{"id":37,"date":"2007-10-19T21:35:41","date_gmt":"2007-10-19T20:35:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prenos-bioloskih-informacij-in-celicna-komunikacija\/"},"modified":"2010-06-16T07:26:08","modified_gmt":"2010-06-16T06:26:08","slug":"prenos-bioloskih-informacij-in-celicna-komunikacija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prenos-bioloskih-informacij-in-celicna-komunikacija\/","title":{"rendered":"Prenos biolo\u0161kih informacij in celi\u010dna komunikacija"},"content":{"rendered":"

BIOLO\u0160KA INFORMACIJA<\/strong><\/p>\n

DNA, RNA, proteini in nekateri ogljikovi hidrati so informacijske molekule, saj nosijo navodila za uravnavanje biolo\u0161kih procesov.<\/p>\n

To so biopolimeri sestavljeni iz monomerskih enot, povezanih s kovalentnimi vezmi, ki so dovolj mo\u010dne in stabilne za shranjevanje informacij.
\nV teh molekulah je informacija zapisana z zaporedjem monomernih enot.
\nBranje sporo\u010dila na ravni makromolekul temelji na vzpostavitvi \u0161ibkih nekovalentnih vezimed biomolekulami. Pomembne so predvsem 4 vrste teh vezi:<\/strong><\/p>\n

Primer vodikove vezi :<\/strong><\/p>\n

\"vodikovevezi.GIF\"
\n\u2022 vodikove vezi
\n\u2022 van der Waalsove vezi
\n\u2022 ionske interakcije
\n\u2022 hidrofobne interakcije<\/p>\n

Celotno koli\u010dino genetske informacije neke dolo\u010dene celice , ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA , imenujemo genom.<\/strong><\/p>\n

Genom:<\/strong><\/p>\n

\"genom.jpg\"<\/p>\n

Informacija hranjena v DNA se prena\u0161a in izra\u017ea na dva na\u010dina:<\/strong>
\n1. Z natan\u010dnim podvojevanjem DNA
\n2. S sintezo RNA, ki ji potem sledi sinteza proteinov<\/p>\n

MOLEKULA DNA<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=qy8dk5iS1f0[\/youtube]<\/p>\n

\u2022 DNA je dolg , nerazvejan heteropolimer, ki ga sestavljajo \u0161tiri vrste monomernih nukleotidnih enot ( vsaka je sestavljena iz treh delov: du\u0161ikove organske baze, sladkorja deoksiriboze in fosfata.
\n\u2022 DNA je sestavljena iz dveh v vija\u010dno zgradbo povezanih verig.
\n\u2022 Strukturno ogrodje vsake verige je sestavljeno iz OH in fosfatnih skupin, ki so povezane s kovalentnimi fosfodiestrskimi povezavami. Organske baze so obrnjene v notranjost vija\u010dnice. Urejene so kot stopnice v spiralnem stopni\u0161\u010du, kar jim omogo\u010da, da se pove\u017eejo z nekovalentnimi interakcijami.
\n\u2022 Baze obeh nasprotnih verig so si dovolj blizu, da lahko nastanejo komplementarni bazni pari v katerih se baze pove\u017eejo s specifi\u010dnimi vodikovimi vezmi.
\n\u2022 Adenin (A) se pove\u017ee s timinom (T), gvanin (G) pa s citozinom (C)
\n\u2022 Informacija je shranjena v obliki zaporedja nukleotidov v DNA (sekvenca DNA)
\n
\nSEMIKONZERVATIVNO PODVAJANJE DNA<\/strong><\/p>\n

DNA narekuje in usmerja sintezo identi\u010dne molekule DNA za celice naslednje generacije.
\nProces podvajanja imenovan tudi replikacija<\/strong> se za\u010dne z odvijanjem kraj\u0161ih segmentov obeh verig. Vsaka od obeh verig predstavlja matrico za nastanek nove komplementarne verige.<\/p>\n

\"replikacija-dna.gif\"
\nV podvojevanje se vklju\u010di encim DNA- polimeraza. Podvoji se celotna molekula DNA. Dobimo dve popolnoma identi\u010dni molekuli DNA. Ta proces se imenuje semikonzervativno podvajanje.<\/p>\n

PREPISOVANJE ALI TRANSKRIPCIJA<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=mQClpqDBlSs[\/youtube]<\/p>\n

Gre za prenos informacije z DNA na RNA<\/strong>. Kot se v procesu podvojevanja prepi\u0161e celotna DNA se nasprotno pri transkripciji z molekule DNA na RNA prepi\u0161e le del informacije ,ki jo nosi celotna molekula DNA.
\nGenom je razdeljen na specifi\u010dne kodirajo\u010de regije, ki jih imenujemo geni.<\/strong><\/p>\n

Glavne razlike med DNA in RNA:<\/strong><\/p>\n

1. DNA ( deoksiribonukleotidi) RNA ( ribonuklotidi) \u2013 monomerne gradbene enote
\n2. DNA ima bazo TIMIN, RNA pa namesto timina URACIL
\n3. Hibrid DNA: RNA se po kon\u010danem prepisovanju razdru\u017ei, sprosti se enoveri\u017ena matrica , medtem, ko se DNA pove\u017ee nazaj v dvojno vija\u010dnico
\n4. Encim, ki povezuje nukleotide v molekulo RNA imenujemo RNA- polimeraza<\/p>\n

TRI VRSTE RNA<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Ml0OqAUzEXU[\/youtube]<\/strong><\/p>\n

DNA se prepi\u0161e v tri razli\u010dne vrste RNA:<\/strong>
\n\u2022 Ribosomsko ( rRNA )
\n\u2022 Prena\u0161alno ( tRNA )
\n\u2022 Informacijsko ( mRNA )<\/p>\n

Najve\u010d nastane ribosomske RNA, ki gradi ribosome. <\/strong>
\nNajmanj\u0161a je prena\u0161alna RNA, ki ve\u017ee ustrezno aminokislino in jo vklju\u010di v rasto\u010do proteinsko verigo.<\/p>\n

Za vsako od 20 aminokislin obstaja najmanj ena tRNA, lahko jih je ve\u010d.<\/p>\n

Informacijska RNA nosi sporo\u010dilo , kodirano v posameznem genu ali skupini genov.<\/p>\n

Zaporedje nukleotidnih baz v mRNA je komplementarno zaporedju baz DNA, ki je slu\u017eila za matrico.<\/p>\n

Na vsaki molekuli mRNA je lahko ve\u010d ribosomov,ki se pomikajo vzdol\u017e verige, na vsakem od njih pa se sintetizira molekula proteina. To potreka od 5 konca molekule mRNA in se pomika proti 3 koncu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

BIOLO\u0160KA INFORMACIJA DNA, RNA, proteini in nekateri ogljikovi hidrati so informacijske molekule, saj nosijo navodila za uravnavanje biolo\u0161kih procesov. To so biopolimeri sestavljeni iz monomerskih enot, povezanih s kovalentnimi vezmi, ki so dovolj mo\u010dne in stabilne za shranjevanje informacij. V teh molekulah je informacija zapisana z zaporedjem monomernih enot. Branje sporo\u010dila na ravni makromolekul temelji … Preberi ve\u010d o Prenos biolo\u0161kih informacij in celi\u010dna komunikacija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[36,37],"class_list":["post-37","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-bioloske-informacije","tag-celicna-komunikacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=37"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=37"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=37"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=37"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}