UVOD
\nSistemsko zdravljenje raka je poleg kirur\u0161kega in obsevalnega zdravljenja, najnovej\u0161i uporabljani na\u010din zdravljenja raka. Prej povsem neozdravljiva bolezen \u2013 rak je postala ob koncu 18. stoletja zaradi kirur\u0161kega zdravljenja, ki ga je omogo\u010dil razvoj kirur\u0161kih tehnik in anestezije, ozdravljiva pri precej\u0161njem \u0161tevilu bolnikov. Zdravljenje z obsevanjem je v za\u010detku tega sto\u00acletja \u0161e izbolj\u0161alo prognozo bolnikov z rakom. Ker je rak sistemska bolezen, je z lokalnim zdravljenjem, torej s kirur\u0161kim in z obsevalnim, ozdravljiva le pri omejenem dele\u017eu bolnikov, v praviloma zelo zgodnjih stadijih bolezni. \u0160ele z uvedbo sistemskega zdravljenja raka, ki je svoj pravi razcvet do\u017eivelo po drugi svetovni vojni, so \u0161tevilne vrste raki postale ozdravljive tudi v stadiju, ko je bolezen \u017ee napredovala. Prej neozdravljiva maligna obolenja, kot so levkemije, limfomi, otro\u0161ki tumorji in raki kli\u010dnega epitela so postali ozdravljivi pri \u0161tevilnih obolelih celo v obdobju, ko je bolezen \u017ee napredo\u00acvala. Napredek pri zdravljenju je bil o\u010diten in izredno velik.
\nSistemsko zdravljenja raka obsega hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki ter imunsko zdravljenje. \u010ceprav je bil najve\u010dji napredek dose\u017een z uvedbo citostati\u010dnega zdravljenja v sistemsko zdravljenje raka, pa je najstarej\u0161i na\u010din sistemskega zdravljenja raka hormonsko zdravljenje. \u017de v prej\u0161njem stoletju so ugotovili, da kastracija zaustavi rast raka dojke in raka prostate, ki sta hormonsko odvisni vrsti raka in ju \u0161e danes pogosto zdravimo s hormonskimi zdravili. Ve\u010dina bolnikov z rakom je med boleznijo zdravljena tudi s citostatiki. To seveda velja za bolnike z vrstami raka, ki so na citostatike zelo ob\u010dutljive, kot so levkemije, limfomi, germinalni raki in razli\u010dne vrste raka pri otrocih, pa tudi za bolnike z nekaterimi drugimi pogostimi vrstami raka, kot so rak dojke, rak jaj\u010dnikov, rak debelega \u010drevesa in drugi. Te vrste raka sicer niso tako ob\u010dutljive na citostatike, ki so nam zdaj na voljo, da bi jih lahko popolnoma ozdravili v obdobju, ko je bolezen \u017ee napredovala, so pa v tem stadiju zazdravljivi. Imunsko zdravljenje raka je najnovej\u0161i, obetaven na\u010din zdravljenja raka. Pri\u010dakujemo, da bo v kombinaciji s citostatskim zdravlje\u00acnjem pove\u010dal u\u010dinkovitost sistemskega zdravljenja raka.<\/p>\n
Ve\u010dino razli\u010dnih vrst raka zdravimo s kombinacijo lokalnega zdravljenja, kirur\u0161kega in\/ali obsevalnega ter sistemskega zdravljenja. Uporaba in sosledje posameznih na\u010dinov zdravljenja, ki dajeta najve\u010dje mo\u017enosti ozdravitve ali vsaj dolgotrajne zazdravitve bolezni pri posameznem bolniku, sta odvisna od vrste rakave bolezni, njene raz\u0161irjenosti in od bolnikovega splo\u0161nega stanja.
\nRak ni le ena bolezen. Poznamo razli\u010dne vrste raka, glede na mesto pojavljanja, histolo\u0161ki tip, i\u0161\u010demo pa tudi biolo\u0161ke zna\u010dilnosti vsakega posameznega tumorja, tako imenovane napovedne dejavnike odziva na sistemsko zdravljenje raka, na podlagi katerih bo mogo\u010de posameznemu bolniku ponuditi naju\u010dinkovitej\u0161e zdravljenje. Prvi tak napovedni dejavnik odziva na zdravljenje so hormonski receptorji raka dojke, ki \u017ee ve\u010d desetletij napovedujejo u\u010dinkovitost hormonskega zdravljenja pri bolnicah z rakom dojk.<\/p>\n
NA\u010cINI SISTEMSKEGA ZDRAVLJENJA
\nGlede na raz\u0161irjenost bolezni ob prvem zdravljenju in glede na zaporedje sistemskega ter lokalnega zdravljenja lo\u010dimo:<\/p>\n
\u2022 predoperativno (neoadjuvantno) sistemsko zdravljenje,
\n\u2022 dopolnilno (adjuvantno) sistemsko zdravlje\u00acnje in zdravljenje bolezni.
\nO predoperativnem in dopolnilnem zdravljenju govorimo, ko je bolezen \u0161e omejena na mesto nastanka in s preiskavami ne ugotovimo oddaljenih zasevkov. Predoperativno zdravljenje ve\u010dinoma uporabimo v primerih, ko je tumor preobse\u017een za takoj\u0161no radikalno kirur\u0161ko odstranitev in \u017eelimo z njim tumor zmanj\u0161ati in narediti operabilen. Tak na\u010din uspe\u0161no uporabljamo pri raku dojk, osteogenih sarkomih, raku \u017eelodca in drugih vrstah raka. Ob\u010dasno pa uporabljamo predoperativno sistemsko zdravljenje tudi pri sicer operabilnih, na sistemsko zdravljenje zelo ob\u010dutljivih vrstah raka, kot so: rak dojk, osteogeni sarkom, rak se\u010dnega mehurja. Namen tega zdravljenja je zmanj\u0161ati tumor in tako bolnikom omogo\u010diti \u010dim manj\u0161i kirur\u0161ki poseg in bolj\u0161o kvaliteto \u017eivljenja, seveda ob enakih mo\u017enostih ozdravitve. Pri zdravljenju moramo biti pozorni na to, ali se tumor manj\u0161a, kajti \u010de se ob sistemskem zdravljenju tumor ne manj\u0161a ali celo raste, moramo takoj uporabiti radikalno kirur\u0161ko zdravljenje. Predoperativno sistemsko zdravljenje omogo\u010da zanesljivo in takoj\u0161nje preverjanje u\u010dinkovitosti uporabljenega sistemskega zdravljenja.<\/p>\n
Dopolnilno sistemsko zdravljenje je oblika sistemskega zdravljenja, ki ga izvedemo po radikalni kirur\u0161ki odstranitvi prvotnega tumorja. Namen tovrstnega zdravljenja je delovati na sicer nevidne mikrozasevke in tako pove\u010dati mo\u017enosti ozdravitve. Dopolnilno sistemsko zdravljenje se je kot smo pri\u010dakovali, izkazalo kot u\u010dinkovito pri tistih vrstah raka, ki so ob\u010dutljive za sistemsko zdravljenje. Zna\u010dilno zve\u010da mo\u017enosti ozdravitve in ga priporo\u010damo bolnicami s sicer operabilnim rakom dojk, bolnicam z rakom jaj\u010dnikov ter bolnikom z operabilnim rakom \u010drevesa. Lahko pri\u010dakujemo da se bo z uvedbo novih, u\u010dinkovitej\u0161ih zdravil za zdravljenje raka dopolnilno zdravljenje uveljavilo tudi pri drugih vrstah raka.
\nZdravljenje napredujo\u010de bolezni je ve\u010dinoma kombinacija sistemskega zdravljenja, obsevanja in v\u010dasih tudi kirur\u0161ke odstranitve posameznih tumorskih mas, ki bolniku povzro\u010dajo huj\u0161e te\u017eave. S kombinacijo sistemskega zdravljenja in obsevanja je mogo\u010de nekatere rake, ki so lokalno napredovali, u\u010dinkovito zazdraviti, v\u010dasih pa tudi ozdraviti. Med take vrste raka spadajo: rak glave in vratu, rak se\u010dnega mehurja, rak materni\u010dnega vratu. Sistemsko zdravljenje pa je tudi glavni in velikokrat edini na\u010din zdravljenja napredujo\u010de, metastatske bolezni. S sistemskim zdravljenjem, ki ga imamo zdaj na voljo, lahko nekatere rakave bolezni, kot so levkemije, visoko maligni limfomi, Hodgkinova bolezen, germinalni tumorji in razli\u010dne vrste raka pri otrocih, tudi v stadiju, ko je bolezen \u017ee napredovala, ozdravimo pri zelo velikem dele\u017eu bolnikov. S sistemskim zdravljenjem lahko ozdravimo ve\u010d kot dve tretjini teh bolnikov. Bolnikom z drugimi vrstami raka v stadiju, ko je bolezen \u017ee napredovala, kot je rak dojk, drobnoceli\u010dni rak plju\u010d, rak jaj\u010dnikov, rak debelega \u010drevesa ipd., pa omogo\u010da dalj\u0161e ali kraj\u0161e obdobje zazdravitve.<\/p>\n
VREDNOTENJE VARNOSTI IN UCINKOVITOSTI SISTEMSKEGA ZDRAVLJENJA
\nVarnost in u\u010dinkovitost vsakega posameznega zdravila pri sistemskem zdravljenju raka in tudi pri vsaki novi kombinaciji zdravil, morata biti preverjeni v okviru skrbno na\u010drtovanih in nadzorovanih klini\u010dnih raziskav. Zdravila za sistemsko zdravljenje raka, zlasti citostatiki, so zdravila z zelo ozkim terapevtskim oknom. Premajhen odmerek zdravila je praviloma neu\u010dinkovit, \u017ee nekoliko prevelik odmerek pa ima lahko hude, \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010de stranske u\u010dinke. Zato lahko sistemsko zdravljenje raka vodi in na\u010drtuje le izku\u0161en internist onkolog.<\/p>\n
Ker je sistemsko zdravljenje za bolnika te\u017eko in ga velikokrat spremljajo ne\u017eeleni stranski pojavi, moramo u\u010dinkovitost zdravljenja skrbno spremljati in zdravljenje v primeru neu\u010dinkovitosti prekiniti. U\u010dinkovitost zdrav\u00acljenja vrednotimo po dogovorjenem na\u010delu. O popolnem odgovoru govorimo, \u010de vse tipljive in vidne tumorske spremembe izginejo, o delnem pa, \u010de se zmanj\u0161ajo za polovico ali ve\u010d. \u010ce se tipljive ali vidne spremembe ob sistemskem zdravljenju pove\u010dajo ali pa se pojavijo nove, govorimo o napredovanju bolezni. V tem primeru prenehamo uporabljati dotedanje sistem\u00acsko zdravljenje in presodimo o smiselnosti uvedbe drugega sistemskega zdravljenja.
\nSistemsko, predvsem citostatsko zdravljenje raka, je pogosto povezano z ne\u017eelenimi stranskimi pojavi zdravljenja. Zaradi u\u010dinkovitega prepre\u010devanja in zdravljenja le-teh, jih moramo skrbno spremljati in ovrednotiti. To omogo\u010da dobro izdelan in dopolnjen sistem vrednotenja stranskih pojavov, ki ga je \u017ee pred desetletji izdelala svetovna zdravstvena organizacija, posamezne organizacije za zdravljenje raka pa so ga v zadnjih letih \u0161e dopolnile. Po tej vrednostni lestvici vrednotimo stranske pojave sistemskega zdravlje\u00acnja raka od ni\u010delne do \u010detrte stopnje. \u010ce stranskega pojava ni, govorimo o stopnji ni\u010d, v primeru zelo hudega, \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010dega stranskega pojava, pa govorimo o \u010detrti stopnji. Kadar pride do tako hudih stranskih pojavov, moramo skrbno premisliti o nadaljnjem zdravljenju. Najpogosteje naslednje odmerke zdravila zni\u017eamo ali pa bolniku pomagamo z intenzivnej\u0161im podpornim zdravljenjem, \u010de je to na voljo. Presoja o term, ali naj bolnika \u0161e naprej izpostavljamo mo\u017enostim hudih stranskih pojavov, je odvisna pred\u00acvsem od dometa zdravljenja. Pri bolniku z ozdravljivo boleznijo, \u010de je le mogo\u010de, nadaljujemo sistemsko zdravljenje in ne ni\u017eamo odmerkov, medtem ko se pri bolniku z zazdravljivo boleznijo raje odlo\u010dimo za ni\u017eanje odmerka.<\/p>\n
CITOSTATSKO ZDRAVLJENJE
\nCitostatsko zdravljenje je najpogosteje uporabljan in \u0161e vedno naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din sistemskega zdravljenja raka. Danes poznamo \u017ee ve\u010d kot petdeset razli\u010dnih citostatikov za zdravljenje razli\u010dnih vrst raka. Citostatiki okvarjajo celice v razli\u010dnih fazah celi\u010dnega ciklusa in prizadenejo predvsem dele\u010de celice. Citostatiki niso selektivni in okvarjajo tudi normalne, zlasti hitro dele\u010de se celice, kot so mati\u010dne krvotvorne celice, epitelne celice in druge. Posledica tega so ne\u017eeleni u\u010dinki citostatskega zdravljenja.<\/p>\n
Po mehanizmu delovanja razvr\u0161\u010damo citostatike v ve\u010d skupin. V vsaki skupini je ve\u010d praviloma sorodnih citostatikov s podobnim mehanizmom delovanja. Prihajajo vedno novi citostatiki, katerih prednost je po navadi v manj\u0161i toksi\u010dnosti. Tako so novej\u0161i citostatiki iz skupine antraciklinov ali derivatov platine manj toksi\u010dni in enako u\u010dinkoviti. V zadnjem desetletju so pri\u0161li v uporabo tudi novi, u\u010dinkoviti citostatiki, kot so zaviralci topoizomeraz, taksani in \u0161e drugi. U\u010dinkoviti so tudi pri tistih vrstah raka, za katere do sedaj nismo imeli na voljo u\u010dinkovitih sistemskih zdravil.
\nKljub napredku in vedno novim zdravilom za zdravljenje raka, ostaja dejstvo, da so nekatere vrste raka ob\u010dutljive za \u0161tevilne citostatike in zato ozdravljive pri velikem dele\u017eu bolnikov. Druge vrste raka pa so skoraj neob\u010dutljive na vse citosta\u00actike, zato jih \u017eal s citostatiki, ki so danes na voljo, ne moremo ozdraviti. Vmes pa je velika skupina pogostih vrst raka, kot so rak dojk, rak jaj\u010dnikov, rak debelega \u010drevesa in druge vrste raka, ki so ob\u010dutljive za citostatike, vendar so v obdobju, ko je bolezen \u017ee napredovala, s citostatiki le zazdravljive. Citostatsko, zdravljenje je zato za bolnika zelo pomembno in ga moramo vedno ponuditi in dobro izvesti pri bolnikih, ki imajo s citostatskim zdravljenjem ozdravljivo bole\u00aczen, in pri bolnikih, katerim dopolnilno sistemsko zdravljenje zve\u010da mo\u017enosti ozdravitve. \u010ce ima bolnik s citostatiki le zazdravljivo bolezen, mu tak\u0161no zdrav\u00acljenje ve\u010dinoma priporo\u010dimo, vendar moramo prednosti in tudi pomanjkljivosti le-tega skupaj z bolnikom skrbneje pretehtati. Bolnike, ki imajo tak\u0161no vrsto raka, ki se na citostatsko zdravljenje ne odziva, zdravimo s citostatiki le v okviru klini\u010dnih raziskav. Namen teh raziskav je iskanje novih, u\u010dinkovitih na\u010dinov sistemskega zdravljenja. Bolnik mora razumeti namen in pomen takega zdravljenja in mora naj zavestno pristati.
\nCitostatsko zdravljenje po navadi poteka v ciklusih. Zaradi okvare normalnih, zlasti hitro dele\u010dih se celic, neprekinjeno zdravljenje povzro\u010di prehude stranske pojave. V premorih med ciklusi si normalne celice opomorejo, \u017eal pa si opomorejo in za\u010dno rasti tudi rakave celice. Zato si prizadevamo \u010dim kraj\u0161e presledke med zdravljenjem. Zdravljenje z ni\u017ejimi odmerki citostati\u00ackov, ki pa je sprejemljivo le pri redkih vrstah raka, lahko poteka nepreki\u00acnjeno. Po navadi zdravimo s kombinacijo ve\u010d citostatikov z razli\u010dnim mehanizmom delovanja in razli\u010dnimi stranskimi pojavi hkrati. To omogo\u010da ve\u010djo u\u010dinkovitost zdravljenja ob manj\u0161i toksi\u010dnosti.<\/p>\n
Odmerke posameznih citostatikov moramo prilagoditi so\u010dasno uporabljanim drugim citostatikom in drugim na\u010dinom zdravljenja, ki jih so\u010dasno uporabljamo. Ob so\u010dasnem obsevanju moramo odmerke citostatikov pogosto zni\u017eati, sicer lahko pride do hudih sopojavov kot so vnetja sluznic v obsevanem podro\u010dju ali pa zavora delovanja kostnega mozga, v primeru so\u010dasnega obsevanja ve\u010djih predelov telesa. Odmerek citostatikov je potrebno prilagoditi tudi bolnikovi splo\u0161ni kondiciji in delovanju vitalnih organov, kot so jetra in ledvice, prek katerih se ve\u010dina citostatikov izlo\u010da iz telesa. Okvara teh organov ima lahko za posledico spremenjeno presnovo in izlo\u010danje citostatikov ter zato ve\u010djo toksi\u010dnost.
\nCitostatike ve\u010dinoma apliciramo parenteralno, ker se le redki citostatiki v zadovoljivem obsegu resorbirajo iz prebavnega trakta. Prete\u017eno uporabljamo intravenozni na\u010din aplikacije citostatikov, nekatere citostatike pa lahko aplici\u00acramo tudi v arterijo, ki prekrvljuje dolo\u010den tumor. Tako dose\u017eemo vi\u0161jo koncentracijo zdravila v tumorju. Nekatere citostatike lahko apliciramo tudi v telesne votline, kot sta plevralni prostor in subarahnoidalni prostor, ki obdaja centralni \u017eiv\u010dni sistem. Ker citostatiki ne prehajajo skozi mo\u017egansko opno, je to edini na\u010din, da pridejo zdravila v centralni \u017eiv\u010dni sistem.
\nCitostatiki povzro\u010dajo \u0161tevilne stranske pojave, ki jih lahko z ustrezno nego in podpornim zdravljenjem omilimo ali v celoti prepre\u010dimo. V zadnjem desetletju je bil narejen ogromen napredek na podro\u010dju podpornega zdravljenja ob citostatskem zdravljenju. Uvedba novih, u\u010dinkovitej\u0161ih zdravil proti slabosti in bruhanju, 5-hidroksitriptaminskih antagonistov, je bistveno izbolj\u0161ala kakovost \u017eivljenja bolnikov, ki jih zdravimo s citostatiki. Danes skoraj ne sre\u010damo ve\u010d bolnika, ki bi po citostatskem zdravljenju neustavljivo bruhal. Uvedba rastnih dejavnikov za mati\u010dne krvotvorne celice bele in rde\u010de vrste je zmanj\u0161ala \u0161tevilo in trajanje nevtropenij in z njimi povezanih oku\u017eb ter anemij po zdravljenju. Omogo\u010dila je tudi ve\u010djo intenziteto citostatskega zdravljenja ter posledi\u010dno ve\u010djo u\u010dinkovitost. Prihajajo pa tudi nove oblike citostatikov, kot so v liposome vezani citostatik doksorubicin ali predstopnja zdravila 5-fluoruracil, kapecitabin, ki se izlo\u010dajo v aktivni obliki oziroma presnovijo v aktivno obliko \u0161ele v tumorju in tako delujejo visoko selektivno. To selektivno delovanje citostatika omogo\u010da ve\u010djo u\u010dinkovitost ob manj\u0161i toksi\u010dnosti.
\nHORMONSKO ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Hormonsko zdravljenje raka je najstarej\u0161e sistemsko zdravljenje raka. \u0160e vedno ga s pridom uporabljamo pri zdravljenju hormonsko odvisnih vrst raka, predvsem raka dojk in raka prostate. Pri teh rakih hormonsko zdravljenje v kombinaciji z radikalnim lokalnim zdravljenjem zve\u010da mo\u017enosti ozdravitve pri omejeni bolezni, omogo\u010di pa tudi zazdravitev pri ve\u010dini bolnikov, pri katerih je bolezen \u017ee napredovala.
\nVerjetnost odgovora na hormonsko zdravljenje raka dojk zelo dobro napoveduje navzo\u010dnost hormonskih receptorjev v tkivu tumorja. Ve\u010d kot polovica, zlasti pomenopavzalnih, bolnic z rakom dojk ima v tumorju navzo\u010de hormonske receptorje in organizem teh bolnic se ponavadi odzove na hor\u00acmonsko zdravljenje. Za hormonsko zdravljenje je ob\u010dutljivih ve\u010dina bolnikov z rakom prostate, zato je hormonsko zdravljenje sistemsko zdravljenje izbora pri bolnikih s tem rakom. Izjemoma se za hormonsko zdravljenje dolo\u010dimo tudi pri bolnikih z drugimi vrstami raka, kot so: rak materni\u010dnega telesa, rak ledvic in \u0161e nekateri.
\nPoznamo razli\u010dne na\u010dine hormonskega zdravljenja, od kastracije do antiestrogenov, antiandrogenov, zaviralcev sinteze spolnih hormonov in drugih. Skupno vsem tem na\u010dinom je zni\u017eanje vsebnosti spolnih hor\u00acmonov v krvi oziroma blokada receptorjev, prek katerih spolni hormoni delujejo. Ne\u017eeleni u\u010dinki hormonskega zdravljenja so v glavnem posledica zni\u017eane ravni oziroma spremenjenega razmerja med posameznimi spolnimi hormoni. Pri \u017eenskah se ka\u017eejo v obliki navalov vro\u010dice in potenja, pri mo\u0161kih pa v impotenci. Za\u017eeleno je \u010dim bolj selektivno delovanje na tumor, kar zmanj\u0161a ne\u017eelene u\u010dinke hormonskega zdravljenja. Temu idealu se pribli\u017eujejo selektivni modulatorji estrogenih receptorjev, ki naj bi imeli le \u017eelene u\u010dinke, kot je zavora rasti tumorskih celic, ne bi pa s svojim antiestrogenim delovanjem povzro\u010dali navalov vro\u010dice, osteoporoze, vaskularnih zapletov in pogostej\u0161ega pojavljanja raka maternice.
\nIMUNSKO ZDRAVLJENJE
\nImunsko zdravljenje raka je najnovej\u0161i in doslej se najmanj uporabljan na\u010din sistemskega zdravljenja raka. \u010ceprav je znano, da ima pomanjkljiv imunski sistem bistveno vlogo pri nastanku in rasti tumorskih celic, pa u\u010dinkovitega in varnega na\u010dina imunskega zdravljenja raka do sedaj \u0161e nismo na\u0161li. Obstajajo razli\u010dni, obetavni na\u010dini imunskega zdravljenja raka, ki pa so ve\u010dinoma \u0161e v fazi raziskav. Imunoterapijo s citokini, interferoni in\/ali interlevkini uporabljamo danes le pri nekaterih bolnikih s tistimi vrstami raka, ki so za citostatsko zdravljenje neob\u010dutljivi, kot sta rak ledvic in maligni melanom. Uspehi pri taksnem zdravljenju so skromni.
\nVsekakor pa prihajajo novi, zelo obetavni na\u010dini imunskega zdravljenja, kot so vakcine, katerih namen je spodbuditi lastno obrambo proti tumorskim celicam, ter zdravljenje z monoklonalnimi protitelesi. Monoklonalna proti\u00actelesa prepoznajo telesu tuje tumorske celice oziroma ozna\u010devalce na teh celicah in prek vezave nanje zaustavijo celice v rasti ali pa celo povzro\u010dijo nepopravljive okvare celic. Veliko se pri\u010dakuje zlasti od so\u010dasne uporabe monoklonalnih protiteles in citostatikov, le-ta naj bi omogo\u010dila visoko u\u010dinkovitost in selektivnost sistemskega zdravljenja raka.
\nZAKLJUCEK
\nKljub velikemu napredku pri sistemskem zdravljenju v zadnjih desetletjih \u0161e vedno nimamo u\u010dinkovitega sistemskega zdravljenja za vse vrste raka. Upamo, da bo obse\u017eno raziskovalno delo, ki poteka po vsem svetu, obrodilo sadove in na\u0161lo \u0161e u\u010dinkovitej\u0161a in varnej\u0161a zdravila za zdravljenje raka. Veliko obetajo nove kombinacije citostatskega zdravljenja z imunskim zdravljenjem, kot so monoklonalna protitelesa. Bolj\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e podporno zdravljenje omogo\u010da uporabo vse vi\u0161jih in pogostej\u0161ih odmerkov citostatikov, vse to pa izbolj\u0161uje u\u010dinkovitost zdravljenja. Samo z u\u010dinkovitim sistemskim zdravljenjem bo mogo\u010de ozdraviti ali vsaj trajno zazdraviti vse bolnike z rakom, ki je sistemska bolezen.<\/p>\n
Mesto kemoterapije pri zdravljenju raka
\nS kemoterapijo ozdravljiva rakasta obolenja
\n\u2022 karcinom testisa
\n\u2022 germinalni tumorji jaj\u010dnikov
\n\u2022 Hodgkinova bolezen
\n\u2022 visoko maligni ne-Hodgkinovi limfomi
\n\u2022 akutne levkemije<\/p>\n
Kemoterapija v kombinaciji z lokalno terapijo izbolj\u0161a mo\u017enost ozdravitve
\n\u2022 Wilmsov tumor
\n\u2022 Ewingov sarkom
\n\u2022 osteosarkom
\n\u2022 karcinom dojke
\n\u2022 karcinom jaj\u010dnikov
\n\u2022 karcinom \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
Rakasta obolenja, ki so s kemoterapijo v fazi, ko je bolezen \u017ee napredovala, zazdravljiva
\n\u2022 mikrocelularni karcinom plju\u010d
\n\u2022 karcinom dojke
\n\u2022 karcinom se\u010dnega mehurja
\n\u2022 karcinom jaj\u010dnikov
\n\u2022 karcinom maternice
\n\u2022 nizkomahgni ne-Hodgkinovi limfomi
\n\u2022 plazmocitom<\/p>\n
Na kemoterapijo neodzivna rakasta obolenja
\n\u2022 karcinom ledvic
\n\u2022 maligni melanom
\n\u2022 karcinom \u017eelodca
\n\u2022 karcinom trebu\u0161ne slinavke
\n\u2022 karcinom jeter
\n\u2022 nemikrocelularni karcinom plju\u010d<\/p>\n
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA, KI PREJEMA CITOSTATSKO TERAPIJO
\nBrigita Skela Savic
\nI. UVOD
\nUvedba sistemske terapije v zdravljenje rakavih bolezni je poleg pove\u010dane mo\u017enosti za zazdravitev ali ozdravitev raka, prinesla tudi \u0161tevilne novosti na podro\u010dju zdravstvene nege. Na obvladovanje stranskih u\u010dinkov sistem\u00acske terapije ima medicinska sestra s svojim strokovnim delovanjem velik vpliv. Strokovna zdravstvena nega onkolo\u0161kega bolnika, ki prejema sistemsko terapijo bistveno vpliva na kakovost bolnikovega \u017eivljenja v \u010dasu zdravljenja in po njem.
\nMedicinska sestra deluje na treh podro\u010djih, in sicer preventivi in kurativi stranskih u\u010dinkov sistemskega zdravljenja ter pripravi in aplikaciji zdravil. Njeno delovanje je na podro\u010dju preventive izrazito samostojno, na podro\u010dju kurative pa tesno sodeluje z zdravnikom. Pri pripravi citostatikov in aplikaciji le teh mora medicinska sestra poleg strokovnega znanja pridobiti tudi ustrezne motori\u010dne spretnosti, da prepre\u010dimo incidente pri delu (ekstravazacija, razlitje citostatika, kontaminacija okolice itn.).
\nGlavnina (90%) sistemskega zdravljenja predstavlja citostatsko zdrav\u00acljenje, zato bo ve\u010dji del prispevka namenjen zdravstveni negi bolnika, ki prejema citostatike.<\/p>\n
II. STRANSKI UCINKI CITOSTATIKOV IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE
\nToksi\u010dnost citostatikov se ka\u017ee z naslednjimi stranskimi u\u010dinki oz. ne\u017eelenimi pojavi:
\nGastrointestinalna toksi\u010dnost
\n\u2022 okvare sluznic ali mukozitis (stomatitis, ezofagitis, gastroenterokolitis),
\n\u2022 slabost,
\n\u2022 siljenje na bruhanje ali nausea,
\n\u2022 bruhanje,
\n\u2022 neje\u0161\u010dnost ali anoreksija,
\n\u2022 motnje v oku\u0161anju,
\n\u2022 zaprtje.<\/p>\n
Zavora vdelovanju kostnega mozga ali supresija kostnega mozga:
\n\u2022 levkopenija
\n\u2022 trombocitopenija
\n\u2022 anemija<\/p>\n
Lokalne in sistemske spremembe na kozi
\n\u2022 Nevropatija
\n\u2022 U\u010dinek na organe (ledvica, jetra, srce)
\n\u2022 Zvi\u0161ana telesna temperatura
\n\u2022 U\u010dinek na spolne \u017eleze
\n\u2022 Alergi\u010dne reakcije<\/p>\n
Delitev stranskih u\u010dinkov citostatikov glede na \u010das pojavljanja:
\n\u2022 takoj\u0161nji: alergi\u010dne reakcije razli\u010dnih stopenj, sr\u010dne aritmije, bole\u010dina na mestu aplikacije;
\n\u2022 zgodnji (prvih 48 ur): slabost, bruhanje, siljenje na bruhanje, povi\u0161ana telesna temperatura, motnje ledvi\u010dne funkcije, lokalne in sistemske spremembe na ko\u017ei;
\n\u2022 intermediarni (od 3-10 dni po aplikaciji): supresija kostnega mozga, mukozitis, anoreksija, motnje v oku\u0161anju, zaprtje, spremembe na ko\u017ei, nevropatija, u\u010dinek na organe, u\u010dinek na spolne zleze;
\n\u2022 pozni: hiperpigmentacija ko\u017ee, spremembe na nohtih, okvare organov (srce, plju\u010da, jetra), vplivi na spolnost, sekundarna rakava obolenja.<\/p>\n
Ve\u010dino stranskih u\u010dinkov citostatikov je mogo\u010de v veliki meri omiliti ali celo prepre\u010diti s pravilnim preventivnim delovanjem celotnega zdravstvenega tima. Zelo pomembna je vloga medicinske sestre, saj je ta ob bolniku 24 ur na dan in lahko bolnika sproti informira, pou\u010duje in mu pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov. V prvi vrsti pa mora zdravnik bolnika seznaniti s stranskimi u\u010dinki citostatske terapije. Jasna mu mora biti tudi njegova vloga in vloga svojcev pri prepre\u010devanju in obvladovanju stranskih u\u010dinkov. To je mogo\u010de dose\u010di s primernim in natan\u010dnim ustnim in pisnim informiranjem s strani medicinske sestre in zdravnika.
\nMedicinska sestra, ki je na\u010drtovalka in izvajalka zdravstvene nege po procesni metodi dela, mora za kakovostno zdravstveno nego bolnikov, ki prejemajo citostatike, poznati:
\n\u2022 vrste citostatikov, na\u010dine priprave in aplikacije,
\n\u2022 stranske u\u010dinke citostatikov,
\n\u2022 zna\u010dilnosti razli\u010dnih citostatskih shem,
\n\u2022 standardizirane na\u010drte zdravstvene nege glede na stranske u\u010dinke citostatikov,
\n\u2022 na\u010dine in pristojnosti za posredovanje informacij bolniku v zvezi z zdravljenjem in zdravstveno nego,
\n\u2022 fizi\u010dno in psihi\u010dno pripravo bolnika na citostatsko zdravljenje,
\n\u2022 varno ravnanje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo,
\n\u2022 pripravo bolnika na odhod domov.
\nIII. POMEN INFORMIRANJA BOLNIKOV PRI SISTEMSKI TERAPIJI
\nInformiranje bolnika v zvezi z boleznijo in izbranim na\u010dinom zdravljenja je dol\u017enost zdravnika. Medicinska sestra mora bolnika informirati v zvezi s preventivnimi ukrepi za prepre\u010devanje oz. omilitev stranskih u\u010dinkov, ki jih povzro\u010da sistemsko zdravljenje rakave bolezni. Prav tako mora medicinska sestra bolnika spodbujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo u\u010dinkovitost.<\/p>\n
Velja pravilo, da je informiranost bolnika klju\u010dna za njegovo aktivno sodelovanje. Informacije moramo podajati razumljivo, na bolnikovo \u017eeljo jih tudi ve\u010dkrat ponovimo. Priporo\u010da se postopno ni\u017eanje infor\u00acmacij glede na bolnikovo stanje in njegove zmo\u017enosti dojemanja. Velikokrat bolniki dolo\u010denemu stranskemu u\u010dinku (nap. stomatitisu) ne pripisujejo tak\u0161nega pomena, kot bi \u017eeleli mi, in \u0161ele stranski u\u010dinki bolnika prepri\u010dajo, da imajo preventivni ukrepi pomembno vlogo. Pred pri\u010detkom zdravljenja s sistemsko terapijo moramo bolniku dati osnovne informacije, ki obsegajo:<\/p>\n
\u2022 predvideno \u0161tevilo aplikacij citostatikov (\u0161t. ciklusov),
\n\u2022 kje in kako bo bolnik dobival zdravila,
\n\u2022 pri\u010dakovani stranski u\u010dinki zdravljenja,
\nSpecifi\u010dne informacije za bolnike obsegajo:
\n\u2022 razlago specifi\u010dnih pri\u010dakovanih stranskih u\u010dinkov zdravljenja glede na stanje bolnika in izbrani protokol zdravljenja,
\n\u2022 posredovanje pisnega gradiva za bolnike.<\/p>\n
Pri posredovanju pisnih gradiv moramo biti previdni, ker najve\u010dkrat obse\u00acgajo razlago vseh mo\u017enih stranskih u\u010dinkov pri zdravljenju s citostatiki. Za bolnika je nujno, da ga seznanjamo predvsem s tistimi stranskimi u\u010dinki, ki jih povzro\u010dajo citostatiki v njegovi shemi zdravljenja. Zato je za\u017eeleno, da so pisna gradiva pripravljena po posameznih vrstah obolenj. \u010ce tega nimamo, v pisnem gradivu ozna\u010dimo besedilo, ki je pomembno za bolnika.
\nin
\nSestavni del zdravstvene nege je, da medicinska sestra informacije posreduje bolniku. Medicinska sestra mora poleg strokovnosti in primernosti informacij upo\u0161tevati tudi komunikacijske ve\u0161\u010dine v smislu verbalne neverbalne komunikacije.
\nZDRAVSTVENA NEGA GLEDE NA NAJPOGOSTEJ\u0160E STRANSKE U\u010cINKE CITOSTATIKOV<\/p>\n
1. OKVARA USTNE SLUZNICE – STOMATITIS
\nMukozitis je generalizirano vnetje sluzni\u010dne membrane gastrointestinalnega trakta, ki nastane zaradi uni\u010denja hitro se dele\u010dih celic sluznice pri bolnikih, ki prejemajo nekatere vrste citostatikov. Stomatitis je ena izmed treh pojavnih oblik mukozitisa, ki se pojavi 5-7 dni po prejemu citostatikov.
\nOkvara ustne sluznice – stomatitis – se ka\u017ee kot vnetna reakcija ustne sluz\u00acnice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksicne u\u010dinke kemoterapije.
\nVnetna reakcija lahko preide v bole\u010de razjede, hemoragije in sekundarne infekcije.<\/p>\n
\u0160tudije so pokazale, da se pri 40% bolnikov, ki prejemajo citostatike, razvije ena od stopenj stomatitisa.
\nOkvara ustne sluz\u00acnice se ka\u017ee:
\n\u2022 kot neposredna okvara epitelijskih celic (stomatitis),
\n\u2022 posredne okvare (kserostomija, lokalne in sistemske oku\u017ebe).
\nStomatitis poteka v ve\u010d stopnjah. Pri nas je uveljavljeno razvr\u0161\u010danje stoma\u00actitisa po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pri kateri lo\u010dimo 4. stopnje stomatitisa, pri \u010demer je 4. stopnja njegova najte\u017eja oblika.
\nStopnje stomatitisa po klasifikaciji WHO
\nStadij 1: Rahla rde\u010dina in oteklina ustne sluznice. Bolnik \u010duti
\nrahlo peko\u010do bole\u010dino, ima ob\u010dutek neugodja.
\nStadij 2: Rde\u010dina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici.Bolnik \u010duti peko\u010do bole\u010dino in ima \u017ee te\u017eave pri \u017eve\u010denju in po\u017eiranju hrane.
\nStadij 3: Huda rde\u010dina in oteklina z obse\u017enimi razjedami, ki zaje-
\nmajo do 50% ustne sluznice. Bolnik ima hude bole\u010dine,
\nne more \u017eve\u010diti, po\u017eiranje je mo\u010dno ote\u017eeno, s te\u017eavo govori.
\nStadij 4: Huda rde\u010dina in oteklina, z obse\u017eimi globokimi in krvave\u010dimi razjedami, ki zajemajo ve\u010d kot 50% ustne sluznice.
\nBolnik ima zelo hude bole\u010dine, ne more se hraniti per os. ne more
\ngovoriti.<\/p>\n
Medicinska sestra mora poznati vse 4 stopnje stomatitisa in jih med seboj klini\u010dno lo\u010diti, ker je zdravstvena nega po\u0161kodovane ustne sluznice razli\u010dna glede na stopnjo prizadete ustne sluznice.
\nDelo medicinske sestre poteka v smislu preventive stomatitisa, in na tem podro\u010dju medicinska sestra samostojno na\u010drtuje in izvaja zdravstveno nego. Pri zdravljenju stomatitisa zdravnik indicira sredstva za ustno nego z zdravilnim u\u010dinkom, medicinska sestra pa jih vklju\u010di v standardiziran na\u010drt zdravstvene nege po\u0161kodovane ustne sluznice po posameznih stadijih. Najpogosteje povzro\u010dajo stomatitis citostatiki iz skupine antitumorskih antibiotikov in antimetabolitov.
\nNa pojav in stopnjo stomatitisa vplivajo poleg predpisanih citostatikov \u0161e dejavniki tveganja, ki jih delimo na:<\/p>\n
Dejavnike vezane na rakavo bolezen in na\u010din zdravljenja, kot so:
\n\u2022 starost bolnika (mlaj\u0161i bolniki so bolj dovzetni za stomatitis),
\n\u2022 vrsta rakave bolezni (pri bolnikih z limfomi in levkemijo se hitreje razvije stomatitis),
\n\u2022 vrsta in odmerek citostatika,
\n\u2022 nevtropenija (\u010de stomatitis spremlja nevtropenija, je mo\u017enost za nastanek sekundarnih infekcij v ustni votlini ve\u010dja),
\n\u2022 lokalna radioterapija (lokalna radioterapija v podro\u010dju ORL pove\u010da mo\u017enost nastanka stomatitisa),
\n\u2022 steroidi (steroidi pove\u010dajo mo\u017enosti nastanka glivi\u010dnih obolenj v usti votlini).<\/p>\n
Dejavnike vezani na \u017eivljenjski stil, kot so:
\n\u2022 neustrezna ustna higiena,
\n\u2022 nezadostno u\u017eivanje teko\u010din,
\n\u2022 neurejeno zobovje,
\n\u2022 uporaba kemi\u010dnih iritantov (alkohol, kajenje, ustne vode, za\u010dimbe, ltd.),
\n\u2022 uporaba fizi\u010dnih iritantov (vro\u010da in groba hrana).
\nNa za\u010detku zdravljenja s citostatiki medicinska sestra oceni stanje ustne sluznice, glede na negovalno anamnezo opredeli dejavnike tveganja za bolnika, oceni bolnikove navade v zvezi z ustno higieno in pripravi na\u010drt zdravstvene nege glede na ugotovljeno stanje. Pri tem upo\u0161teva standardiziran na\u010drt zdravstvene nege po stadijih stomatitisa.<\/p>\n
Tabela 1: Standardizirdn
\nna\u010drt postopkov zdravstvene nege glede na stopnjo stomatitisa<\/p>\n
ZN po\u0161kodovane ustne sluznice pri KT.
\nPreventiva
\nStopnja 1
\nStopnja 2
\nStopnja 3
\nStopnja 4<\/p>\n
Poostrena higiena zob z zobno s\u010detko
\nDA
\nDA
\nDA
\nNE
\nNE<\/p>\n
Vatirane pal\u010dke, zajbljev \u010daj
\nNE
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA<\/p>\n
Uporaba zobne nitke in prhe
\nDA
\nDA
\nNE
\nNE
\nNE<\/p>\n
Uporaba zobne proteze
\nDA
\nOb obiskih hranjenju
\nhranjenje
\nNE
\nNE<\/p>\n
Zas\u010ditna krema za ustnice
\nDA
\nDA
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Izpiranje ustne sluznice in grgranje
\npo vsakem hranjenju 6x\/dan 6x\/dan
\n1 Ox\/dan
\n1 Ox\/dan
\n12x\/dan<\/p>\n
Antisepti\u010dne tablete
\nDA
\nDA
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Pregled ustne votline
\n1 x\/dan
\nIx
\n2x
\n2x
\n2x<\/p>\n
Ukrepi, kijih indicira zdravnik<\/p>\n
Spremljanje vnosa hrane in teko\u010din
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Konzistenca hrane
\nNormalna
\nNormalna Pasirana
\nTeko\u010da+ parent, p.p.
\nTeko\u010da + parent, p.p.<\/p>\n
Uporaba nmetne sline v primeru RT
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Antimikotiki
\nNE
\nNE
\nDA
\n4x\/dan
\nDA
\n6x\/dan
\nDA
\n6x\/dan
\n[wp_ad_camp_1]
\nLokalni antibiotiki
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Analgetiki lokalni
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Analgetiki sistemski
\nNE
\nNE
\nNE
\nDA
\nDA<\/p>\n
1% Vodikov peroksid
\nNE
\nNE
\nDA 3x\/dan
\nDA
\n3x\/dan
\nDA
\n3x\/dan<\/p>\n
Bris ulceracij v ustni sluznici NE
\nNE
\nDA
\nDA
\nDA<\/p>\n
Iz tabele je razvidno, da so aktivnosti medicinske sestre usmerjene v edukacijo bolnika. Bolnik si mora se bolj intenzivno \u010distiti ustno votlino. Svetujemo mu \u0161\u010detkanje zob z mehko zobno \u0161\u010detko in otro\u0161ko zobno pasto po vsakem obroku hrane. \u010ce bolnik nima svojih zob ali zobne proteze, naj si usta neguje s pomo\u010djo vatiranih pal\u010dk in \u017eajbljevega \u010daja. Prav tako bolnik v stadiju 3 in 4 ne uporablja ve\u010d zobne \u0161\u010detke, ker bi lahko pri\u0161lo do krvavitev iz po\u0161kodovane ustne sluznice in hudih bole\u010din.
\nPomembno je stalno vla\u017eenje ustne sluznice. V ta namen si bolnik izpira ustno votlino z \u017eajbljevim ali s kamili\u010dnim \u010dajem, ki delujeta blago protivnetno, vla\u017eita in odstranjujeta manj\u0161e obloge.
\nKo se \u017ee pojavi stomatitis, bolnik poleg \u017eajbljevega ali kamili\u010dnega \u010daja izpira ustno sluznico s fiziolo\u0161ko raztopino, ki pospe\u0161uje granulacijo. \u010ce ima bolnik ve\u010dje obloge, si izpira usta z raztopino sode bikarbone (1 \u017elica sode bikarbone na 1 liter prekuhane vode), kar odstrani tudi neprijeten vonj, bla\u017ei bole\u010dine in uravnava ph v prid alkalizacije.
\nBolniku moramo dati tudi navodila v zvezi z uporabo zobne nitke, prhe (odvisno od \u0161tevila levkocitov in trombocitov v krvi) in zobne prhe. Ob skrbni ustni higieni naj bolnik uporablja se za\u0161\u010ditno kremo za ustnice in antisepti\u010dne tablete za usta in \u017erelo. Bolnika pou\u010dimo o vlogi zadostnega pitja teko\u010din v \u010dasu zdravljenja s citostatiki (vsaj 1500 ml na dan, za\u017eeleno je 2500 ml ali ve\u010d, \u010de to ni kontraindicirano s strani zdravnika) in o pomenu ustrezne prehrane (lahka, mehka hrana, ki ne dra\u017ei ustne sluznice). Medicinska sestra mora enkrat na dan oceniti stanje ustne votline in na\u010drtovati ustrezne ukrepe zdravstvene nege.
\nV standardizirani na\u010drt zdravstvene nege glede na stadij stomatitisa moramo se dodatno vklju\u010diti aktivnosti, ki se stopnjujejo glede na stadij stomatitisa:
\n\u2022 aktivnosti za prepre\u010devanje nadaljnjega razvoja stomatitisa in prepre\u010ditev sekundarnega infekta v ustni sluznici,
\n\u2022 aktivnosti za spremljanje vnosa hrane in teko\u010din, prilagoditev prehrane glede na sposobnosti \u017eve\u010denja in po\u017eiranja,
\n\u2022 aktivnosti za pravilno nana\u0161anje lokalnih antibioti\u010dnih, antimikoti\u010dnih in analgeti\u010dnih sredstev, ki jih predpi\u0161e zdravnik,
\n\u2022 spremljanje nastanka oziroma stopnje bole\u010dine,
\n\u2022 aktivnosti za sprotno zaznavanje sprememb v ustni sluznici in znakov sistemske infekcije pri bolniku, zlasti v fazi levkopenije.<\/p>\n
2. VNETJE SLUZNICE POZIRALNIKA – EZOFAGITIS
\nVnetje sluznice po\u017eiralnika se najve\u010dkrat pojavi so\u010dasno z vnetjem ustne sluznice, zlasti \u010de je bolnik zdravljen \u0161e z radioterapijo in je po\u017eiralnik v obsevalnem polju. Medicinska sestra mora posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vnetja, ker zaradi anatomske lege po\u017eiralnika ti niso klini\u010dno vidni. Pozorna mora biti na pojav bole\u010dine pri po\u017eiranju, te\u017eave pri po\u017eiranju trde hrane, ob\u010dutek kepe v po\u017eiralniku in pri po\u017eiranju.
\nNa\u010drt zdravstvene nege je skladen z na\u010drtom zdravstvene nege pri okvari
\nustne sluznice glede na stadij prizadetosti. Vrednotenje u\u010dinkovitosti zdrav\u00acstvene nege je zaradi anatomske lege po\u017eiralnika zelo te\u017eavno. Najve\u010djo
\nnevarnost predstavlja razvoj glivic po okvarjeni sluznici po\u017eiralnika. Zato
\nbolniku \u017ee ob prvih znakih ezofagitisa po navodilih zdravnika apliciramo
\nlokalni antimikotik.
\nZdravstvena nega je usmerjena v preventive. Ko pa se vnetje sluznice po\u017eiralnika \u017ee pojavi, pa se pri zdravstveni negi posvetimo vzdr\u017eevanju optimalnega prehranskega statusa, zmanj\u0161anju bolnikovega nevgodja in prepre\u010devanju sekundarnih infekcij, zlasti glivi\u010dnih.<\/p>\n
3. PO\u0160KODBE SLUZNICE \u017dELODCA IN \u010cREVESJA -GASTROENTEROKOLITIS
\nNajbolj pogosto je prizadeta sluznica \u010drevesja, kar se ka\u017ee z drisko. Citostatiki, ki najpogosteje povzro\u010dajo drisko, so 5-fluorouracil, cisplatin, irinotekan.
\nLo\u010dimo blago drisko (4-6 stolic na dan) in mo\u010dno drisko (vec kot 6 stolic na dan).
\nPotencialni problemi, ki jih moramo upo\u0161tevati pri pripravi na\u010drta zdrav\u00acstvene nege ob driski:
\n\u2022 dehidracija,
\n\u2022 pojav abdominalne bole\u010dine,
\n\u2022 vzdra\u017eenost perianalne sluznice in ko\u017ee,
\n\u2022 omejitve pri gibanju,
\n\u2022 neustrezna absorpcija hranilnih snovi,
\n\u2022 odklanjanje hrane in teko\u010din,
\n\u2022 motena celostna samopodoba.
\n\u2022 izguba telesne te\u017ee.<\/p>\n
Aktivnosti zdravstvene nege so usmerjene v:
\n\u2022 u\u010denje bolnika o pomembnosti zadostnega u\u017eivanja teko\u010din in ustrezne hrane v \u010dasu driske,
\n\u2022 nadzor nad teko\u010dinsko bilanco,
\n\u2022 nadzor nad zau\u017eito hrano,
\n\u2022 prepre\u010devanje vnetja periarialnega predela.<\/p>\n
V standardizirani na\u010drt zdravstvene nege moramo vklju\u010diti naslednje aktivnosti medicinske sestre:
\n\u2022 bolnika seznaniti s pomembnostjo dietne prehrane, pitja teko\u010din in higienske oskrbe perianalnega predela po vsaki defekaciji;
\n\u2022 dnevno tehtanje bolnika, zapisovanje \u0161tevila stolic in ocenjevanje stolice glede na barvo, konzistenco, volumen; spremljanje pojava vetrov, kr\u010dev, napetosti trebuha;
\n\u2022 zagotoviti najmanj 3000 ml razli\u010dnih teko\u010din dnevno per os;
\n\u2022 zagotoviti visoko kalori\u010dno dietno hrano v obliki manj\u0161ih in ve\u010dkratnih obrokov;
\n\u2022 vodenje bilance teko\u010din in koli\u010dine zau\u017eite hrane;
\n\u2022 spremljanje ko\u017enega turgorja in vla\u017enosti ustne sluznice;
\n\u2022 opazovanje bolnika v zvezi z bole\u010dino v trebuhu, kr\u010di in stanjem ko\u017ee v perianalnem predelu;
\n\u2022 aplikacije predpisanih zdravil;
\n\u2022 bolniku omogo\u010diti po\u010ditek.<\/p>\n
4. SLABOST IN BRUHANJE
\nSlabost (nausea), siljenje na bruhanje in bruhanje so pogosti stranski u\u010dinki citostatske terapije. Vsi trije lahko vplivajo na potek zdravljenja, predvsem pa pu\u0161\u010dajo pri bolniku neprijetne ob\u010dutke in spomine na zdravljenje. Prav tako je vpliv teh stranskih u\u010dinkov na kakovost bolnikovega \u017eivljenja v \u010dasu zdravljenja izredno velik. Glede na \u010das pojavljanja lo\u010dimo:
\n\u2022 akutno (takoj po aplikaciji citostatikov)
\n\u2022 subakutno (6-24 ur po aplikaciji citostatikov)
\n\u2022 pozno slabost ali bruhanje (2-3 dni po aplikaciji citostatikov).<\/p>\n
Citostatiki, ki povzro\u010dajo hudo slabost in bruhanje so: cisplatin, dakarbazin in derivati nitrozuree. Pogosto povzro\u010dajo slabost in bruhanje: ciklofosfa-mid, doksorubicin, epidoksorubicin, etopozid, 5-fluorouracil, metotreksat, karboplatin in prokarbazin.Slabost in bruhanje sta posledica dra\u017eenja kemoreceptorske spro\u017eilne cone v bli\u017eini centra za bruhanje v podalj\u0161ani hrbtenja\u010di.
\nVzporedni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na intenzivnost pojava slabosti in bruhanja so \u0161e:
\n\u2022 starost in spol (mlaj\u0161i bolniki, zlasti \u017eenske so bolj nagnjene k slabosti),
\n\u2022 u\u017eivanje alkohola (tveganje za nastanek slabosti in bruhanja je ni\u017eje pri alkoholikih),
\n\u2022 anamnesti\u010dno ugotovljena nagnjenost k slabosti,
\n\u2022 negativne prej\u0161nje izku\u0161nje,
\n\u2022 bolnikovo soo\u010danje in sprejemanje tega stranskega u\u010dinka pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
\n\u2022 strah, zaskrbljenost.<\/p>\n
Bolniku, pri katerem se pojavita slabost in bruhanje grozi: pomanjkanje teko\u010din, hrane, izguba telesne te\u017ee, po\u0161kodbe sluznice gastrointestinalnega trakta, aspiracija, oslabelost, itd. Vse to moramo upo\u0161tevati pri pripravi na\u010drta zdravstvene nege.
\nZa obvladovanje tega stranskega u\u010dinka je \u017ee pred za\u010detkom zdravljenja s citostatiki zelo pomembna psihi\u010dna priprava bolnika nanj. Pri nekaterih bolnikih se lahko razvije ANV (Anticipatory nausea and vomiting) sindrom. Za prepre\u010ditev tega sindroma potrebuje bolnik pred za\u010detkom zdravljenja pogovor z zdravnikom in medicinsko sestro v zvezi z nauseo in bruhanjem.
\nZdravstvena nega je usmerjena v prepre\u010devanje nastanka tega stranskega u\u010dinka, v zmanj\u0161evanje strahu in bojazni pri bolniku, v vzdr\u017eevanje bolni\u00ackovega udobja in varnosti ter v spodbujanje bolnika za samooskrbo.<\/p>\n
V standardiziran na\u010drt zdravstvene nege moramo vklju\u010diti naslednje aktiv\u00acnosti medicinske sestre:
\n\u2022 urediti bolnikovo o\u017ejo okolico (bolnika uredimo, prostor prezra\u010dimo, hrano vabljivo postre\u017eemo v manj\u0161i koli\u010dini, bolniku zagotovimo mir),
\n\u2022 prilagoditi prehrano glede na bolnikovo stanje (hrana po \u017eelji, hladna hrana, lahko prebavljiva hrana),
\n\u2022 omejiti bolnikove fizi\u010dne aktivnosti v \u010dasu siljenja na bruhanje in v \u010dasu bruhanja,
\n\u2022 dolo\u010diti primeren \u010das hranjenja glede na shemo zdravljenja,
\n\u2022 aplikacija antiemeti\u010dne terapije po zdravnikovem navodilu,
\n\u2022 zagotoviti teko\u010dino za pitje (mineralna voda, limonada. \u010daji, kokakola itd.),
\n\u2022 opazovanje bolnika v zvezi z dehidracijo (dnevni pregled ko\u017enega turgorja in vla\u017enosti ustne sluznice),
\n\u2022 vodenje bilance teko\u010din,
\n\u2022 oceniti stopnjo bole\u010dine, ki se pojavlja ob bruhanju ali pri u\u017eivanju hrane in pija\u010de,
\n\u2022 opazovanje izbruhane vsebine (zapisati koli\u010dino, barvo, konzistenco izbruhane vsebine, pogostnost in jakost bruhanja),
\n\u2022 kontrola vitalnih znakov in zavesti po vsakem bruhanju,
\n\u2022 zgodnje prepoznavanje znakov slabosti in bruhanja,
\n\u2022 prepre\u010diti aspiracijo v fazi bruhanja, tako da bolnika namestimo v pravilni polo\u017eaj,
\n\u2022 zagotoviti stalen nadzor medicinske sestre nad stanjem bolnika in antiemetsko terapijo,
\n\u2022 opazovati pojav mogo\u010dih stranskih u\u010dinkov pri antiemetski terapiji.<\/p>\n
Pomembna je priprava bolnika in svojcev na bivanje v doma\u010di oskrbi, ki obsega:
\n\u2022 u\u010denje pravilnega polo\u017eaja po hranjenju in pri bruhanju, da ne pride do aspiracije,
\n\u2022 u\u010denje pravilnega jemanja antiemetikov ob predpisanih urah,
\n\u2022 prepoznavanje stranskih u\u010dinkov antiemetikov,
\n\u2022 u\u010denje sprostitvenih tehnik,
\n\u2022 u\u010denje o pomembnosti zadostne prehrane in pitja teko\u010din.<\/p>\n
V sklopu gastrointestinalne toksi\u010dnosti lahko citostatiki povzro\u010dajo tudi neje\u0161\u010dnost ali anoreksijo, zaprtje in motnje v oku\u0161anju. Na\u0161teti stranski u\u010dinki imajo vpliv na prehrambni status bolnika.<\/p>\n
5. ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGA MOZGA -MIELOSUPRESIJA
\nCitostatiki poleg malignih celic prizadenejo tudi mati\u010dne celice kostnega mozga iz katerih nastajajo krvna telesca (levkociti, trombociti, eritrociti).
\nPosledice tega so:
\n\u2022 levkopenije oziroma nevtropenije,
\n\u2022 trombocitopenije,
\n\u2022 anemije.<\/p>\n
Redki citostatiki, ki ne povzro\u010dajo mielosupresije so: asparaginase, bleornicin in vincristine, druga\u010de ve\u010dina citostatkov deluje bolj ali manj mielosupresivno (M. Barton Buike, 1991, str. 52).<\/p>\n
Nevarnosti, ki bolniku grozijo so:
\n\u2022 Zni\u017eanje odpornosti, ki privede do infektivnih dogajanj v organizmu, v fazi nevtropenije (padec nevtrofilcev v krvi pod 2 x 109\/L) so pogosta septi\u010dna stanja. Febrilna nevtropenijaje urgentno stanje zaradi mogo\u010dih zapletov pri oku\u017ebah.
\n\u2022 Spontane krvavitve pri padcu trombocitov pod 10 x 109\/L, ki se kazejo kot manj\u0161e krvavitve (petehije, epistaksa, krvavitev iz veznic, hematurija, krvave\u010de dlesni, krvavitve ob vbodnih mestih itd.) in ve\u010dje krvavitve (hemoptiza, hemateureza, melena, intrakranialne krvavitve itd.).
\n\u2022 Anemija zaradi zmanj\u0161anja celotne mase eritrocitov v krvnem obtoku. Simptomi anemije se po navadi pojavijo pri hemoglobinu 70 g\/L in so: vrtoglavica, omotica, oslabelost, utrujenost, razdra\u017eljivost, bledica, ote\u017eeno dihanje itd.
\na) Aktivnosti zdravstvene nege pri levkopeniji:
\n\u2022 informiranje bolnika (pisno in ustno) in svojcev v zvezi z resnostjo tega stranskega u\u010dinka
\n\u2022 bolnika pou\u010dimo o pomembnosti in nujnosti izvajanja naslednjih ukrepov:
\n\u2022 prhanje (2 krat na dan),
\n\u2022 opazovanje sprememb na ko\u017ei in sluznicah,
\n\u2022 poostrena higiena rok,
\n\u2022 uporaba elektri\u010dnega brivnika pri britju,
\n\u2022 poostrena ustna nega,
\n\u2022 zadostno u\u017eivanje teko\u010din (do 3000 ml\/dan),
\n\u2022 u\u017eivanje bogate beljakovinske in vitaminske hrane,
\n\u2022 izogibanje potencialnim virom oku\u017ebe,
\n\u2022 izvajanje dihalnih vaj,
\n\u2022 redno odvajanje blata (1krat na dan),
\n\u2022 redni po\u010ditek,
\n\u2022 izvajamo asepti\u010dno tehniko dela pri posegih, vsak dan nadzorujemo vbodna mesta, izogibamo se invazivnim posegom;
\n\u2022 v primeru hude nevtropenije (nevtrofilci pod 1 x 109\/L) bolnika izoliramo v izolacijsko sobo in izvajamo naslednje ukrepe:
\n\u2022 telesno temperature merimo 3 krat na dan,
\n\u2022 bolnik dobi nevtropeni\u010dno dieto,
\n\u2022 odvzamemo nazorne ku\u017enine,
\n\u2022 opazujemo, ali se je pri bolniku pojavil infekt,
\n\u2022 na\u010drtujemo \u010dim manj agresivnih posegov.
\nPomembno je, da bolnik zna opazovati svoje telo in da pravo\u010dasno zazna prve znake infekcije. Danes so na voljo \u017ee rastni dejavniki, ki pospe\u0161ujejo nastanek nezrelih oblik levkocitov v kostnem mozgu in s tem omilijo pojav levkopenije.
\nb) Aktivnosti zdravstvene nege pri trombocitopeniji:
\n\u2022 Bolnika seznanimo s preventivnimi ukrepi, zlasti ga opozorimo, naj se izogiba po\u0161kodbam. Povemo mu, naj bo pozoren na prve znake manj\u0161ih krvavitev. Ko se te pojavijo, naj takoj obi\u0161\u010de zdravnika.
\n\u2022 Opazujemo, ali je pri bolniku pri\u0161lo do spontanih krvavitev.
\n\u2022 Bolnik naj izvaja poostreno ustno nego, higieno telesa in dihalne vaje. Za britje naj uporablja brivski aparat, nohti naj bodo kratko pristri\u017eeni in naj ne izpihuje mo\u010dno skozi nos. Bolnik naj u\u017eiva blaga odvajala, da se izogne pritiskanju pri defekaciji. \u010cez dan naj po\u010diva. V doma\u010di oskrbi naj ne u\u017eiva aspirina.
\n\u2022 Izogibamo se vbodom v veno in mi\u0161ico (naredimo kompresijsko obvezo) ter kateterizaciji in aplikaciji klizme. Pozorni smo na menstrualno krvavitev. Najve\u010dkrat bolniki dobijo profilakti\u010dno transfuzijo trombocitov (trombociti pod 20xl09\/L), da zmanj\u0161amo mo\u017enost nastanka spontanih krvavitev.
\nc) Aktivnosti zdravstvene nege pri anemiji
\n\u2022 Bolnika pou\u010dimo o vzrokih za nastanek anemije in ga seznanimo s pre\u00acventivnimi ukrepi za prepre\u010devanje zapletov pri anemiji. Pomembno je, da mu omogo\u010dimo po\u010ditek, odsvetujemo \u010dezmerno fizi\u010dno aktivnost in mu pomagamo pri vsakodnevnih \u017eivljenjskih aktivnostih.
\n\u2022 Opazujemo, ali so se pri bolniku pojavili simptomi anemije.
\n\u2022 Bolniku razlo\u017eimo postopek prejemanja transfuzije, ki je najpogostej\u0161i
\nna\u010din zdravljenja anemije.<\/p>\n
6. LOKALNE IN SISTEMSKE SPREMEMBE NA KOZI
\nLokalne in sistemske spremembe na ko\u017ei se lahko pojavljajo zaradi sistemskega toksi\u010dnega u\u010dinka citostatika kjer koli po telesu ali pa so omejene na dolo\u010deno podro\u010dje ko\u017ee in\/ali vene zaradi lokalnega toksi\u010dnega u\u010dinka ob aplikaciji citostatikov.
\nNajpogostej\u0161e sistemske spremembe na ko\u017ei so:
\n\u2022 izpadanje las in dlak ali alopecija,
\n\u2022 obarvanost ko\u017ee in nohtov ali hiperpigmentacija,
\n\u2022 spremembe na nohtih (obarvanost, krhkost, po\u010dasna rast),
\n\u2022 preob\u010dutljivost na svetlobo pri izpostavljenih predelih ko\u017ee,
\n\u2022 sindrom roka, noga ali pordela ko\u017ea na dlaneh in podplatih,
\n\u2022 druge ko\u017ene spremembe: koprivnica, srbenje, naval vro\u010dine, izpu\u0161\u010daji, rde\u010dina, zadebelitev ko\u017ee, razjede, lu\u0161\u010denje, srbenje ko\u017ee itd.<\/p>\n
Najpogostej\u0161e lokalne spremembe na ko\u017ei so:
\n\u2022 vnetje vene,
\n\u2022 obarvanost vene,
\n\u2022 peko\u010da bole\u010dina
\n\u2022 vnetja ali nekroza tkiva zaradi ektravazacije
\n\u2022 lokalna koprivnica,
\n\u2022 spremembe na obsevani ko\u017ei.<\/p>\n
Ve\u010dina ko\u017enih reakcij je kratkotrajnih in so povezane z minimalno fizi\u010dno prizadetostjo bolnika, vendar moramo bolnika pou\u010diti o njih ter jih prepre\u010devati, saj lahko pri bolniku spro\u017eijo psihi\u010dne reakcije zaradi spremenjene telesne podobe.
\nStandardiziran na\u010drt zdravstvene nege pri sistemskih spremembah na ko\u017ei zajema ciljno informiranje bolnika z mo\u017enimi spremembami na ko\u017ei pri njegovi shemi zdravljenja.<\/p>\n
Poleg tega bolniku svetujemo:
\n\u2022 naj za nego telesa uporablja blago milo, mla\u010dno vodo in ne\u017ene vla\u017eilne kreme,
\n\u2022 uporabo blagih detergentov pri pranju perila,
\n\u2022 kreme in dezodoranti naj bodo brez alkohola in naj jih ne nana\u0161a na mestu aplikacije citostatika,
\n\u2022 uporabo za\u0161\u010ditnega klobuka,
\n\u2022 uporabo za\u0161\u010ditnih rokavic pri delu na vrtu,
\n\u2022 ohlapna obla\u010dila ipd.<\/p>\n
Bolniku odsvetujemo:
\n\u2022 praskanje in drgnjenje ko\u017ee,
\n\u2022 uporabo grelnih teles ali ledu,
\n\u2022 plavanje v bazenu ali morju v \u010dasu ko\u017ene reakcije.
\nOb sistemskih in lokalnih spremembah na ko\u017ei moramo posvetiti posebno pozornost alopeciji in ekstravazaciji.<\/p>\n
ALOPECIJA ali izpadanje las in dlak (tudi trepalnic) in obrvi je stranski u\u010dinek citostatikov, ki mu bolniki pripisujejo velik pomen, saj je najbolj viden in opazen za okolico. Lasje so sestavni del fizi\u010dne podobe \u010dloveka in njihova izguba lahko negativno u\u010dinkuje na samopodobo bolnika.
\nAlopecija se pojavi 2-6 tednov po za\u010detku terapije s citostatiki. Po klasifikaciji WHO lo\u010dimo 4 stopnje alopecije. Stopnja alopecije je odvisna od vrste citostatikov, ki jih bolnik prejme, doze, dol\u017eine zdravljenja in kombinacije zdravil. Najbolj pogosto uporabljeni citostatiki, ki povzro\u010dajo alopecijo, so: ciklofosfamid, davnorubicin, doksorubicin, bleomicin etoposide, epirubicin, taxol, metotreksat, vinkristin itd. Ukrepe za prepre\u010devanje alopecije predpi\u0161e zdravnik. Danes uporabljamo ledeno kapo, s pomo\u010djo katere izvajamo hipotermijo lasi\u0161\u010da, in to najve\u010d 50-60 minut. S to metodo zmanj\u0161amo ali prepre\u010dimo dotok krvi v lasne folikle, dokler se koncentracija citostatika v plazmi ne zni\u017ea. Hipotermija je primerna za bolusne aplikacije citostatikov ali kratke infuzije. Izvajamo jo pri tistih citostatikih, ki se hitro izlo\u010dijo iz krvnega obtoka. Bolniku \u017ee v za\u010detku zdravljenja omogo\u010dimo nakup lasulje (recept). Poleg tega bolniku svetujemo uporabo blagih \u0161amponov, kratko stri\u017eenje las, no\u0161enje pokrival, solucijo pantenol za blago masa\u017eo lasi\u0161\u010da. Odsvetujemo uporabo su\u0161ilnikov za lase, sponk, barvanje, kodranje las in pretirano krta\u010denje.
\nEKSTRAVAZACIJA je razlitje citostatika v podko\u017eje in\/ali v ko\u017eo na mestu ali v okolici vboda. Glede na ko\u017ene in podko\u017ene spremembe, ki nastanejo ob ekstravazaciji, delimo citostatike na vezikante in iritante. Vezikanti povzro\u010dajo v okoli\u0161kem tkivu bole\u010dino, rde\u010dino, oteklino, mehurjenje in nekrozo. Iritanti povzro\u010dajo lokalno alergi\u010dno reakcijo z bole\u010dino, rde\u010dno in vnetji vzdol\u017e vene. Najbolj pogosto uporabljeni vezikanti so: dactinomycin, davnomicin, doksorubicin, nitrogenski mustard, epirubicin, vindesin itd.. Iritanti so: caramustine, dacarbazine, etoposide, cisplatin, pac-litxel itd. (R. Mccorkle 1996, str. 422)
\nPrve znake za ekstravazacijo opazi bolnik sam, saj na mestu vboda ob\u010duti bole\u010dino in napetost. Nato opazimo lisasto rde\u010dino, oteklino, spremembo v temperaturi ko\u017ee, infuzija te\u010de po\u010dasneje, pri aspiraciji pa kri ne prite\u010de v kanilo.<\/p>\n
Ukrepi, ki jih mora medicinska sestra izvesti ob pojavu ekstravazacije:
\n\u2022 takoj\u0161nja prekinitev aplikacije,
\n\u2022 aspiracija citostatika iz i.v. kanile in podko\u017eja,
\n\u2022 aplikacija i.v. antidota po standardu in odstranitev i.v. kanile,
\n\u2022 aplikacija antidota v podko\u017eje v smeri urinega kazalca,
\n\u2022 sterilno pokrivanje vbodnega mesta,
\n\u2022 namestitev hladnomrzlih obkladkov po standardu v prvih 24. urah,
\n\u2022 roka naj bo dvignjena in naj miruje od 24-48 ur<\/p>\n
Da bi prepre\u010dili ekstravazacijo mora medicinska sestra, ki aplicira citostatike biti strokovno usposobljena in izku\u0161ena. Upo\u0161tevati mora standard za nastavitev i.v. kanile, pred vsako aplikacijo mora preveriti prehodnost vene s fiziolo\u0161ko raztopino, vezikante mora aplicirati v kratkih infuzijah ali v bolusu, pomembno je izpiranje vene s fiziolo\u0161ko raztopino med posameznimi citostatiki in po kon\u010dani aplikaciji.<\/p>\n
7. NEVROPATIJE
\nNevropatije se ka\u017eejo kot odrevenelost in mravljin\u010denje v okon\u010dinah, neusklajenost gibov, mi\u0161i\u010dna oslabelost, utrujenost, bole\u010dine, itd. Citostatiki, ki povzro\u010dajo nevropatije, so najve\u010dkrat cisplatin, vincristin, paclitaxel, docetaxel itd.. Nevropatije se lahko ka\u017eejo tudi kot polenitev peristaltike, ki lahko vodi v zaprtje.<\/p>\n
Pomembno je, da bolnika seznanimo z mo\u017enostjo nastanka nevropatije, ga spodbujamo k pitju in u\u017eivanju balastne hrane. Zagotovimo mu varnost pri opravljanju \u017eivljenjskih aktivnosti in ga spodbujamo k \u010dim ve\u010dji samostojnosti.<\/p>\n
8. U\u010cINEK NA ORGANE
\nZdravljenje s citostatiki zahteva stalen nadzor nad funkcijo ledvic, srca in jeter in nadzor nad ustrezno hidracijo bolnika.
\nNefrotoksi\u010dnost se ka\u017ee z neposredno okvaro glumerulov in tubulov ledvic ali posredno okvaro z metaboliti, ki nastanejo zaradi hitrega razpada tumorskih celic ob citostatski terapiji (tumor lysis sindrome). Citostatiki, ki pov\u00aczro\u010dajo prizadetost uropoetskega trakta, so cisplatin, metotreksat, ifosfamid in ciklofosfamid. Medicinska sestra bolnika pou\u010di o znakih nefrotoksi\u010dnosti kot so: peko\u010de odvajanje vode, pogosto odvajanje, bole\u010dine v kri\u017eu, hematurija, nezmo\u017enosti odvajanja vode, ipd. Pozorni moramo biti tudi na slabo po\u010dutje, povi\u0161ano telesno temperature, slabost, bruhanje, izgubo apetita, drisko ipd. Pomembno je, da bolnik zau\u017eije dovolj teko\u010dine, ker tako zmanj\u0161a koncentracijo \u0161kodljivih snovi v uropoetskem traktu. Medicinska sestra mora voditi natan\u010dno bilanco teko\u010din (diurezo 100 ml\/h), nadzirati alkalnost urina, apli\u00accirati predpisane antidote in uroprotektorje.
\nVe\u010dina citostatikov se presnavlja v jetrih in izlo\u010da z \u017eol\u010dem, zato so potencialno vsi hepatotoksi\u010dni.
\nCitostatiki iz skupine antibiotikov (doksorubicin, davnomicin, epidoksorubicin in mitoksantron) imajo lahko toksi\u010den u\u010dinek na srce, povzro\u010dajo okvaro srcne mi\u0161ice ali motnje sr\u010dnega ritma.<\/p>\n
9. ZVI\u0160ANA TELESNA TEMPERATURA
\nZvi\u0161ano telesno temperature povzro\u010dajo predvsem bleomicin in imunornodulatorji. Pomembno je, da bolniku povemo kdaj se bo pojavila zvi\u0161ana telesna temperatura, da mu zagotovimo dovolj teko\u010dine in po zdravnikovem naro\u010dilu antipiretike.
\n10. U\u010cINEK NA SPOLNE ZLEZE
\nU\u010dinek na spolne zleze je lahko za\u010dasen ali stalen. To je odvisno od starosti bolnika in vrste obolenja ter vrste citostatikov in doze. Pri mo\u0161kih se v \u010dasu zdravljenja zmanj\u0161a gibljivost in \u0161tevilo spermijev, sposobnih za oploditev, zato lahko postanejo tudi sterilni. V tem primeru bolniki oddajo spermo v zamrznitev in si tako po kon\u010danem zdravljenju lahko ustvarijo dru\u017eino. Pri \u017eenskah se zaradi vpliva na hormonalno stanje pojavijo simptomi menopavze.
\nOba partneija je treba pou\u010diti o spolnosti. Menstruacija lahko med zdravljenjem postane neredna ter lahko za\u010dasno ali stalno povsem izostane. Kljub temu se morata partnerja v \u010dasu zdravljenja za\u0161\u010dititi pred zanositvijo, saj nose\u010dnost v \u010dasu, ko eden ali drugi partner prejema citostatike, ni priporo\u010dljiva. Zaradi mo\u017enih teratogenih u\u010dinkov zdravljenja zdravnik partnerjema svetuje, da najmanj dve leti po kon\u010danem zdravljenju ne na\u010drtujeta otrok.<\/p>\n
ZALJU\u010cEK
\nBolnik, ki prejema citostatike, se poleg soo\u010danja z rakavim obolenjem sre\u010duje tudi s stranskimi u\u010dinki citostatskega zdravljenja, to pa zanj predstavlja velik psihofizi\u010dni napor. Postopno seznanjanje bolnika s pri\u010dakovanimi stranskimi u\u010dinki in aktivno vklju\u010devanje v preventivne in kurativne ukrepe bolniku omogo\u010da, da vidi izhod iz trenutnih zapletov v \u010dasu zdravljenja s citostatiki. Vloga medicinske sestre pri tem je velika in pomembna, saj s svojim strokovnim znanjem in aktivnostmi zdravstvene nege vpliva na potek in izid zdravljenja.<\/p>\n
VARNO DELO S CITOSTATIKI
\nDarija Music
\nZ uporabo citostatikov se je bistveno izbolj\u0161ala uspe\u0161nost zdravljenja rakavih bolnikov. Danes uporabljamo \u017ee pribli\u017eno 50 citotoksicnih substanc v terapevtske namene. Vendar ne smemo mimo dejstva, da imajo citostatiki poleg zdravilnih tudi \u0161tevilne stranske u\u010dinke.
\n\u017de leta 1979 so prve raziskave, ki jih je opravil Falk s sodelavci, potrdile poklicno tveganje neza\u0161\u010ditenega zdravstvenega osebja pri delu s citostatiki. Prva navodila in priporo\u010dila o varnem ravnanju s citostatiki so pripravili in objavili proizvajalci zdravil \u017ee leta 1984. Zaradi ve\u010danja \u0161tevila obolelih za rakom in \u0161iroke uporabe citostatkov je leta 1986 ameri\u0161ka organizacija OSHA (Occupational Safety and Health Administration) pri ameri\u0161kem uradu za delo prva izdala navodila o tem, kako ravnati s citostatiki pri pripravi, aplikaciji, transportu, shranjevanju in uni\u010denju. Kak\u0161no je dejansko poklicno tveganje osebja, ki je skozi dalj\u0161e obdobje izpostavljeno vplivom citostatikov, \u0161e vedno ni v celoti raziskano. Vendar pa so \u0161tevilne raziskave \u017ee dokazale, da tako pri pripravi in aplikaciji citostatikov kot tudi pri zdravstveni negi bolnikov, ki jih prejemajo, obstaja nevarnost za neposreden stik zdravstvenega osebja s citostatiki.
\nPomembne dejavnike tveganja za zdravstveno osebje predstavlja predvsem:
\n1. neposreden stik citostatika s ko\u017eo ali sluznico
\n2. inhalacija pra\u0161nih delcev ali aerosolov citostatika in
\n3. posreden vnos v telo prek kontaminiranih rok, predmetov ali celo hrane.
\nDanes je na podlagi epidemiolo\u0161kih raziskav in klini\u010dne prakse \u017ee mogo\u010de sklepati, da je ravnanje s citostatiki zdravju nevarno delo, vendar so znana tudi za\u0161\u010ditna sredstva in tehnike dela za zmanj\u0161anje poklicnega tveganja izpostavljenega zdravstvenega osebja.
\nDolgo veljavna priporo\u010dila za varno delo, ki so upo\u0161tevala \u00bbna\u010delo ALARA\u00ab (As Low As Reasonably Achievable)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
UVOD Sistemsko zdravljenje raka je poleg kirur\u0161kega in obsevalnega zdravljenja, najnovej\u0161i uporabljani na\u010din zdravljenja raka. Prej povsem neozdravljiva bolezen \u2013 rak je postala ob koncu 18. stoletja zaradi kirur\u0161kega zdravljenja, ki ga je omogo\u010dil razvoj kirur\u0161kih tehnik in anestezije, ozdravljiva pri precej\u0161njem \u0161tevilu bolnikov. Zdravljenje z obsevanjem je v za\u010detku tega sto\u00acletja \u0161e izbolj\u0161alo prognozo … Preberi ve\u010d o Sistemsko zdravljenje raka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[3384,3375,3373,3374,3383,1309],"class_list":["post-3679","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-alopecija","tag-cancer","tag-onkolog","tag-rak","tag-sistemsko-zdravljenje-raka","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3679"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3679\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}