UVOD
\nPreveza kroni\u010dne rane je intervencija zdravstvene nege (ZN), v katero se lahko vklju\u010dujejo izvajalci ZN s srednje\u0161olsko izobrazbo in diplomirane medicinske sestre oz. diplomirani zdravstveniki. Pri pripravi u\u010dne ure na visoko strokovnem nivoju se naslanjamo na pridobljeno znanje v srednji \u0161oli in na prakti\u010dne izku\u0161nje klini\u010dne prakse. Podajanje vsebin je prilagojeno \u017ee poznanim vsebinam s podro\u010dja teoreti\u010dnih izhodi\u0161\u010d zdravstvene nege, mikrobiologije, patofiziologije in kirurgije. \u0160tudente je potrebno motivirati, da i\u0161\u010dejo nova spoznanja in odkrivajo razlike med \u017ee poznanimi vsebinami in novimi smernicami na podro\u010dju ZN rane. Proces pridobivanja znanj temelji na aktivni vlogi vseh \u0161tudentov. Poudarek je na celostnem in individualnem pristopu k pacientu z rano. \u0160tudent mora prepoznati in oceniti dejavnike, ki pospe\u0161ujejo ali zavirajo celjenje rane. Na modelih razli\u010dnih ran se mora nau\u010diti ocenjevati vrsto rane, globino in velikost rane, stanje izlo\u010dka ter izgled okolice. Znati mora oceniti bole\u010dino v rani in bole\u010dino med prevezo. Na podlagi zdravnikovega naro\u010dila mora izbrati in pravilno namestiti ustrezno sodobno oblogo za rano. Ob tem spoznava indikacije ter na\u010dine aplikacije in odstranjevanja pri posameznih oblogah.<\/p>\n
Na za\u010detku predstavitve teme opredelimo kompetence posameznih izvajalcev ZN in ostalih \u010dlanov zdravstvenega tima, ki so vklju\u010deni v timsko obravnavo rane. Diplomirana medicinska sestra oz. zdravstvenik se poleg preveze rane vklju\u010duje tudi v timsko oceno stanja rane in izbiro ustreznih na\u010dinov \u010di\u0161\u010denja in pokrivanja rane. V praksi pogosto izbiro ustrezne obloge za rano zdravniki prepustijo medicinskim sestram. Poudariti je potrebno, da je izbira na\u010dina oskrbe rane v rokah zdravnika, izvajalci ZN pa moramo dobro poznati postopek preveze rane in vse uporabljene sodobne obloge za rano. Para\u010d ( 2004) navaja, da je oskrba kroni\u010dnih in akutnih inficiranih ran s sodobnimi materiali eden od na\u010dinov zdravljenja, ki temelji na temeljiti presoji zdravstvenega stanja pacienta in pravilni in celoviti oceni rane. Meni, da je tak\u0161no zahtevno nalogo postavljanja diagnoze in indikacije za ustrezno oskrbo rane potrebno prepustiti zdravnikom, specialistom kirurgom.<\/p>\n
Podobno stali\u0161\u010de zagovarjajo tudi \u010dlani Delovne skupine za sodobno oskrbo ran (2004) pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki pi\u0161ejo, da oskrba ran, akutnih in kroni\u010dnih, zahteva veliko strokovnega znanja, izku\u0161enj, timskega dela ter poznavanja razli\u010dnih pripomo\u010dkov in materialov, izdelanih v ta namen. Podro\u010dje znanja o ranah in oskrbi ran postaja posebno strokovno podro\u010dje z lastnimi specialisti in strokovnjaki.<\/p>\n
Ob analizi navodil za prevezo kroni\u010dne rane po posameznih zdravstvenih ustanovah in vsebin doma\u010dih in tujih u\u010dbenikov ZN \u0161tudent spoznava najpogostej\u0161a razhajanja na podro\u010dju ZN rane: na\u010dini \u010di\u0161\u010denje kroni\u010dne rane, uporaba antibiotikov in antiseptikov za \u010di\u0161\u010denje in oskrbo rane ter uporaba za\u0161\u010ditnih pripomo\u010dkov za izvajalce preveze rane.<\/p>\n
RANA<\/p>\n
Rana kot pojem pomeni vsako prekinjeno kontinuiteto ko\u017ee in globljih struktur. Z nastankom rane se prekine za\u0161\u010ditna funkcija ko\u017ee in globlja tkiva postanejo tako izpostavljena mehanskim po\u0161kodbam, izsu\u0161itvi, razli\u010dnim vrstam sevanja, termalnim vplivom in mikroorganizmom (Ho\u010devar, 1998).<\/p>\n
Glede na potek celjenja, razdelimo rane na akutne in kroni\u010dne. Akutne rane so posledica delovanja zunanje sile na nepo\u0161kodovano ko\u017eo. Sem spadajo kirur\u0161ke rane, vbodi, opekline, odrgnine in razli\u010dne druge po\u0161kodbene rane. Obi\u010dajno se zacelijo z brazgotino v enem do dveh tednih. Pri kroni\u010dnih ranah pa se zaradi razli\u010dnih motenj celitveni proces zaustavi v kateremkoli obdobju celjenja in tak\u0161na rana se ne zaceli, dokler je motnja prisotna. Najve\u010dkrat gre za ponavljajo\u010di ali pa stalno prisoten dra\u017eljaj zaradi oku\u017ebe, ishemije in ponavljajo\u010de se travme, kar moti zara\u0161\u010danje. Najpogostej\u0161e kroni\u010dne rane na ko\u017ei in mehkih tkivih so rane na stopalih diabetikov, rane zaradi pritiska, golenje razjede in onkolo\u0161ke rane (Vilar, 1998; Triller, 2006; \u0160vent-Ku\u010dina, Gubina, Mueller-Premru in sod., 2007).<\/p>\n
Kroni\u010dne rane zaradi po\u010dasnega celjenja predstavljajo velik problem tako za pacienta, dru\u017eino, zdravstveno ustanovo kot za celotno dru\u017ebo. Zdravljenje je lahko dolgotrajno, povezano z velikimi materialnimi stro\u0161ki in spremenjenim na\u010dinom \u017eivljenja. Pri zdravljenju kroni\u010dnih ran je potrebna dobra zdravstvena obravnava, ki mora biti celostna, individualna in avtonomna. Glavni cilj oskrbe kroni\u010dne rane je ponovna vzpostavitev normalnega celitvenega procesa.<\/p>\n
FIZIOLOGIJA CELJENJA RANE<\/p>\n
Celjenje rane je odvisno od splo\u0161nega stanja organizma, od lokalnega stanja tkiva v katerem je nastala rana, od sile, ki je rano povzro\u010dila, od globine in obse\u017enosti rane ter od vplivov okolja, od katerih je najbolj pomembno delovanje patogenih mikroorganizmov.<\/p>\n
Tipi celjenja rane
\nGlede na koli\u010dino in kakovost tkiva, ki je potrebno za zacelitev, delimo celjenje v ve\u010d skupin.<\/p>\n
Primarno celjenje rane (sanatio per primam intentionem) je prepoznavno po tem, da so robovi rane \u010disti, ravni in dobro pribli\u017eani. Rezultati celjenja rane so najbolj\u0161i v primeru gladke, ravne povr\u0161ine rane, ki je nastala z vrezom z zanemarljivo izgubo tkiva, kjer ni tujkov ter na mestu, ki je dobro prekrvljeno. Primarno celjenje rane nastopi le pod pogojem, da ne pride do oku\u017ebe. Ponavadi se to zgodi po kirur\u0161kih posegih ali pri po\u0161kodbah (vrezninah), ki nastanejo z ostrimi predmeti. V primeru manj\u0161e po\u0161kodbe tkiva s strani drugih mehanizmov (npr.raztrganine), lahko s pomo\u010djo kirur\u0161kega posredovanja ustvarimo pogoje za primarno celjenje rane. Rane, ki omogo\u010dajo primarno celjenje, so zaprte s \u0161ivi, sponkami ali s trakovi namenjenimi za zapiranje ran (Triller,1997; Para\u010d, 2002).<\/p>\n
Odlo\u017eeno primarno celjenje rane nastopi v primeru velike verjetnosti razvoja oku\u017ebe. Pri taki rani moramo po\u010dakati na spenjanje \u0161tiri do sedem dni. Rana v tem \u010dasu ostane odprta. \u010ce ne pride do oku\u017ebe, je primarni \u0161iv narejen po 72 urah. Sledi primarno celjenje rane. \u010ce pa pride do oku\u017ebe rane, se rana sekundarno celi, kar pomeni, da je zdravljena kot odprta rana (Triller,1997; Para\u010d, 2002).<\/p>\n
Sekundarno celjenje rane ( sanatio per secundam) nastopi vedno, kadar robov rane zaradi razli\u010dnih vzrokov ni mogo\u010de speti. Rana se mora iz\u010distiti in tkivna vrzel zapolniti z granulacijskim tkivom, ki se nato nadomesti z bolj ali manj obilno brazgotino. Pri teh ranah je pogosto prisoten obilen izcedek iz rane (eksudat), ki je lahko serozen, fibrinozen, purulenten ali hemoragi\u010den. Odprto celjenje rane zahteva ve\u010d \u010dasa in lahko traja glede na obse\u017enost rane ali prisotnost oku\u017ebe ve\u010d tednov (Triller,1997; Para\u010d, 2002).<\/p>\n
Regeneracijsko celjenje rane je mo\u017eno le takrat, ko je po\u0161kodovan samo epidermis in se povr\u0161inska vrzel v procesu epitelizacije nadomesti z enakovrednim tkivom. Regeneracija je definirana kot nadomestitev uni\u010denih celic oz. tkiva z drugimi enake vrednosti, kar je mo\u017eno le za celice, ki ohranijo sposobnost mitoze. To so bazalne celice povrhnjice (Triller,1997; Para\u010d, 2002).<\/p>\n
Faze celjenja rane
\nNe glede na vrsto rane, njen obseg in tkivno vrzel, celjenje poteka v fazah, ki si sledijo v dolo\u010denem zaporedju. Posamezne faze niso \u010dasovno lo\u010dene, saj se naslednje za\u010denjajo prej, preden se prej\u0161nje kon\u010dajo. Delitev se nana\u0161a na temeljne spremembe procesa obnove in ne ka\u017ee vse zapletenosti dogajanj. Obi\u010dajno avtorji celoten proces razdelijo na \u0161tiri glavne faze, ki sledijo po zaustavitvi krvavitve:
\n\u2022 zgodnja faza vnetja: izlo\u010danje histamina in drugih mediatorjev iz po\u0161kodovanih celic ter selitev belih krvnih celic v po\u0161kodovani predel;
\n\u2022 kasna faza vnetja: fagocitoza z makrofagi;
\n\u2022 proliferativna faza: angiogeneza, nastajanje granulacijskega tkiva, epitelizacija;
\n\u2022 zorenje brazgotine-remodeliranje: tvorba kolagena in elastina, kr\u010denje rane in reorganizacija vezivnega tkiva ( Morison, 1997; Planin\u0161ek, 2007).<\/p>\n
Trajanje posamezne faze in skupno trajanje celjenja je odvisno od ve\u010d faktorjev kot so: lega, velikost in stopnja oku\u017eenosti rane ter fiziolo\u0161ki, imunolo\u0161ki in prehrambeni status pacienta (Morison, 1997).<\/p>\n
Vla\u017eno celjenje ran
\nGeorge Winter je leta 1964 dokazal na \u017eivalih in ljudeh, da se rane, ki se celijo v vla\u017enih pogojih, hitreje celijo, od tistih, ki jih oskrbimo klasi\u010dno. S tem je bil dose\u017een revolucionaren napredek v oskrbi rane, ki je presegel staro klasi\u010dno doktrino v celjenju rane: suho na suho, mokro na mokro. Lawrence je leta 1982 dokazal, da obloge, ki vzpostavijo vla\u017eno okolje ohranjajo dermalno tkivo in epitelijske elemente. Eaglestein pa je leta 1985 zaklju\u010dil, da novi materiali pospe\u0161ijo epitelizacijo za 40%. Navedene raziskave potrjujejo prednosti celjenja ran v vla\u017enih pogojih in sicer:
\n\u2022 dose\u017ee se rehidracija tkiva, ki zagotavlja hitrej\u0161i potek vnetne faze celjenja rane ter hitrej\u0161e in pove\u010dano nastajanje kolagena, endotelijskih celic in s tem pove\u010dana angiogeneza ter pospe\u0161eno potovanje epitelijskih celic;
\n\u2022 vzdr\u017euje se kisel ph;
\n\u2022 zmanj\u0161a se bole\u010dina v rani ter ob prevezi;
\n\u2022 zmanj\u0161a se \u0161tevilo prevez;
\n\u2022 hitrej\u0161e in la\u017eje \u010di\u0161\u010denje rane ter odstranjevanje odmrlih delov;
\n\u2022 rana je za\u0161\u010ditena pred zunanjimi vplivi in s tem se zmanj\u0161a nevarnost oku\u017ebe;
\n\u2022 pacienti se prej aktivirajo in s tem se tudi stro\u0161ki zdravljenja zmanj\u0161ajo ( Para\u010d, Alikadi\u0107 in Smrke, 2003).<\/p>\n
Oku\u017eba rane
\nBrowne, Dow in Sibbald ( 2001) ; Cooper (2005) cit. po Vuolo (2006); Alikadi\u0107, Smrke in Toma\u017ei\u010d (2006) poimenujejo razli\u010dne stopnje obremenitve rane z mikroorganizmi s pojmi kontaminacija, kolonizacija in oku\u017eba rane. Vse rane so kontaminirane z razli\u010dnimi mikroorganizmi. Na tej stopnji se le ti ne razmno\u017eujejo in ne vplivajo na potek celjenja rane. Kolonizacija ozna\u010duje rast in razmno\u017eevanje mikroorganizmov brez odgovora gostitelja. V fazi oku\u017ebe se mikroorganizmi masivno razmno\u017eujejo, vstopajo v tkivo in povzro\u010dijo imunski odgovor organizma. Opazujemo lahko klasi\u010dne znake lokalnega vnetja. Celjenje rane je prekinjeno oz. upo\u010dasnjeno.<\/p>\n
Oku\u017eba rane je najpogostej\u0161i vzrok upo\u010dasnjenega celjenja rane. Kadar je ob nastanku rana oku\u017eena z bakterijami eksogenega ali endogenega izvora, je celjenje sestavljeno iz dveh \u010dasovno vzporednih procesov, ki potekata na istem mestu. Poleg procesov celjenja rane poteka \u0161e odgovor tkiva na bakterije. Celjenje oku\u017eene rane zato traja mnogo dlje kot celjenje neoku\u017eene rane. Zamuja predvsem proliferativno obdobje. Rane, ki se dalj\u0161i \u010das celijo z gnojnim izlo\u010dkom, se praviloma na povr\u0161ini zacelijo z manj\u0161o brazgotino, v globini pa je brazgotina velika (Smrkolj, 1995; Triller, 2006). Pojav oku\u017ebe je odvisen od \u0161tevilnih dejavnikov, tako na strani gostitelja kot na strani samega mikroorganizma. Tako so pomembni dejavniki navzo\u010dnost tujega materiala, hematomi, nekroti\u010dno tkivo, slabo splo\u0161no zdravstveno stanje pacienta, \u0161tevilo mikroorganizmov v rani in njihova virulenca ( \u0160kerl, 1998). Najpogosteje povzro\u010dajo oku\u017ebo rane stafilokoki, streptokoki in gramnegativni bacili
\n( \u0160vent-Ku\u010dina, Gubina, Mueller-Premru in sod, 2007).<\/p>\n
Kroni\u010dne rane so vedno kontaminirane, mnogokrat pa tudi mo\u010dno kolonizirane ali celo oku\u017eene z bakterijskimi ali glivi\u010dnimi organizmi. Delno je to zaradi tega, ker so te rane dolgotrajno odprte, delno pa zaradi vpliva drugih faktorjev, ki zavirajo proces celjenja. Raziskave ka\u017eejo, da \u0161tevilo bakterij, ki presega 106 na gram tkiva, resno onemogo\u010da celjenje. Za zmanj\u0161evanje bakterijskega bremena se zatekamo k odstranjevanju odmrlega tkiva ter uporabi antibakterijskih oblog, ki delujejo lokalno (Peric, 2007). Odmrlo tkivo lahko odstranimo s kirur\u0161ko ali biolo\u0161ko nekrektomijo ali z uporabo ustreznih sodobnih oblog, ki raztapljajo nekroti\u010dno tkivo.
\n[wp_ad_camp_1]
\nCutting, White, Mahoney in Harding (2005) cit. po Vuolo (2006) navajajo naslednje kriterije za oceno prisotnosti oku\u017ebe kroni\u010dne rane: upo\u010dasnjeno celjenje, vnetje okolnega tkiva, krvav, serozen ali gnojen izlo\u010dek, pove\u010dana koli\u010dina izlo\u010dka, rde\u010dina, spremenjen vonj, pove\u010danje rane, nastajanje \u017eepov, povi\u0161ana lokalna temperatura, oteklina, pojav ob\u010dutljivosti ali bole\u010dine in pojav krhkih granulacij, ki zelo hitro zakrvavijo.<\/p>\n
PREVEZA RANE<\/p>\n
Pred vsako prevezo rane moramo pridobiti vse potrebne podatke, ki nam pomagajo pri na\u010drtovanju in izvedbi preveze. Pomembna so zdravnikova naro\u010dila, kajti za vsako prvo prevezo in spremenjen na\u010din preveze mora dati navodilo zdravnik. Pri pacientu ugotavljamo splo\u0161no psihofizi\u010dno stanje, dejavnike tveganja za slab\u0161e celjenje rane, izku\u0161nje pri predhodnih prevezah in posebnosti, ki bodo vplivale na na\u010din preveze. Pozorni smo na bole\u010dino in strah pred prevezo. Pacienta motiviramo za njemu prilagojeno aktivno vlogo med prevezo. Pri kroni\u010dnih ranah je zelo pomembna zdravstvena vzgoja pacienta, v katero lahko vklju\u010dimo tudi svojce.<\/p>\n
\u010ci\u0161\u010denje rane
\nPri vsaki prevezi rane se sre\u010damo z vpra\u0161anjem ali je rano pred ponovnim pokrivanjem potrebno o\u010distiti. Nedore\u010den je tudi na\u010din \u010di\u0161\u010denja rane. \u0160e vedno obstaja velika zmeda glede klini\u010dnih pokazateljev, ki naj bi pokazali na potrebo za \u010di\u0161\u010denje rane. Pri ve\u010dini ran je ustrezno \u010di\u0161\u010denje potrebno. Primarni razlog je odstraniti organske in anorganske ostanke pred aplikacijo nove obloge za rano. Dodatni razlogi za \u010di\u0161\u010denje rane pa so lahko slede\u010di:
\n\u2022 rehidrirati povr\u0161ino rane in tako zagotoviti vla\u017eno okolje;
\n\u2022 ohraniti okolico rane \u010disto in odstraniti prekomerno vla\u017enost;
\n\u2022 olaj\u0161ati ocenitev rane, ker sta s \u010di\u0161\u010denjem njena velikost in obseg bolj vidna;
\n\u2022 zmanj\u0161ati po\u0161kodbo rane ob odstranjevanju lepljivih oblog;
\n\u2022 pove\u010dati pacientovo udobje (Morison, 1997; Kozier, Erb, Berman in Snyder, 2002).<\/p>\n
Leta 2004 je Evropska zveza za oskrbo ran ( European Wound Management Association- EWMA) objavila smernice oz. pozicijski dokument Priprava dna rane v praksi, ki temelji na osnovni filozofiji, da je potrebno vsako rano pripraviti na proces celjenja. Smernice priporo\u010dajo pripravo dna rane s pomo\u010djo TIME koncepta, ki vsebuje 4 komponente, ki ozna\u010dujejo pristope k razli\u010dnim patofiziolo\u0161kim spremembam v kroni\u010dni rani. Ime modela je sestavljeno iz za\u010detnic angle\u0161kih besed, ki ozna\u010dujejo posamezne komponente:
\nT- oskrba tkiva (Tissue management);
\nI- nadzor nad vnetjem in oku\u017ebo (Inflammation and infection control);
\nM- ravnovesje vlage (Moisture balance);
\nE- epitelni napredek oz. napredek robov (Epithelial-edge advancement). Te komponente se med seboj lahko tudi prepletajo ( Vuolo, 2006; Peric, 2007).<\/p>\n
Danes uporabljamo za \u010di\u0161\u010denje ran v glavnem sterilne teko\u010dine, ki omogo\u010dajo elektrolitsko ravnovesje v rani in mehansko zmanj\u0161ujejo vnos mikroorganizmov. Najpogosteje priporo\u010damo na telesno temperaturo ogreto, sterilno fiziolo\u0161ko ali Ringerjevo raztopino. Hladna raztopina namre\u010d povzro\u010di padec temperature v rani, kar upo\u010dasni celjenje rane. Padec temperature v rani za 2\u0652 C zado\u0161\u010da za 4 \u2013 urno prekinitev celjenja rane (Kozier, Erb, Berman in Snyder, 2002; Skaza in Er\u017een, 2003).<\/p>\n
Najnovej\u0161e raziskave so pokazale, da je Ringerjeva raztopina bolj\u0161a od fiziolo\u0161ke, ker vsebuje vse elektrolite, ki jih rana potrebuje (Vilar, 1998).<\/p>\n
Za \u010di\u0161\u010denje oku\u017eenih, gnojnih ran se po zdravnikovem naro\u010dilu pogosto uporablja raztopina 2-3 \uf025 vodikovega peroksida (H2O2), ki ima kratkotrajen mikrobiciden u\u010dinek ter dober mehanski u\u010dinek zaradi oksidacije, slaba lastnost pa je dokazana toksi\u010dnost za fibroblaste (Zrim\u0161ek, 1998; Para\u010d, 2004). Po spiranju z raztopino vodikovega peroksida, je obvezno spiranje s fiziolo\u0161ko ali Ringerjevo raztopino.<\/p>\n
Danes na splo\u0161no velja, da se antiseptiki, ki so jih neko\u010d uporabljali za \u010di\u0161\u010denje ran, opu\u0161\u010dajo. Zato raztopin z antibiotiki in razku\u017eili, ter pra\u0161kov, krem, mazil in pr\u0161il z antibiotiki lokalno ne uporabljamo pri oskrbi oku\u017eenih ran. Razlogi za to so v dejstvu, da je stik med antiseptikom in mikroorganizmi redko dovolj dolg, da bi antiseptik deloval na mikroorganizme, poleg tega pa antiseptiki zavirajo proizvajanje kolagena in lahko povzro\u010dijo nastanek odpornih bakterijskih sevov. Oku\u017eene rane je potrebno zdraviti z antibiotiki sistemsko in ne z lokalno aplikacijo, izjema so opeklinske rane in kroni\u010dne razjede (Skaza in Er\u017een, 2003; Para\u010d , Alikadi\u010d in Smrke, 2003).<\/p>\n
Rano \u010distimo s \u010dim manj agresivnim postopkom. Z grobim posegom povzro\u010dimo po\u0161kodbo tkiva in nastanek lokalnega edema in s tem zmanj\u0161anje odpornosti tkiva. Najbolj priporo\u010dljiv na\u010din \u010di\u0161\u010denja je irigacija, ker pri tem ne po\u0161kodujemo mladih granulacijskih celic, obenem pa dobro izperemo morebitne mikroorganizme iz rane. Medtem ko je pri uporabi sterilnega tampona ali zlo\u017eenca mo\u017enost po\u0161kodbe tkiva ve\u010dja, v rani nam lahko ostanejo vlakna gaze, kar zavira celjenje (Vilar, 1998; Skaza in Er\u017een, 2003; Voulo, 2006).<\/p>\n
Navodila za ustrezno tehniko \u010di\u0161\u010denja rane se med posameznimi avtorji nekoliko razlikujejo. Pri \u010di\u0161\u010denju primarno celjene, spete rane ni razlik. Vsa navodila navajajo, da je najprej potrebno o\u010distiti rano, nato pa \u0161e okolico rane. \u010cistimo torej tako, da dobro namo\u010den tampon uporabimo le za en potegljaj ter \u010distimo od znotraj navzven.\u010ce je rana \u010dista, brez izlo\u010dka, \u010di\u0161\u010denje ni potrebno.<\/p>\n
Pri \u010di\u0161\u010denju septi\u010dne, odprte rane pa zasledimo dva pristopa. Kisner, Rozman, Klasinc in Pernat (1998) navajajo, da te rane \u010distimo od zunaj navznoter, kar pomeni, da najprej o\u010distimo okolico, nato pa \u0161e rano. Novej\u0161a spoznanja priporo\u010dajo tudi za \u010di\u0161\u010denje oku\u017eenih ran \u010di\u0161\u010denje od znotraj navzven. Ivanu\u0161a in \u017deleznik (2002); Perry in Potter (2004) pi\u0161ejo: \u00ab Pri \u010di\u0161\u010denju rane se rana upo\u0161teva kot \u010disto podro\u010dje, okolica rane pa kot oku\u017eeno podro\u010dje, ne glede na to, ali je rana oku\u017eena.\u00ab<\/p>\n
Kozier, Erb, Berman in Snyder, (2002); Taylor, Lillis in Le Mone, (2001) ran ne delijo na \u010diste in septi\u010dne. Za vse priporo\u010dajo uporabo na\u010dela \u010di\u0161\u010denja od manj k bolj kontaminiranemu podro\u010dju s poudarkom na spiranju odprtih ran z uporabo ustrezne brizgalke.<\/p>\n
Pokrivanje rane
\nRano pokrivamo zaradi za\u0161\u010dite pred \u0161kodljivimi zunanjimi vplivi, vendar pa so lahko poleg tega individualno izkori\u0161\u010dene tudi razli\u010dne lastnosti modernih oblog, ki so namenjene zdravljenju rane. Nova znanja o celjenju ran so pripeljala do tega, da se vse bolj uporablja k posameznim fazam osredoto\u010deno zdravljenje, pri \u010demer je celi\u010dna aktivnost na posamezni fazi stimulirana z namenom, da zagotovi \u0161e kakovostnej\u0161e celjenje rane.<\/p>\n
Izmed oblog, ki ustrezajo splo\u0161nim zahtevam, je potrebno izbrati tako, ki je primerna za rano, ki jo \u017eelimo oskrbeti. Skorajda ni rane, za katero bi bila med \u0161tevilnimi oblogami primerna le ena sama. Od leta 1985 obstajajo Turnerjevi kriteriji za idealno prevezo ran (Para\u010d, 2004):
\n\u2022 vzdr\u017eevanje vla\u017ene komore med rano in prevezo;
\n\u2022 odstranitev prese\u017eka iztoka in toksi\u010dnih elementov iz rane;
\n\u2022 prehodnost za pline;
\n\u2022 termi\u010dna izolacija;
\n\u2022 nepropustnost za bakterije;
\n\u2022 da ne pu\u0161\u010dajo ostankov v rani;
\n\u2022 zamenjava materialov brez dodatne po\u0161kodbe rane.<\/p>\n
Odkar je leta 1964 Georg Winter ugotovil, da se rane bolj\u0161e in hitreje celijo v vla\u017enem, toplem okolju, je \u0161el tudi napredek v proizvodnji izdelkov za oskrbo ran v tej smeri (Gavrilov, 1999).<\/p>\n
Danes, ko je na voljo veliko razli\u010dnih vrst oblog za zdravljenje kroni\u010dne rane, je potrebno temeljito razumevanje in poznavanje indikacij in tudi na\u010dina njihove uporabe. Pomanjkanje razumevanja medsebojnega vpliva oblog in narave celjenja razjed lahko privede do podalj\u0161anja \u010dasa celjenja in s tem do razvrednotenja u\u010dinka sicer u\u010dinkovitih oblog. Sodobne obloge predstavljajo nadomestek manjkajo\u010dega tkiva. Namen njihove uporabe je v pripravi le\u017ei\u0161\u010da rane za pospe\u0161eno optimalno celjenje, ki zajema odstranitev nekroz, zmanj\u0161anje vnetja in obremenitve rane z bakterijami. Med sodobne obloge spadajo: hidrogeli, hidrokapilarne obloge, hidrokoloidi, kolageni, nelepljive, kontaktne mre\u017eice, obloge z dodatki, obloge z mehkim silikonom, poliuretanske pene\/membrane, poliuretanski filmi in resorbtivne terapevtske obloge (delovna skupina, 2004).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
UVOD Preveza kroni\u010dne rane je intervencija zdravstvene nege (ZN), v katero se lahko vklju\u010dujejo izvajalci ZN s srednje\u0161olsko izobrazbo in diplomirane medicinske sestre oz. diplomirani zdravstveniki. Pri pripravi u\u010dne ure na visoko strokovnem nivoju se naslanjamo na pridobljeno znanje v srednji \u0161oli in na prakti\u010dne izku\u0161nje klini\u010dne prakse. Podajanje vsebin je prilagojeno \u017ee poznanim vsebinam … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega rane<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1075],"tags":[3403,3402,3401],"class_list":["post-3730","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-letnik-zn-kirurskega-pacienta","tag-oskrba-rane","tag-zdravstvena-nega-kirurskega-bolnika-kirurg","tag-zdravstvena-nega-rane"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3730"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3730\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}