{"id":370,"date":"2008-07-01T19:22:33","date_gmt":"2008-07-01T18:22:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-v-zdravstvu-2del\/"},"modified":"2010-06-15T15:11:09","modified_gmt":"2010-06-15T14:11:09","slug":"informatika-v-zdravstvu-2del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-v-zdravstvu-2del\/","title":{"rendered":"Informatika v zdravstvu 2.del"},"content":{"rendered":"

\"star-racunalnik.jpg\"Kje je shranjen operacijski sistem?<\/strong>
\nObi\u010dajno je shranjen na disku ,lahko pa tudi v ROM-u ali na USB klju\u010du.<\/p>\n

Kateri so tipi\u010dni programi v operacijskem sistemu?<\/strong>
\n-upravljanje datotek in dokumentov
\n-razvoj novih programov
\n-komuniciranje med razli\u010dnimi uporabniki,
\n-vodenje razli\u010dnih uporabnikov
\n-tekstovni uporabni\u0161ki vmesnik<\/p>\n


\nKateri so deli operacijskega sistema?<\/strong>
\n-jedro
\n-upravnik procesov
\n-razporejevalec procesov
\n-upravnik datotek<\/p>\n

Koliko Bytov pomnilnika zasede spodnji program (8 bitni procesor)?<\/strong>
\nMOV AL,5 ; kopiraj 5 v AL
\nODSTEJ: DEC AL ; od\u0161tej 1 od AL
\nJNZ ODSTEJ; sko\u010di na OD\u0160TEJ, je statusni bit Z razli\u010den od 1
\nKONEC:
\nEND<\/p>\n

Kaj je baza podatkov?<\/strong>
\nJe strukturirana zbirka povezanih podatkov in opisov podatkov<\/p>\n

Kaj je sistem za upravljanje z bazo podatkov?<\/strong>
\nJe zbirka programov,ki omogo\u010dajo upravljanje s podatki v bazi podatkov<\/p>\n

Kaj je razlika med bazo podatkov in sistemom za upravljanje z bazo podatkov?<\/strong>
\nV bazi dobimo podatke ,z sistemom za upravljanje pa te podatke lahko tudi uporabimo<\/p>\n

Katere modele baz podatkov poznate?<\/strong>
\n-hierarhi\u010dni
\n-mre\u017eni
\n-relacijski
\n-objektni
\n-semanti\u010dni
\n
\nKaj je tabela v bazi podatkov?<\/strong>
\nTabela (skupek vrstic in stolpev). Tabela ima ime naprimer:delavec
\n
\nKaj je vrstica v tabeli baze podatkov?<\/strong>
\nVrstica (skupek podatkov o enem pojavu)<\/p>\n

Kaj je stolpec v tabeli baze podatkov?<\/strong>
\nStolpec (atribut, podatkovno polje)
\n
\nKaj je primarni klju\u010d tabele v bazi podatkov?<\/strong>
\nPrimarni klju\u010d tabele (atribut, ki enoli\u010dno dolo\u010da vrednosti atributov enega pojava)<\/p>\n

Kaj je tuji klju\u010d v tabeli baze podatkov?<\/strong>
\nTuj klju\u010d tabele (atribut, ki v neki drugi tabeli nastopa kot primarni klju\u010d)<\/p>\n

Katere so najpogostej\u0161e povezave med enititetami pri modeliranju podatkov?<\/strong>
\nNavedite dva primera razli\u010dnih povezav<\/strong>
\nPovezave (najpogostej\u0161e 1:1, 1:N)
\nPrimeri povezav med tabelami
\nEn recept pripada enemu pacientu (1:1)
\nEn recept je napisal en zdravnik (1:1)
\nEn pacient je prejel mnogo (N) receptov (1:N)
\nEn zdravnik je napisal mnogo (N) receptov (1:N)<\/p>\n

Kaj je SQL?<\/strong>
\nSQL ali strukturirani povpra\u0161evalni jezik za delo s podatkovnimi bazami (angl. Structured Query Language) je povpra\u0161evalni jezik, ki je namenjen delu s podatkovnimi zbirkami, s programskimi stavki, ki posnemajo ukaze v naravnem jeziku<\/p>\n

Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e \u0161ifre pacientov, ki jih je pregledal zdravnik s
\n\u0161ifro \u201c1\u2019. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne elemente:<\/strong>
\nSIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),
\nDATUM_PREGLEDA DATE.
\nOdg: SELECT SIFRA_PACIENTA FROM PREGLED WHERE
\nSIFRA_ZDRAVNIKA=’1′<\/p>\n

Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e \u0161ifro zdravnika in skupno \u0161tevilo pregledov,
\nki jih je ta zdravnik opravil.Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne
\nelemente:<\/strong> SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),
\nDATUM_PREGLEDA DATE.
\nOdg: SELECT SIFRA_ZDRAVNIKA, COUNT(*) FROM PREGLED GROUP
\nBY SIFRA_ZDRAVNIKA<\/p>\n

Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e vse datume pregledov, na katerih je bil
\npacient s \u0161ifro \u201c0101950500123\u2019. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne
\nelemente: <\/strong>SIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),
\nDATUM_PREGLEDA DATE.
\nOdg: SELECT DATUM_PREGLEDA FROM pregled
\nWHERE SIFRA_PACIENTA=0101950500123\u2019<\/p>\n

Napi\u0161ite poizvedbo z SQL, ki izpi\u0161e vse podatke o pregledih na dan 17. marec
\n2008. Tabela PREGLED ima naslednje podatkovne elemente:<\/strong>
\nSIFRA_ZDRAVNIKA CHAR(5), SIFRA_PACIENTA CHAR(13),
\nDATUM_PREGLEDA DATE.
\nOdg: SELECT * FROM PREGLED WHERE DATUM_PREGLEDA=’17-MAR-
\n2008′<\/p>\n

Kaj so funkcije modema?<\/strong>
\n-pretvorba digitalnega ter po\u0161iljanje anolognega signala
\n-sprejem anolognega signala ter pretvorba v digitalni signal<\/p>\n

Katere so glavne funkcije usmerjevalca (router)?<\/strong>
\n-usmerja podatkovni paket k nasljednjemu prejemniku
\n-prenos in pomnjene podatkov
\n-vzdr\u017eevanje seznama vseh mo\u017enih poti
\n-vzdr\u017eevanje sistema vseh razpolo\u017eljivih poti
\n-izra\u010dun stro\u0161kov po razli\u010dnih poteh<\/p>\n

Katere topologije ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017eij poznate?<\/strong>
\nLAN- lokalno omre\u017eje: napr. Ena zgradba
\nMAN \u2013 omre\u017eje mesta
\nWAN- razprostranjeno omre\u017eje<\/p>\n

Kaj je IP? Kaj je TCP?<\/strong>
\nIP-naslov je \u0161tevilka, ki natan\u010dno dolo\u010da ra\u010dunalnik v omre\u017eju Internet. Kratica IP ozna\u010duje Internet Protocol. \u0160tevilo je 32-bitno, obi\u010dajno je zapisano s \u0161tirimi osembitnimi vrednostmi v deseti\u0161ki obliki npr. 193.95.198.35.
\nTCP (angle\u0161ko TCP \u00bbTransmision Control Protocol\u00ab, protokol za nadzor prenosa,
\n
\nKaj je naloga protokolov IP in TCP?<\/strong>
\nTCP\/IP (angle\u0161ko TCP \u00bbTransmision Control Protocol\u00ab, protokol za nadzor prenosa, ter IP \u00bbInternet Protocol\u00ab, internetni protokol) ali Internetni sklad protokolov (angle\u0161ko Internet protocol suite) je mno\u017eica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega te\u010de internet.<\/p>\n

Razlo\u017eite WAN, MAN in LAN<\/strong>
\nWAN-sestavlja ve\u010d LAN in MAN
\n-lahko je javno ali zasebno<\/p>\n

MAN je ve\u010d kot LAN a manj kot WAN<\/strong>
\n-povezava lokalnih omre\u017eij z hrbtenico
\n-poleg ve\u010d LAN omre\u017eij so potrebni mosti\u010dki<\/p>\n

LAN je lokalno omre\u017eje znotraj ene stavbe <\/strong>
\n-ethernet<\/p>\n

Opredelite nivoje omre\u017eij glede na razprostranjenost.<\/strong>
\nLAN- lokalno omre\u017eje: napr. Ena zgradba
\nMAN \u2013 omre\u017eje mesta
\nWAN- razprostranjeno omre\u017eje<\/p>\n

Kaj je DNS in zakaj je pomemben za uporabnike?<\/strong>
\nDNS stre\u017enik komunicira z ostalimi DNS stre\u017eniki, da poi\u0161\u010de naslov IP, ki je povezan z zahtevanimi imeni in jih po\u0161lje nazaj k odjemalcu, ki je za\u010del komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta naslov IP.<\/p>\n

Na\u0161tejte sloje referen\u010dnega modela ISO OSI.<\/strong>
\nFizi\u010dni, linijski, omre\u017eni, transportni, sejni, predstavitveni, aplikacijski<\/p>\n


\nKaj je po\u017earni zid?<\/strong>
\nPo\u017earni zid je sistem, ki omogo\u010da nadzor nad pretokom podatkov med
\nlokalnim omre\u017ejem podjetja in internetom oz. drugim omre\u017ejem. Lokalno
\nomre\u017eje \u0161\u010diti pred nedovoljenim dostopom, prav tako prepre\u010duje, da podatki
\nnedovoljeno odtekajo iz lokalnega omre\u017eja v internet oz. drugo omre\u017eje.
\nPo\u017earni zid je lahko komunikacijska oprema ali programska oprema ali
\nkombinacija obeh.<\/p>\n

Koliko \u010dasa traja prenos 1000000 bitov, \u010de je hitrost komunkacijske naprave
\n1200 bitov\/s.<\/strong>
\n1000000:1200 =833,3 s<\/p>\n

Na\u0161tejte in kratko opi\u0161ite glavne funkcije komunikacijskih naprav.<\/strong>
\n-omogo\u010dajo prenos podatkov na daljavo-zvok,slika,podatke…
\n-ni \u010dasovne in prostorske omejitve za komunikacijo<\/p>\n

Mre\u017ena kartica ima hitrost 100 Mb\/s. Koliko \u010dasa traja prenos datoteke z
\ndol\u017eino 50 MB.<\/strong>
\n50MB =50×8 bitov=400Mb 400Mb:100Mb=4 s<\/p>\n

Kaj je modulacija in demodulacija pri modemskih napravah?<\/strong>
\nModulacija-pretvorba digitalnega v analogni signal
\nDemodulacija:pretvorba analognega v digitalni signal
\n
\n
\nKaj je telemedicina?<\/strong>
\nTelemedicina uporablja ra\u010dunalni\u0161ko in telekomunikacijsko oprtemo za zagotavljanje medicinske oskrbe na daljavo<\/p>\n


\nIKT v radiologiji?<\/strong>
\n-rentgenske naprave
\n-ultrazvo\u010dni pregledovalniki
\n-CT
\n-MRI
\n-rezultat je slika ali videoposnetek<\/p>\n

IKT v zobozdravstvu?<\/strong>
\nEDC-elektronska zobna kartoteka
\n-elektronski sistem za naro\u010danje
\n-rentgenske naprave,digitalna radiografija
\n-telezobozdravstvo
\n
\nIKT v kirurgiji?<\/strong>
\n-na\u010drtovanje 3D modelov
\n-roboti
\n-AESOP-za optimalno pozicioniranje endoskopa
\n-ZEUS \u2013tri robotske roke,ena dr\u017ei endoskop,v drugih dveh sta dva kiru\u0161ka in\u0161trumenta-operater nadzira delo
\n-MINEVRA \u2013operacije na mo\u017eganih-kirurgija z gama \u017earki
\n-izvajanje operacij na daljavo<\/p>\n

IKT v farmaciji?<\/strong>
\n-biotehnologija,razvoj zdravil s pomo\u010djo IKT
\n-preisku\u0161anje u\u010dinkovin na simulacijskih modelih
\n-vodenje evidenc o ne\u017eeljenih u\u010dinkih zdravil
\n-avtomatizacija bolni\u0161ni\u010dne lekarne
\n-povezovanje bolni\u0161ni\u010dnih in lekarni\u0161kih sistemov<\/p>\n


\nKaj je ICNP?<\/strong>
\nMednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege<\/p>\n

Na\u0161tejte podatkovne standarde, ki so povezani z elektronskimi zapisi.<\/strong>
\n-ASTM-povzetek zdravljenja pacienta
\n-CCR-vsebuje pacientove splo\u0161ne podatke,podatke o zavarovanju,diagnoze,seznam te\u017eav,zdravila,alergije,na\u010drt nege
\n-ANSI X12-standard za prenos podatkov o obra\u010dunu storitev
\n-DICOM-standard zapisa za radiolo\u0161ke slike
\n-HL7-sporo\u010dila HL7 se uporabljajo za izmenjavo podatkov med bolni\u0161nicami in izvajalci<\/p>\n

Kaj so zna\u010dilnosti standarda CCR?<\/strong>
\nvsebuje pacientove splo\u0161ne podatke,podatke o zavarovanju,diagnoze,seznam<\/p>\n

Kaj so zna\u010dilnosti standarda ANSI X12?<\/strong>
\nstandard za prenos podatkov o obra\u010dunu storitev
\n
\nKaj so zna\u010dilnosti standarda DICOM?<\/strong>
\nstandard zapisa za radiolo\u0161ke slike<\/p>\n

Za kaj se uporabljajo sporo\u010dila po standardu HL7?<\/strong>
\nSporo\u010dila HL7 se uporabljajo za izmenjavo podatkov med bolni\u0161nicami in izvajalci<\/p>\n

Katere generacije modelov \u0161tudija na daljavo poznate?<\/strong>
\n-1 generacija-dopisni model:tisk
\n-2 generacija-multimediji_tisk,avdio in video kasete ,ra\u010dunalnik
\n-3 generacija-u\u010denje na daljavo:avdiokonference,videokonference,tv in radio
\n-4 generacija \u2013prilagodljivo u\u010denje-interaktivni multimediji,uporaba interneta<\/p>\n

Opredelite e-izobra\u017eevanje<\/strong>
\nUvr\u0161\u010damo ga v 4 generacijo u\u010denja na daljavo
\n-na\u010din izobra\u017eevanja s pomo\u010djo novih na\u010dinov prenosa znanja:
\n-z ra\u010dunalni\u0161kimi omre\u017eji
\n-z digitalnimi knji\u017enicami
\n-z u\u010denjem na daljavo
\n-z virtualnimi u\u010dilnicami<\/p>\n

Katere oblike e-izobra\u017eevanja poznate?<\/strong>
\n-samostojno
\n-asinhrono
\n-sinhrono
\n-kombinirano<\/p>\n

Katere oblike \u0161tudijskih akivnosti omogo\u010da moodle?<\/strong>
\n-anketa,delavnica,forum,glasovanje,klepetalnica,lekcija,naloga,wiki….<\/p>\n

Na\u0161tejte nekaj pomembnih internetnih virov za podro\u010dje zdravstvene nege.<\/strong>
\nwww.cobiss.si www.cinahl.com www.wikipedija.org www.google.com www.medlineplus.gov www.zdravstvena.info<\/p>\n

Na\u0161tejte na\u010dine (metode) razvoja informacijskih sistemov<\/strong>
\n-metoda \u017eivljenskega cikla
\n-prototipna metoda
\n-spiralni model
\n-inkrementalni,interativni pristop<\/p>\n


\nNa\u0161tejete faze v razvoju informacijskega sistema po metodi \u017eivljenjskega cikla.<\/strong>
\n-planiranje
\n-analiza
\n-na\u010drtovanje
\n-programiranje
\n-testiranje
\n-uvajanje
\n-vzdr\u017eevanje<\/p>\n

Na\u0161tejte na\u010dine oz. metode za zajem uporabnikovih zahtev.<\/strong>
\n-viharjenje mo\u017eganov
\n-skupinski intervju
\n-skupinska diskusija
\n-opazovanje
\n-papirno prototipiranje
\n-hitro prototipiranje
\n-predstavitve zgodb
\n-pregled uporabnosti<\/p>\n

Kratko opi\u0161ite metodo \u00bbviharjenja mo\u017eganov\u00ab (brainstorming).<\/strong>
\nS to metodo dobimo nove kreativne ideje,uporabljamo jo v fazi oblikovanja oz. Na\u010drtovanja programske re\u0161itve.To metodo izvedemo v manj kot 1 uri.Bolj\u0161e ideje dobimo \u010de vsak sodeluje kot posameznik.Sodelujejo naj ljudje z izku\u0161njami na razli\u010dnih podro\u010djih.Potrebno je dolo\u010diti cilje in udele\u017eence<\/p>\n

Kratko opi\u0161ite metodo intervjuja.<\/strong>
\nMetoda omogo\u010da intervjuvanje strokovnjakov ali manj izku\u0161enih uporabnikov za pridobitev informacij dolo\u010denega podro\u010dja.Intervju je lahko :
\n-nestruktuiran:enostavni intervju na podlagi na\u0161e spretnosti
\n-polstruktouiran:kadar obravnavamo \u0161ir\u0161e teme,vendar reakcija udele\u017eenca ni predvidljiva
\n-strukturiran:uporabljamo ga takrat,kjer obmo\u010dje odgovorov \u017ee dobro poznamo<\/p>\n


\nNa\u0161tejte vrste testov informacijskega sistema glede na obseg testiranja.<\/strong>
\n-test modulov
\n-test sistema
\n-testiranje v okolju ki je podobno realnemu okolju
\n-testiranje sprejemljivosti re\u0161itve<\/p>\n

Na\u0161tejte vrste testov informacijskega sistema glede na vpogled v izvorno kodo.<\/strong>
\n-white-box: izvorna koda je v celoti na voljo
\n-gray-box:deli izvorne kode so na vpogled
\n-black-box:izvorna koda ni na vpogled<\/p>\n


\nKatere dokumente predpisuje standardu testiranja IEEE 829?<\/strong>
\n-testirni na\u010drt
\n-specifikacija testirnega modela
\n-specifikacija testiranih primerov
\n-testirni poszopek
\n-testirni dnevnik
\n-poro\u010dilo o incidentih
\n-poro\u010dilo o testiranju<\/p>\n

Katere so glavne karakteristike kakovosti po standardu ISO 9126?<\/strong>
\n-funkcionalnost
\n-zanesljivost
\n-uporabnost
\n-u\u010dinkovitost
\n-vzdr\u017eevalnost
\n-prenosljivost<\/p>\n

Kako standard ISO 9126 opredeljuje \u00bbuporabnost\u00ab?<\/strong>
\nuporabnost je mno\u017eica dejavnikov, ki opisujejo napor,potreben za obvladovanje programske opreme<\/p>\n

Opi\u0161tite pristope pri uvajanju informacijskih sistemov.<\/strong>
\n-Metoda velikega poka: -koristi:star sistem se preneha uporabljati,podatki se vna\u0161ajo samo enkrat. Slabosti:tveganje zaradi velikih sprememb(neznanje ,nespretnost).pogoj:vsi uporabniki so usposobljeni
\n-Postopno uvajanje ;-koristi:star sistem in nov sistem delujeta paralelno,v primeru te\u017eav z novim,star sistem \u0161e vedno deluje
\n-slabost:pogosto dvojno vna\u0161anje podatkov
\n-pogoj:novi sistem je zgrajen modularno in omogo\u010da samostojno delovanje modulov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kje je shranjen operacijski sistem? Obi\u010dajno je shranjen na disku ,lahko pa tudi v ROM-u ali na USB klju\u010du. Kateri so tipi\u010dni programi v operacijskem sistemu? -upravljanje datotek in dokumentov -razvoj novih programov -komuniciranje med razli\u010dnimi uporabniki, -vodenje razli\u010dnih uporabnikov -tekstovni uporabni\u0161ki vmesnik<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[480],"tags":[487,482,3661,483,486,484,485],"class_list":["post-370","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-informatika","tag-entiteta","tag-informatika","tag-1letnik-informatika","tag-informatika-v-zdravstvu","tag-lan","tag-tcp-ip","tag-wan"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/370","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=370"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/370\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=370"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=370"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=370"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}