nDokumentacija mora tako vsebovati tudi bolnikovo privolitev v razli\u010dne posege, kar najve\u010dkrat pomeni, da moramo bolniku razlo\u017eiti naravo bolezni, na\u010dine zdravljenja in mo\u017ene zaplete pri zdravljenju. \u0160ele tako urejena dokumentacija je v korist tako bolniku kot tudi ustanovam, kjer se zdravijo taki bolniki )10).<\/p>\n
7. SPREMLJANJE BOLNIKOV PO KON\u010cANEM ZDRAVLJENJU (FOLLOW UP)<\/p>\n
Pravilo, da spremljamo bolnika po kon\u010danem zdravljenju v rednih \u010dasovnih razmakih, sedaj ne velja ve\u010d v celoti. Vedno bolj se uveljavlja na\u010din, da bolnike, ki niso bili obravnavani v \u0161tudiji, ki naj bi nam dala podatke o uspe\u0161nosti dolo\u010denega zdravljenja, spremlja njihov osebni zdravnik. Ta naj bi bil dodobra seznanjen z vsemi postopki med bolnikovim zdravljenjem, s posledicami zdravljenja ter pokazatelji ponovitve bolezni. Veliko bolnikov tudi zavra\u010da kontrolne preglede zaradi strahu. Dejstvo pa je, da zdravstven institucije ne morejo v nedogled redno kontrolirati vseh zdravljenih bolnikov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rak je skupno ime za ve\u010d kot skupnih bolezni. Za vse, ki zbolijo za rakom, je zna\u010dilno, da pridejo v stik z zdravstvenimi delavci najve\u010dkrat z razli\u010dno raz\u0161irjeno boleznijo. Danes je povsem razumljivo, da vseh bolnikov, zbolelih za rakom, ni mogo\u010de zdraviti v samo enem sredi\u0161\u010du. Potrditev bolezni, diagnosti\u010dni postopki, za\u010detno zdravljenje ter odlo\u010ditev o … Preberi ve\u010d o Osnovna na\u010dela klini\u010dne onkologije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[3373,1285,3382,1309],"class_list":["post-3660","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-onkolog","tag-onkologija","tag-osnovna-nacela-klinicne-onkologije","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3660","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3660"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3660\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3660"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3660"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3660"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}