1. VODILNA \u010cRTA \u2013 AXIS PELVIS
\nJe vodilna \u010drta po kateri se poraja plod (pomika se vodilna plodova to\u010dka = glava). Dobimo jo, \u010de razpolovimo vse vzdol\u017ene premere medenice in jih zve\u017eemo s \u010drto. Vodilna \u010drta je navzpred ukrivljena.<\/p>\n
2. MEDENI\u010cNE RAVNINE
\nMEDENI\u010cNI VHOD = je pre\u010dno ovalna ravnina. Obdaja jo mejna \u010drta (linea terminalis). Velikost medeni\u010dnega vhoda lahko presodimo, \u010de izmerimo njegove premere: vzdol\u017eni, pre\u010dni, oba po\u0161evna.
\nMEDENI\u010cNA SREDINA = je okrogla ploskev, ki jo omejuje zadaj sredina sprednje ploskve kri\u017enice, ob straneh sredina ponvice in spredaj sredina ploskve simfize. Je bolj pomembna anatomsko kot funkcionalno.
\nPo\u0161evni premer: 11,5 cm, vzdol\u017eni 11 cm, pre\u010dni 11,5 cm
\nMEDENI\u010cNA O\u017dINA = je izredno pomembna. Je najo\u017eji del medeni\u010dne votline. Omejujejo jo zadaj kri\u017eno \u2013 trti\u010dni sklep, ob strani sedni\u010dni osti in spredaj spodnji rob sinfize.
\nVzdol\u017eni premer: 11 cm, pre\u010dni po 10 cm
\nMEDENI\u010cNI IZHOD = je vzdol\u017eno ovalna ravnina.
\nMeje: spredaj sramni\u010dni lok, od strani sedni\u010dni gr\u010di in zadaj konica trtice. Vzdol\u017eni premer medeni\u010dnega izhoda poteka od spodnjega roba simfize do konca trtice. Meri 9 cm. Po porodu pa se trtica spomakne za 2 cm in to pomeni da je vzdol\u017eni premer 11 cm.
\nVzdol\u017eni premer poteka od ene sedni\u010dne gr\u010de do druge in meri 11 cm. Prostornost medeni\u010dnega izhoda ocenjujejo po dol\u017eini pre\u010dnega premera.<\/p>\n
3. RAST PLODA V NOSE\u010cNOSTI
\nKonec 1. lunarnega meseca je dolg 1cm, te\u017eak manj kot 1g
\n2. lunarnega meseca 4 cm te\u017eak manj kot 5g
\n3. lunarnega meseca 9 cm 15g
\n4. lunarnega meseca 16 cm 100g
\n5. lunarnega meseca 25 cm 300 g
\n6. lunarnega meseca 30 cm 600g
\n7. lunarnega meseca 35 cm 1000g
\n8. lunarnega meseca 40 cm 1500g
\n9. lunarnega meseca 45 cm 2500g
\n10. lunarnega meseca 50 cm 3000g<\/p>\n
Pri 16 tednih je razvoj kon\u010dan. Organogeneza pa je zaklju\u010dena \u017ee pri 12. tednih. To pomeni, \u010de pride do okvar pred 12. tednom gre za EMBRIOPATIJO in lahko okvari razvijajo\u010de se organe, \u010de pa po 12. tednu, pa ne spremeni ni\u010d. To pa je FETOPATIJA.<\/p>\n
4. FAZE, OBDOBJA MENSTRUACIJSKEGA CIKLUSA
\nV zreli dobi, ki traja od pubertete do menopavze, si sledijo meterni\u010dni in ovarijalni med seboj odvisni ciklus. Za za\u010detek posameznega ciklusa \u0161tejemo prvi dan mese\u010dnega perila. Od takrat naprej opa\u017eamo na jaj\u010dnikih pospe\u0161en razvoj enega izmed foliklov, ki pribli\u017eno v 14. dneh dozori do Graafovega folikla. Zreli mehur\u010dek je viden na povr\u0161ini jaj\u010dnika kot kroglasta izboklina v velikosti graha. Skupek foliklovih epitelnih celic sega v notranjost zrelega folikla v obliki gri\u010dka, ki vsebuje jaj\u010dno celico. Ko mehur\u010dek dozori, po\u010di, jaj\u010dece se osvobodi = OVULACIJA. Lovke jajcevoda jaj\u010dece prestre\u017eejo, \u010de pa so prisotna semen\u010dica pa pride do oploditve, v obratnem primeru pa jaj\u010dece odmre. Na mestu razpo\u010denega mehur\u010dka nastane manj\u0161a krvavitev \u2013 CORPUS RUBRUM, nato rumeno telo \u2013 CORPUS LUTEUM, ki izlo\u010da hormon progesteron. V primeru oploditve rumeno telo raste (CORPUS LUTEUM GRAVIDITARIS) saj je progesteron za\u0161\u010ditnik nose\u010dnosti. V primeru da do oploditve ni pri\u0161lo pribli\u017eno 14. dni po ovulaciji rumeno telo zakrkne, na tem mestu pa nastane CORPUS ALBICANS.
\nOpisane spremembe na jaj\u010dnikih so povezane z izlo\u010danjem hormonov, ki vodijo materni\u010dni ciklus. Rasto\u010di folikel proizvaja estrogene, ti vzpodbujajo rast materni\u010dne sluznice. Pri perilu se materni\u010dna sluznica 2 \u2013 3 dni obnavlja \u2013 FAZA OBNOVE. Nato pa raste in se debeli \u2013 RASTNA FAZA (proliferacijska faza), traja 7. \u2013 14. dneva v ciklusu. Po ovulaciji za\u010dne rumeno telo proizvajati progesteron, pod njegovim vplivom materni\u010dna sluznica vstopi v IZLO\u010cEVALNO FAZO (sekrecija). V zadebeljeni sluznici se mo\u010dno razvijejo \u017eleze, ki so bogate s hranilnimi snovmi, tako da je maternica pripravljena na midacijo.Izlo\u010devalna faza traja 14. dni. V primeru, da do oploditve ni pri\u0161lo se raven hormonov zni\u017ea, pride do spazma bazalnih arterij (malo krvi in O2) in sluznica odmre. = FAZA RAZPADA (menstrualna faza).<\/p>\n
5. 5 DELOV JAJCA
\nPLOD: rast ploda, dono\u0161en \u2013 nedono\u0161en plod, lega, vstava,\u2026
\nPOSTELJICA: nefrologija, histolo\u0161ke spremembe, funkcije placente
\nJAJ\u010cNI OVOJI: se dr\u017ee placente. Sestavljeni so iz plodnika, iz rasaste mrene, ki je izgubila resice in iz ostankov minljive mrene. Jaj\u010dni ovoji ovijajo in varujejo plod. Plodnik izlo\u010da plodovnico . Med porodom skupaj z plodovnico \u0161irijo mehko porodno pot.
\nPOPKOVNICA: Je posredovalka med plodom in placento. Je bele barve, za prst debela, 50 cm dolga. Popkovnica ni ravna ampak svedrasta. Da se la\u017eje raztega. Po popkovnici pritekata 2 arteriji in odteka vena od placente. Po arteriji te\u010de venozna kri, po veni pa arterielna. Ima ve\u010d izvorov iz sredine, iz njenega roba ali iz jaj\u010dnih ovojev.
\nPLODOVNICA:Na koncu nose\u010dnosti je pribli\u017eno 0,5 \u2013 1 litra plodovnice. Izlo\u010da jo plodnik. Vodi so prime\u0161ani puh, loj, ko\u017eni epitelij, in v\u010dasih tudi plodovno blato \u2013 mekonij. Plod pije plodovnico.<\/p>\n
Funkcija:
\n– varuje pred po\u0161kodbami
\n– skrbi za stalno temperaturo
\n– med porodom skupaj z jaj\u010dnimi ovoji odpira porodno pot
\n– prepre\u010duje da se plodova ko\u017ea in plodnik zrasteta skupaj, to bi povzro\u010dilo nastanek spa\u010dkov
\n\u010ce je plodovnice ve\u010d kot 1 \u2013 2 litra o polihidramniomu, to pa je svarilo za moten razvoj ploda.<\/p>\n
6. DEFINICIJA CONJUGATE VERE IN KAKO JO MERIMO?
\nConjugato vera je vzdol\u017eni premer medeni\u010dnega vhoda in poteka od sredine brda do najbolj v medeni\u010dno votlino \u0161trle\u010de to\u010dke zgornjega roba simfize. Meri 11 cm.
\nIzra\u010dun:
\n– medeni\u010dni obseg: 95 cm = 12 cm (zg. rob simfize, spr. \u010dr. ost, \u010drevni\u010dni grebentrnek 5.
\n90 cm = 11 cm ledvenega vretenca in okoli)
\n85 cm = 10 cm
\n– conjugata externa (Boldelccaqueov premer) 20 cm \u2013 9 cm = 11 cm (konec \u0161estila \u0161estila nastavimo v jamico pod trnkom 5. ledvenega vretenca, drugi konecpa na zgornji rob simfize)
\n– conjugata diagonalis: (preiskovalni premer) 13 cm \u2013 2 cm = 11cm (od roba simfize do brda).<\/p>\n
7. MEDENI\u010cNE MERITVE
\nVPRA\u0160ANJE 6 + MANJ
\n– razdalja med \u010drevni\u010dnima ostema je 24 \u2013 26 cm (distancio spinarum)
\n– razdalja med \u010drevni\u010dnima grebenoma je 26 \u2013 28 cm (distancio cisternum)
\n– razdalja med stegneni\u010dnima gr\u010dama je 28 \u2013 30 cm (distancio chrochenterum)
\n– povejo na da je medenica primerno velika, da je pravilno oblikovana in da se za 2 \u2013 4 cm ve\u010dajo vrednosti<\/p>\n
8. NALOGE PLACENTE
\n1. Prehranjevalno \u2013 nutritivna funkcija
\nSkrbi za plodovo \u017eivljenje, \u010dez placento dobiva kisik, hranila, vse kar rabi za razvoj, v obratno smer pa gre du\u0161ik, metaboliti,\u2026
\nNadome\u0161\u010da mokrila, dihala in prebavila.<\/p>\n
2. Endokrina funkcija
\nPlacenta izlo\u010da razli\u010dne hormone. Progesteron je zaviralec nose\u010dnosti. Ker je placenta zavzela nalogo rumenega telesa za\u010dne ta 10 \u2013 14 dan propadati. Estrogeni pospe\u0161ujejo rast mat. mi\u0161i\u010dja in mle\u010dnih izvodil. Poleg teh dveh hormonov pa placentarne resice izlo\u010dajo \u0161e horionski gonadotropin ki kro\u017ei po krvi, ta hormon izkori\u0161\u010damo za dokazovanja nose\u010dnosti. Potem so \u0161e : rastni hormon, prolaktin, humani placentarni lahtogen.
\n3. Za\u0161\u010ditna funkcija
\nPlacenta prepre\u010duje kvarnim snovem prehod od matere na plod.
\nBariera ne pu\u0161\u010da snovi.<\/p>\n
Da pa gredo snovi skozi pa je odvisno od:
\n– por v membrani
\n– drugih odbojnih mehurjev
\n– bakterije: ne prehajajo, razen: treponema palidum, b. Tubercolosis, povzro\u010ditelj malarije
\n– virusi: rde\u010dk, o\u0161pic, noric, gripe…
\n– Rh faktor: od Rh + plod na Rh \u2013 mati in tam povzro\u010dijo protitelesa
\n– Zdravila: morfij, kinin, atropin, barbiturati
\n– Pra\u017eivali: toksoplazmoza<\/p>\n
9. VELIKA IN MALA MEDENICA
\nVELIKA MEDENICA ni porodni\u0161ko pomembna. Omejena z :
\n– D in L \u010drevnico
\n– kri\u017enico
\n– ledveno hrbtenico (5 ledvenih vretenc)
\n– trebu\u0161no steno
\nPomembna je od mejne \u010drte navzgor kar lahko sklepamo na pravilnosti in nepravilnosti male medenice.
\nPri veliki medenici dobimo meritve za conjugato vero.
\nMALA MEDENICA je porodni\u0161ko pomembna in predstavlja ko\u0161\u010den obro\u010d, skozi katerega se porodi otrok. Je kratek obro\u010d (simfiza 4 cm, kri\u017enica 12 cm).
\nPri mali medenici pa so pomembne ravnine.<\/p>\n
10. DONO\u0160EN, NEDONO\u0160EN PLD
\nDONO\u0160EN:
\n– ve\u010d kot 46 cm
\n– ve\u010d kot 2500 g
\n– malo vernx coseose
\n– vidno \u010drto med glavico in lasi\u0161\u010dem
\n– descenzus testisov
\n– velike labije prekrivajo male
\n– analni, po\u017eiralni refleks
\n– v podko\u017eju ma\u0161\u010devje, napeta ko\u017ea
\n– nohtki gledajo \u010dez jagodice
\n– malo loncega
\n– obseg glavice ve\u010d kot 34 cm
\n– laski dolgi 2 cm<\/p>\n
NEDONO\u0160EN:
\n– velik manj kot 45 cm
\n– te\u017eak manj kot 2500 g
\n– storikav obraz
\n– ko\u017ea je tanka, prosevajo \u017eile
\n– vernix caseosa
\n– lobanjske kosti so mehke
\n– ni descenzusa testisov
\n– velike labije ne prekrivajo malih
\n– popek ni v sredini med \u017eli\u010dko in simfizo<\/p>\n
11. TRAJANJE NOSE\u010cNOSTI IN ZNAKI NOSE\u010cNOSTI
\nNose\u010dnost traja 280 dni , 40 tednov ali 10. lunarnih mesecev (9 koledarskih in 7 dni) . Ker se jaj\u010dece oplodi \u0161ele 14 dan po prvem dnevu zadnjega preila, traja nose\u010dnost samo 266 dni.<\/p>\n
ZNAKI:
\nZANESLJIVI:
\n– plodovi utripi
\n– tipljemo plodove velike in male dele
\n– tipamo, vidimo ali sli\u0161imo plodovo gibanje
\nVERJETNI:
\n– izostanek rednega perila
\n– spremembe na dojkah (rast bradavic, barva,..)
\n– spremembe na vnanjem spolovilu in rodilih (modrikasta barva)
\nNEZANESLJIVI:
\n– jutranje bruhanje, slabost, spremembe v du\u0161evnosti, motnje pri uriniranju, nose\u010dnostne pege in proge<\/p>\n
12. VSTAVA, LEGA
\nLEGA – SITUS<\/p>\n
Je odnos vzdol\u017ene osi ploda na vzdol\u017eno os matere
\n– vzdol\u017ena lega (osi se prekrivata) 99%
\n– pre\u010dna lega (osi se kri\u017eata pravokotno) 0,5%
\n– po\u0161evna lega (osi se kri\u017eata pod po\u0161evnim kotom) 0,5%<\/p>\n
VSTAVA \u2013 PREZENTATIO
\nOzna\u010dujemo odnos sprednjega plodovega dela od medeni\u010dnega vhoda
\nPRI VZDOL\u017dNIH LEGAH:
\n– glavi\u010dna vstava 96%
\n* \u010delna 0,05%
\n* temenska 0,5%
\n* obrazna 0,5%
\n* zatilna 95% PRAVILNA
\n– medeni\u010dna vstava 4%
\n* zadnji\u010dna
\n* popolna in nepopolna zadnji\u010dno no\u017ena 3,5% PRAVILNA
\n* popolna in nepopolna no\u017ena
\n* popolna in nepopolna kolenska<\/p>\n
PRI PRE\u010cNIH LEGAH JE RAMENSKA VSTAVA
\nZatilna vstava je pravilna zato, ker se plod poraja pod najmanj\u0161im premerom in najmanj\u0161im obsegom, ker se poraja z malo me\u010davo.
\nPremer: 905 cm obseg glavice: 31 cm<\/p>\n
13. TESTI ZA ZGODNJE ODKRIVANJE NOSE\u010cNOSTI
\nBIOLO\u0160KE METODE:
\n– Aschein in Zondek \u2013 uporabila sta infontilne mi\u0161ke, katerim sta vbrizgala se\u010d nose\u010dnice. Zato so jim v jaj\u010dnikih zaradi delovanja hormona za\u010dele rasti prajaj\u010deca, zoreti Graafovi folikli in rumena telesa. Krvavitev v rumena telesa so zanesljiva znamenja da je \u017eenska nose\u010da.
\n– Friedman \u2013 poizkus na mladih zajklah, isto na\u010dello
\n– Galii Mainini \u2013 vbrizgamo serum ali se\u010d nose\u010dnice \u017eabcem in le ti izlo\u010dajo semen\u010deca
\nIMUNOLO\u0160KE REAKCIJE
\n– Erlich – antigen, antitelo
\n– Gran index \u2013 visoka senzibiliteta, reagira na 3000. I.E., \u010de ni bilo aglutinacije je bila nose\u010da
\n– Prognostika \u2013 ob\u010dutljiv na 1500. I.E. , \u010de ni pri\u0161lo do aglutinacije je bila nose\u010da
\n– Gonavislide \u2013 ob\u010dutljiv na 500. I.E., \u010de je pri\u0161lo do glatunacije je bila nose\u010da
\nRADIOIMUNOLO\u0160KI TESTI
\n– Clear blue \u2013 ob\u010dutljiv na 40. I.E., \u010de se poka\u017ee modra \u010drta je prisoten gondotropin<\/p>\n
14.CTG
\nKARDO \u2013 srce TOPO \u2013 popadki GRAFIJA – bele\u017eimo
\nMerimo na dva na\u010dina:
\n– zunanji na\u010din: elektrodi damo na trebuh
\n– notranji na\u010din: eno elektrodo okoli glavice, drugo na trebuhu<\/p>\n
Najbolj\u0161i parameter topografije je mo\u010d popadka.
\n– CTG je reaktiven: med popadki je bradikardija
\n– DIP 1,2 \u2013 DIP 1 zg. deceleracija (bradikardija med popadki), DIP 2 pozna deceleracija (bradikardija izven popadkov)
\n– VARIABILNA DECELAEACIJA (huda motnja v dovajanju O2)
\n– SALTATORNI TIP (stisnjena popkovnica)<\/p>\n
15. PLODOVI SR\u010cNI UTRIPI
\nSe sli\u0161ijo najbolj nad plodovim hrbtom. Pri 1 P se sli\u0161ijo na L strani, pri 2 P pa na D strani, pri glavi\u010dnih vstavah nekaj pod, pri medeni\u010dnih pa nekaj pod popkom. Ko sli\u0161imo plodov utrip tipamo \u0161e maminega da ga ne pome\u0161amo. Merjenje je ote\u017eko\u010deno \u010de je veliko plodovnice, debela trebu\u0161na stena ali je plod majhen.
\nPunctum maximum \u2013 najbolj se sli\u0161ijo utrpi ploda.
\n– normokardni: 120 \u2013 140 \u2013 160\/ min
\n– bradikardni: ve\u010d kot 120\/ min
\n– tahikardni: manj kot 160\/ min<\/p>\n
Utripi so lahko enakomerni, regulatorni, spreminjajo\u010di se, zaletavajo\u010di.<\/p>\n
16. MATERNICA SE SPREMENI V 5 PARAMETRIH
\nVELIKOST:
\n– konec 1. lunarnega meseca se ne spremeni
\n– konec 2. lunarnega meseca velika kot kurje jajce
\n– konec 3. lunarnega meseca kot mo\u0161ka pest, tipa nad simfizo
\n– konec 4. lunarnega meseca sega do 1\/3 med simf. In popkom
\n– konec 5. lunarnega meseca sega do 2\/3 med simf. In popkom
\n– konec 6. lunarnega meseca sega do vi\u0161ine popka
\n– konec 7. meseca sega do 1\/3 med popkom in \u017eli\u010dko
\n– konec 8. meseca sega do 2\/3 med popkom in \u017eli\u010dko
\n– konec 9. meseca skoraj do \u017eli\u010dke
\n– konec 10. meseca enako kot v 8. mesecu<\/p>\n
OBLIKA:
\nNe nose\u010da maternica je hru\u0161kaste oblike, prve tedne postane nesimetri\u010dna, v tistem delu v katerem se je jaj\u010dece ugnezdilo je nekoliko bolj izbo\u010den \u2013 PISKA\u010cKOV ZNAK. V drugi polovici pa postane telo maternice jaj\u010dasto.
\nMaternica se zadebeli od spredaj navzad = DIKINSONOVO ZN.<\/p>\n
LEGA:
\nJe v AVF legi. V prvih mesecih je bolj upognjena navzpred, zato se no\u017eni\u010dni del pomakne proti kri\u017enici, v 4. mesecu se zravna, hkrati z maternico se dviga tudi no\u017eni\u010dni del. Proti koncu nose\u010dnosti se maternico zavrti okoli svoje osi, v zadnjem mesecu pa se nagne zopet navzpred in no\u017eni\u010dni del se pomakne proti kri\u017enici.
\nTRDOTA:
\nNose\u010da maternica je mehkej\u0161a. Kmalu se zmeh\u010da tudi mat. o\u017eina = HEGERJEV NOS. ZNAK, proti koncu nose\u010dnosti pa tudi no\u017eni\u010dni del mat. vratu. Maternica se kr\u010di sama od sebe = BRAXTON \u2013 HICKSOVE KONTRAKCIJE. Trda pa postane takrat ko jo masiramo.
\nBARVA:
\nPrav kmalu postane modrikasta, to lahko opazujemo na ro\u017eni\u010dnem delu mat. vratu.<\/p>\n
17. VE\u010cANJE UTERUSA V NOSE\u010cNOSTI
\n– konec 1. lunarnega meseca se ne spremeni
\n– konec 2. lunarnega meseca velika kot jajce
\n– konec 3. lunarnega meseca kot mo\u0161ka pest, tipa nad simfizo
\n– konec 4. lunarnega meseca sega do 1\/3 med simf. In popkom
\n– konec 5. lunarnega meseca sega do 2\/3 med simf. In popkom
\n– konec 6. lunarnega meseca sega do vi\u0161ine popka
\n– konec 7. meseca sega do 1\/3 med popkom in \u017eli\u010dko
\n– konec 8. meseca sega do 2\/3 med popkom in \u017eli\u010dko
\n– konec 9. meseca skoraj do \u017eli\u010dke
\n– konec 10. meseca enako kot v 8. mesecu<\/p>\n
18. KAJ SLI\u0160IMO NA MATERINEM PLODU
\nPLODOVI SR\u010cNI UTRIPI:
\nSe sli\u0161ijo najbolj nad plodovim hrbtom. Pri 1 P se sli\u0161ijo na L strani, pri 2 P pa na D strani, pri glavi\u010dnih vstavah nekaj pod, pri medeni\u010dnih pa nekaj pod popkom. Ko sli\u0161imo plodov utrip tipamo \u0161e maminega da ga ne pome\u0161amo. Merjenje je ote\u017eko\u010deno \u010de je veliko plodovnice, debela trebu\u0161na stena ali je plod majhen.<\/p>\n
Punctum maximum \u2013 najbolj se sli\u0161ijo utrpi ploda.
\n\u2022 normokardni: 120 \u2013 140 \u2013 160\/ min
\n\u2022 bradikardni: ve\u010d kot 120\/ min
\n\u2022 tahikardni: manj kot 160\/ min<\/p>\n
Utripi so lahko enakomerni, regulatorni, spreminjajo\u010di se, zaletavajo\u010di.
\n\u0160UMENJE POPKOVNICE:
\nSli\u0161imo \u010de je ovita okoli plodovih delov, \u010de poteka stisnjeno med hrbtom in maternico ter pri pravem zadrgnjenem vozlu. Je sinhrona z bitjem srca.<\/p>\n
PLODOVO GIBANJE:
\nSli\u0161imo sami kdaj pa kdaj
\n\u010cREVESNA PERISTALTIKA
\nMATERIN SR\u010cNI UTRIP PN UTRIP MATERINIH \u017dIL:
\nSli\u0161ijo se v zgornjem delu trebuha. Ponavadi utripajo znatno po\u010dasneje kot plodovi utripi.<\/p>\n
19. DOLO\u010cITEV ROKA PORODA
\nNAGELLI:
\nV primeru da je ciklus reden (ni kraj\u0161i od 21 in dalj\u0161i od 35 dni). 1 dan zadnje men. + 7 dni \u2013 1 leto \u2013 3 mesese
\nPLODOVNO GIBANJE:
\nporodnica plodovo gibanje za\u010duti to\u010dno na polovici nose\u010dnosti, zato dodamo 4 mesece in dobimo rojstvo ploda, mnogorodnice pa \u017ee 14 dni prej, zato pri\u0161tejemo 5 mesecev.
\nPO DNEVU SPO\u010cETJA: + 266 dni<\/p>\n
PO UZ:
\nPoka\u017ee razdaljo med trtico in temenom in aparat poka\u017ee dni. V 3\/3 nose\u010dnosti pa se zra\u010duna po velikem premeru glavice (biparientalni premer)
\nUZ delamo:
\n– v 10. tednu
\n– v 20 \u2013 22 tednu morfologija ploda
\n– v 30 \u2013 32 tednu lega, polo\u017eaj, vstava<\/p>\n
Datum poroda se ne spreminja, dolo\u010di se po prvem UZ, v 3\/3 pa se samo primerja. Zaradi tega lahko pride do preno\u0161enosti.<\/p>\n
20. SPREMEMBE NA KRVNI SLIKI V NOSE\u010cNOSTI
\nVolumen celokupne krvi se konec nose\u010dnosti pove\u010da za 30% (1500 ml) \u2013 1300 ml plazme, 300-350 ml celularnih elementov.<\/p>\n
Nose\u010dnica:
\n– ni\u017eji Fe
\n– citarne vrednosti v mejah normale
\n– rde\u010de krvni\u010dke: ni\u017eje 3.400.000
\n– L: 15.000-18.000
\n– Hb: 11%\/g<\/p>\n
\u017denska:
\n– Fe normalen
\n– citarne vrednosti v mejah normale
\n– E: vi\u0161ji 3.400.000
\n– L: 7500
\n– Hb: 12%\/g<\/p>\n
Pojavi se anemija, ki je pri nose\u010dnicah fiziolo\u0161ka, to pa se vidi, da so citarne vrednosti v mejah normale, pri \u017eenski z anemijo pa ne. Pri vseh hiperestrogenskih stanjih se zadr\u017euje voda v telesu in zato je kri redkej\u0161a. Pove\u010da se jo tudi zato ker se pove\u010da trebuh, organi bolj delujejo, raz\u0161iri se kapilarni sistem in je potrebno ve\u010d krvi.
\nDa telo dobi zadosti Fe poskrbi transferin, ki Fe \u010drpa iz \u010drevesne sluznice.<\/p>\n
21. BIOLO\u0160KI IN IMUNOLO\u0160KI TESTI
\nBIOLO\u0160KI:
\n– Aschein, Zondek \u2013 za poizkus sta uporabila infantilne mi\u0161ke. Se\u010d nose\u010dnice sta jim vbrizgala v telo in te so za\u010dele proizvajati prajaj\u010deca in zoreti Grafovi folikli, ter rumena telesa. Krvavitev v rumena telesa je znak nose\u010dnosti.
\n– Friedman \u2013 poizkus na zajklah, enako na\u010delo
\n– Galli Mainini \u2013 je vbrizgal serum ali se\u010d nose\u010dnice v \u017eabje samce. Ti so za\u010deli izlo\u010dati semen\u010dece
\nIMUNOLO\u0160KE:
\n– Erlich \u2013 antigen, antitelo
\n– Gran Index \u2013 ima visoko senzibiliteto, reagiral na 3000 I.E. \u010de ni pri\u0161lo do aglutinacije je bila nose\u010da
\n– Pregnostika \u2013 reagiral na 1500 I.E. \u010de ni pri\u0161lo do aglutinacije, je bila nose\u010da
\n– Gonavislide \u2013 ob\u010dutljiv na 500 I.E. \u010de je pri\u0161lo do glutinacije je bila nose\u010da<\/p>\n
RADIOIMUNOLO\u0160KE reakcije temeljijo na dokazovanju po Hcg.
\nClear Blue \u2013 ob\u010dutljiv na 40 I.E.., dokaz na beta Hcg.<\/p>\n
22. PREISKOVALNI PRIJEMI
\nOtipno v istem vrstnem redu kot smo ogledovali. Otipljemo spremembe na glavi, vratu, prsnem ko\u0161u, hrbtu, udih, edem,\u2026
\nNajva\u017enej\u0161e je tipanje trebuha, pri tem ugotovimo lego, velikost, obliko, trdoto in spremembo maternice. Nato otipamo plod, \u0161tevilo plodov, plodov vodilni del, velikost, vstavo, kje je placenta.
\n1. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– ugotovimo kam sega vrh maternice (izmerimo razdaljo med \u017eli\u010dko in maternico)
\n2. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– ugotovimo kateri plodov del je v materni\u010dnem svodu in kak\u0161en je po obliki (trd, velik, okrogel) = glavico; (mehak, neraven, velik) = ritka
\n3. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– posku\u0161amo ugotoviti plo\u0161\u010dat plodov del = pozicija (\u010de je hrbet L = P1, D = P2)
\n– obe roki potujeta od svoda k L in D strani
\n4. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– ugotovimo sprednji plodov del
\n– ugotovimo ali je sprednji plodov del nad med. vhodom, z manj\u0161im, ve\u010djim ali celo popolnoma v medenici
\n– ugotovimo ali je sprednji plodov del fiksiran ali premakljiv
\n5. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– ugotovimo \u0161e dr\u017eo glavice ali je sklonjena ali iztegnjena
\n– zatilno prezentacijo = na strani hrbta tipljemo malo ali ni\u010d glavice, na prsih je ve\u010d
\n– obrazno prezentacijo = na strani hrbta je veliko glavice, na prsni strani pa ni\u010d, malo
\n6. LEOPOLDOV PRIJEM:
\n– ugotavljamo razmerje med plodovo glavico in medenico
\n– ugotavljamo pribli\u017eno koli\u010dino plodovnice<\/p>\n
23. MENZURACIJA
\nZ merjenjem ugotovimo ali bo porod potekal po naravni poti ali ne. Merimo s cm trakom in porodni\u0161kim \u0161estilom..
\nS CM TRAKOM:
\n1. Telesno vi\u0161ino 150 \u2013 155 kriti\u010dna meja
\n2. Obseg trebuha \u2013 merimo okoli popka, na koncu nose\u010dnosti je obseg 95 \u2013 100 cm, mero nad 100 \u2013 155 cm; ka\u017ee na : velik plod, velikanski plod, troj\u010dki, polihidromniom
\n3. Obseg medenice \u2013 trak polo\u017eimo na zg. rob simfize \u2013 spr. \u010drevni\u010dno ost \u2013 \u010drevni\u010dni greben \u2013 trnek 5. ledvenega vretenca in nasprotna smer
\nObseg je 90 \u2013 95 cm. Iz tega sklepamo na dol\u017eino konjugate vere.
\n85 cm = 10 cm
\n90 cm = 11 cm
\n95 cm = 12 cm<\/p>\n
S PORODNI\u0160KIM \u0160ESTILOM:
\n1. – distancio spinarun (razdalja med sprednjima \u010drevni\u010dnima ostema) 24-26 cm
\n– distancio cristarum (med \u010drevni\u010dnima grebenoma) 26-28 cm
\n– distancio crochentrum (med \u010drevni\u010dnimi obrtci) 28-30 cm
\nPri pravilni medenici se za 2-4 cm pove\u010duje, pri nepravilni pa je razli\u010den.
\n2. Vnanji premer medenice = Baudilcque \u2013 ov premer.
\nMerimo: zg.rob simfize \u2013 trnek 5. ledvenega vretenca
\nPremer je 20 cm = conjugata externa
\n3. Preiskovalni premer = conjugata diagonalis
\nMerimo: sp. rob simfize do brda = 13 cm
\n13 cm- 2 cm = 11 cm conjugate vera
\n4. Conjugata vera = izra\u010dun iz vseh drugih.
\nMed. obseg = 85-90-95 = 10-11-12 cm conjugata vera
\nConjugata externa = 20 cm-9 = 11 cm conjugata vera
\nConjugata diagonalis = 13 cm-2 = 11 cm conjugata vera<\/p>\n
24. PROCESI V PORODNEM OBDOBJU
\nPoporodno obdobje delimo v 2 dela:
\n– v o\u017ejem pomenu traja 9 dni
\n– v \u0161ir\u0161em pomenu pa 6. tednov<\/p>\n
Za to obdobje so zna\u010dilni 4. procesi:
\n– involucija,
\n– celjenje,
\n– vzpostavitev laktacije,
\n– vzpostavitev normalnega stanja hormonov.<\/p>\n
INVOLUCIJA
\nNajve\u010dje spremembe so v prvih 9 dneh, vse pa se zaklju\u010di po 6 tednih.
\nMaternica: vrh sega po rojstvu 2 prsta pod popkom (trda in obla) drugi dan se dvigne do popka (zaradi mi\u0161i\u010dja), tretji dan sega 1\/3 med popkom in simfizo, \u0161esti dan sega 2\/3 med popkom in simfizo, deveti dan se tiplje nad simfizo, dvanajsti dan za simfizo.
\nTakoj po porodu tehta 1 kg, dolga je 15 cm,\u0161iroka 12 cm in debela 10-8 cm. Slabo prekrvavitev povzro\u010da razpad mi\u0161i\u010dnih celic. V \u010detrtem je vratni kanal odprt le za en prst 10.dan se oblikuje tudi no\u017eni\u010dni del maternice,le ta ni ve\u010d valjast temve\u010d sto\u017e\u010dast . vnanje materni\u010dno ustje je razavo ,v tretjem tednu pa se tudi ta zapre. Po 6.tednih maternica tehta toliko kot prej (50-60g)
\nNo\u017enica je ohlapna cev, v poporodni dobi se zo\u017ei, vendar \u0161e vedno ostane \u0161ir\u0161a kot prej, modrikasta barva izgine, materni\u010dni vrat se spremeni v valjasto portio, vnanje materni\u010dno ustje pa je razavo.<\/p>\n
Nepravilna involucija :
\n– carski rez
\n– prekomerno velika maternica (velik plod, mnogoplodnost)
\n– miomatozna maternica
\n– patolo\u0161ka povr\u0161ina maternice<\/p>\n
CELJENJE
\nMaterni\u010dna votlina je po porodu velika rana (placentarna rana). Iz \u017elez po enem do dveh tednih zraste nova sluznica. Placentarna rana postane manj\u0161a (7cm),ker se je maternica skr\u010dila. Materni\u010dno mi\u0161i\u010dje se skr\u010di da se krvavitev ustavi. Na povr\u0161ini rane se za\u010dnejo nabirati levkociti,ki skupaj z vezivnim tkivom gradi obrambo proti klicam. Rana izlo\u010da izcedek \u2013\u010di\u0161\u010do (lachia).
\n\u010cI\u0160\u010cA je zunanji pokazatelj celjenja :
\n– 1. in 2. dan- lachia cruenta (kri in krvni strdki)
\n– 3.in 4. dan – lachia rubra (kri)
\n– 5. in 6. dan – lachia fusca (rjavi razpadli eritrociti)
\n– 7. in 8. dan – lachia flava sev purulente (rumena prisotnost L)
\n– 9. dan – lachia alba (bela sluzava)<\/p>\n
Po treh tednih je izcedek normalen. \u010ce je katera od barv predolgo prisotna gre za patologijo. Ponavadi ko otro\u010dnica ponovno vstane, zakrvavi ker se odtrgajo \u017eile in krvni strdki.
\nVZPOSTAVITEV LAKTACIJE
\nMAMOGENEZA – razvoj dojk
\nPod vplivom prolaktina se dela mleko – LAKTOGENEZA
\nPod vplivom oksitocina se izlo\u010da mleko – LAKTOKINEZA<\/p>\n
VZPOSTAVITEV NORMALNEGA HORMONALNEGA STANJA
\nJajcevodi se po porodu vrnejo v normalno stanje. Rumeno telesce nose\u010dnosti propade dokon\u010dno in se pretvori v belo brazgotino. Proti koncu porodne dobe pri\u010dne zoreti nov Grafov folikel. \u010ce \u017eenska ne doji dobi po 6.tednu perilo.<\/p>\n
25. VODSTVO PRVE PORODNE DOBE
\nskrbimo za mater in plod! NA KAJ PAZIMO!
\n1. Temperatura, pulz, dihanje: TT merimo takoj v za\u010detku poroda in nato na vsakih 6 h. \u010de opazimo dvig TT nad 38 c, nereden pulz in dihanje – kli\u010demo zdravnika.
\n2. Popadki: popadke opazujemo tako,da polo\u017eimo roko na trebuh ter si zapisujemo trajanje,jakost in frekvenco. Pri prvem porodu je potrebno do 200 popadkov. V prvi porodni dobi sme porodnica \u0161e hoditi razen \u010de ji ni \u017ee po\u010dil mehur.
\n3. Jaj\u010dni mehur, plodovnica: \u010de gre za pred\u010dasni ali prezgodnji razpok mehurja pokli\u010demo zdravnika, \u010de odteka \u010dista plodovnica ni problema,\u010de pa mekonialna pa je znak dihalne stiske ploda. Zaradi dviga koli\u010dine CO2 se je plodovo \u010drevesa je za\u010delo peristalti\u010dno gibati. Po razpoku mehurja prislu\u0161kujemo plodovim sr\u010dnim utripom in ugotovimo \u010de ni mogo\u010de zdrknila popkovina. Po razpoku mehurja nose\u010dnica za\u010duti olaj\u0161anje.
\n4. Plodovi sr\u010dni utripi: dokler mehur \u0161e dr\u017ei ni nevarnosti za plod,plodovim sr\u010dnim utripom prislu\u0161kujemo na pol ure. \u010ce je mehur po\u010dil in odteka zelena plodovnica – poslu\u0161amo z vsakim popadkom. \u010ce poslu\u0161amo utripe med popadki je prisotna bradikardija.
\n5. Stanje zavesti
\n6. Stanje sluznic in ko\u017ee
\n7. Spodaj le\u017ee\u010di plodovi del: s 4. in 5. Leopoldovim prijemom se prepri\u010damo kateri je plodov vodilni del. Ponavadi ugotovimo da je glavica vso prvo porodno dobo pri prvesnicah z manj\u0161im delom \u017ee v medenici.
\n8. Se\u010dnik: \u010de je se\u010dnik polen je izboklina nad sifizo. Med porodno dobo skrbimo da je se\u010dnik prazen,ker ovira porod,slabi popadke,povzro\u010da bole\u010dine in ovira plodov sprednji del.
\n9. Danka: vedno pazimo da je \u010drevo prazno ker sicer ovira porod, zelo neprijetno pa je ,\u010de pride do iztrebljanja med drugo porodno dobo.
\n10. Vnanje spolovilo :v prvi porodni dobi ga splaknemo z 1% raztopino asepsola, s tem odstranimo sluz in plodovnico.<\/p>\n
26. VODSTVO DRUGE PORODNE DOBE
\n1. Popadki: pojavijo se na 2-3 min.in trajajo 25-30 sek. In so mo\u010dnej\u0161i. Popadkom se pridru\u017ei \u0161e druga porodna sila-to je trebu\u0161ni pritisk,porodnica sama \u010duti kdaj mora pritiskati, ker jo za\u010dne ti\u0161\u010dati. Glavica se je tedaj pomaknila v bli\u017eino medeni\u010dnega dna in pri\u010dela pritiskati na danko. Porodnica sme pritiskati samo med popadki.
\n2. Plodovi sr\u010dni utripi: v drugi porodni dobi poslu\u0161amo plodove sr\u010dne utripe z vsakim popadkom in niso vedno na istem mestu,ker se glavica pomika naprej in su\u010de.
\n3. Spredaj le\u017ee\u010di plodov del: s 4. in 5 prijemom spremljamo vstopanje glavice, napredovanje in sklanjanje glavice. Ko je glavica na medeni\u010dnem dnu ne tipljemo nad simfizo ni\u010d ve\u010d.<\/p>\n
27. VODSTVO 3. PORODNE DOBE
\nEdina nevarnost v tej dobi je krvavitev. Ravno tako mora biti v tej dobi mehur prazen, da se maternica lahko kr\u010di.
\nAKTIVNO VODSTVO PORODNE DOBE
\nKo se poraja sprednja rana apliciramo I.V. 1 amp. uterotonika (Metargin, Ergotil, Sintocinon). Z aktivnim vodstvom smo dosegli:
\n– skraj\u0161anje porodne dobe
\n– izguba krvi je manj\u0161a
\n– dobro kr\u010denja maternice
\n– manj krvavitev v 4. porodni dobi
\n– \u010ce zamudimo aplikacijo, ga kasneje ne smemo dati, ker se za\u010dne maternica kr\u010diti in se posteljica ne porodi.<\/p>\n
POSTELJICA ali PLACENTA
\n– ko se je plod rodil je maternica v vi\u0161ini popka (trdo in oblo).\u010ce je v tem trenutku nad popkom (mehko in obla) pomeni, da porodnica krvavi;
\n– po lo\u010deni posteljici je maternica 2 prsta pod popkom;
\n– po porodu posteljice pa je maternica 2 prsta pod popkom.<\/p>\n
Pregled placente: pregled placente, jaj\u010dnih ovojev in popkovnice je zelo va\u017een. Najprej pogledamo materino stran (pars materna) in ugotovimo \u010de ne manjka kak\u0161en kos, \u010de jo prekrivajo koaguli jo speremo pod vodo. Nato pregledamo plodovo stran (pars fetalis) in zasledujemo \u017eile. Kadar dr\u017ei \u017eila na jaj\u010dne ovoje in ne zavija nazaj k placenti je znamenje da gre \u017ee za stransko placento. Ogledamo si tudi velikost, obliko, lahko jo zmerimo, stehtamo\u2026
\nMO\u017dNOSTI:
\n– posteljica se je porodila cela,
\n– posteljica je sumljiva \u2013 ni porojena vsa,
\n– posteljica je defektna \u2013 je strgana.<\/p>\n
28. ZNAMENJE \u017dE LO\u010cENE PLACENTE
\n– vrh maternice sega 2 prsta \u010dez popek, po prej dobasta je sedaj trda, splo\u0161\u010dena in nagnjena v desno = SCHRODERJEVO ZNAMENJE
\n– trak s katerim smo prevezali popkovnico se pomakne navzven = ALFELDOVO ZNAMENJE
\n– \u010de porodnica pritisne, se pomakne popkovnica navzven in tam ostane ko neha pritiskati = KLEINOVO ZNAMENJE
\n– \u010de pritisnemo z iztegnjenimi prsti za sramni\u010dni stik tako globoko da gre brez bole\u010din in s tem pomaknemo maternico navzgor, ostane pri lo\u010deni in v no\u017enici le\u017ee\u010di placenti popkovnica na istem mestu ali pa se pomakne navzven = KUSTNERJEVO ZNAMENJE<\/p>\n
29. POGOJI ZA IZTIS \u017dE LO\u010cENE PLACENTE
\n– prazen mehur,
\n– lo\u010dena placenta,
\n– maternica mora biti v sredini trebuha in to skr\u010dena.<\/p>\n
30. SPREMEMBA \u010cI\u0160\u010cE PO PORODU
\nMaterni\u010dna votlina je po porodu velika rana (placentarna rana). Iz \u017elez zraste po enem do treh tednov nova sluznica. Premer placentne rane je 7 cm. Materni\u010dno mi\u0161i\u010dje pretrga \u017eile, da se krvavitev ustavi. Na povr\u0161ini se za\u010dno pojavljati bele krvni\u010dke skupaj z vezivnim tkivom zgradijo \u010dvrsto obrambo. Rana v mat. votlini izlo\u010da izcedek = LOCHIA \u2013 \u010cI\u0160\u010cA:
\n1. in 2. dan LOCHIA CRUENTA kri plus krvni strdki
\n3. in 4. dan LOCHIA RUBRA kri
\n5. in 6. dan LOCHIA FUSCA rjava kri, razpadli eritrociti
\n7. in 8. dan LOCHIA FLAVA SEVPURULENTA rumena, prisotni levkociti
\n9. dan LOCHIA ALBA sluz bela
\nPo treh tednih je izcedek normalen, ni pa pravilno, \u010de se pojavlja katera barva predolgo \u010dasa. Ponavadi, ko porodnica vstane spret pride do krvavitve, ker se pretrgajo \u017eile in koaguli odstopijo.<\/p>\n
31. FAZE IN NA\u010cINI RAZPOKA MEHURJA
\nNA\u010cINI:
\n– pravo\u010dasni: ko opravi svojo nalogo \u2013 materni\u010dni vrat je popolno odprt,
\n– prezgodnji: po\u010di v prvi porodni dobi,
\n– pred\u010dasni: po\u010di \u017ee v nose\u010dnosti,
\n– zapozneli: po\u010di v drugi porodni dobi,
\n– porod v sraj\u010dki: plod porodi v jaj\u010dnem ovoju.
\nFAZE: Pri prvesnicah prodira jaj\u010dni mehur najprej v notranje materni\u010dno ustje, v vratni kanal in zunanje materni\u010dno ustje jih \u0161iri. Plodovnica, ki je pred glavico je prva plodovnica, preostala pa druga plodovnica. V za\u010detku, ko je glavica \u0161e premakljiva je jaj\u010dni mehur napet samo med popadki, ker ste\u010de prva plodovnica nazaj. Mehur se nastavlja proti koncu prve porodne dobe, ko je glavica \u017ee u\u010dvr\u0161\u010dena v medeni\u010dno votlino pa je mehur stalno napet. Plodova glavica pritiska na raztezni del maternice = NOTRANJA UTESNITEV. Tedaj pravimo, da je mehur na RAZPOKU. Obro\u010d s katerim se dotika glavica na stene je STI\u010cNI OBRO\u010c. Ko je materni\u010dno ustje popolnoma odprto je mehur opravil svojo nalogo in po\u010di \u2013 RAZPOK MEHURJA. Iz no\u017enice izte\u010de prva plodovnica, druga pa zaradi notranje utesnitve ne more. Ta varuje plod.<\/p>\n
32. KRVAVITVE IN INFEKCIJE V PORODNI DOBI<\/p>\n
KRVAVITVE:
\n– zaostali kos placente (placentni polip),
\n– zaradi hiperestrogenacije,
\n– zaradi odpadlih ko\u0161\u010dkov (kuagulov) v maternici zaradi slabega kr\u010denja,
\n– porodna krvavitev zaradi infekcije,
\n– oku\u017ebe zaradi raztrganin,
\n– krvavitev iz raztrganin, ki so bile kirur\u0161ko oskrbljene,
\n– zaradi obolenja krvotvornih organov, jeter in motenj v strjevanju krvi,
\n– pri uporabi antikoagulantne th.<\/p>\n
INFEKCIJE: puerpualni prisad
\n1. KRAJEVNI, LOKALNI PRISAD
\n– Ulkus puerperale – poporodna razjeda
\n– Endometritis puerperale – vnetje materni\u010dne sluznice<\/p>\n
2. SPLO\u0160NI PRISAD
\n– Intrakanalikularno \u0161irjenje
\n– Salpingitis – vnetje jajcevodov
\n– Abcesus ovari – ognojek jaj\u010dnika
\n– Pelveoperitonitis \u2013 vnetje potrebu\u0161nice v med. votlini
\n– Abscesus Douglasi \u2013 ognojek v douglasovem prostoru
\n– Pelveoperitonitis difusa \u2013 vnetje potrebu\u0161nice
\n– LIMFOGENO \u0160IRJENJE
\n– Miometritis \u2013 vnetje maternice
\n– Parametritis \u2013 vnetje priveskov
\n– Peritonitis \u2013 vnetje potrebu\u0161nice
\n– Sepsis lymphogenes
\n– HEMATOGNO \u0160IRJENJE
\n– Sepsis hematogenes \u2013 zastrupitev krvi
\n– Pyemia – zagnojitev krvi
\n– Tromboflebitis – vnetje ven s strjevanjem krvi<\/p>\n
33. MEHANIZEM GLAVICE PRI ZATILNI VSTAVI
\nS porodnim mehanizmom razumemo na\u010din, kako se poraja plod in drugi deli skozi porodni kanal. Pri zatilni vstavi je mala me\u010dava na levi, velika pa na desni. Pri 2 zatilni vstavi je ravno obratno. \u010ce se glavica skloni se poraja z najmanj\u0161im obsegom in z malim po\u0161evnim premerom, kar je ugodno za potek poroda.
\nPORODNI MEHANIZEM
\n– Sklanjanje glavice: s popadki se prena\u0161a pritisk od plodove zadnjice na hrbtenico in glavico. Ker je hrbtenica k glavici pritrjena bli\u017eje zatilja deluje kot os neenakoro\u010dnega vzvoda s kraj\u0161o ro\u010dico proti zatilju in dalj\u0161o proti \u010delu. Dalj\u0161i krak se pomakne navzgor, kraj\u0161i pa navzdol, zaradi tega se glavica skloni. Glavica se maksimalno flektira.
\n– Pomikanje naprej: tako sklonjena glavica se pomika naprej dokler ne dospe do medeni\u010dne sredine. Temenski \u0161iv poteka pre\u010dno, malo je pri prvi poziciji levo pri drugi pa desno.
\n– Notranje sukanje: ko je glavica dospela do medeni\u010dne sredine se pri\u010dne notranje sukanje in se hkrati pomika do medeni\u010dnega dna. Pri prvi poziciji se su\u010de tako, da poteka temenski \u0161iv najprej v desnem po\u0161evnem premeru medeni\u010dne o\u017eine, in nazadnje v vzdol\u017enem premeru medeni\u010dnega izhoda. Mala me\u010dava, ki je prvotno levo se pomakne levo navzpred in nazadnje pod simfizo. Velika me\u010dava je do kri\u017enice vi\u0161je kot mala me\u010dava. Notranje sukanje je posledica prilagajanja vzdol\u017eno dol\u017eine glavice prostoru. Notranje se zasu\u010de tudi zaradi tega, da se najla\u017eje ukrivljenost hrbtenice prilagodi osi medenice.
\n– Iztegovanje: na medeni\u010dnem dnu se glavica s tilnikom upre ob sramni\u010dni lok in se pri\u010dne iztegovati \u010dez presredek. Pri tem se porodi najprej zatilje, teme, \u010delo, obraz. Ramena so na medeni\u010dnem vhodu.
\n– Vnanje sukanje: \u017ee porojena glavica se vnanje zasu\u010de in sicer pri prvi poziciji proti desnemu in pri drugi poziciji proti levemu stegnu matere. Vnanje sukanje je posledica notranjega sukanja ramen. Kot se premika glavica, se premikajo tudi ramena, ko je glavica dospela v medeni\u010dno dno, vstopajo ramena v medeni\u010dni vhod in sicer tako, da poteka pre\u010dni premer ramen v pre\u010dnem po\u0161evnem premeru med. vhoda. Na medeni\u010dnem dnu se ramena notranje zasu\u010dejo tako, da pride pre\u010dni premer v vzdol\u017eni premer medeni\u010dnega izhoda.<\/p>\n
34. ZNANILCI PORODA:
\n– povesi se trebuh,
\n– plod se umiri,
\n– sprememba du\u0161evnega stanja,
\n– pri prvesnicah izgine no\u017eni\u010dni del maternice, materni\u010dno ustje je za prst odprto, pri mnogorodnicah je mat. ustje kraj\u0161e in odprto za 1 do 2 prsta,
\n– odtekanje sluzi in krvi 1 \u2013 2 dni pred porodom.<\/p>\n
35. VZROKI IN POSLEDICE IZZVANEGA SPLAVA
\nVZROKI:
\n– Iz medicinskih vzrokov: absolutni: do 12. tedna-relativni: \u010de je ogro\u017eeno zdravje matere
\n– Iz profilakti\u010dnih razlogov: kadar na podlagi zdravni\u0161ke znanosti sklepamo, da se bo zaradi bolezni star\u0161ev rodil otrok s hudimi telesnimi in du\u0161evnimi hibami.
\n– Sijuridi\u010dni razlog: posilstvo, zloraba prizadete osebe, ob\u010devanje z mladoletno osebo\u2026
\n– Socialni razlog: sklepamo da bo nose\u010dnica za\u0161la v hude dru\u017einske in osebne razmere<\/p>\n
POSLEDICE:
\nZGODNJI ZAPLETI: po\u0161kodbe, (perforacija, po\u0161k. drugih organov)
\n– mo\u010dnej\u0161e krvavitve,
\n– zapleti z anestezijo,
\n– infekcije,<\/p>\n
INTERMEDIARNI ZAPLETI:
\n– krvavitve,
\n– atonija,
\n– vnetja,
\n– psihi\u010dne te\u017eave,
\n– tromboza,<\/p>\n
POZNI ZAPLETI:
\n– te\u017eka zanositev,
\n– kroni\u010dne infekcije,
\n– Cervico ischemi\u010dna insuficicuca,
\n– A\u0161ermanov sindrom: prirastline v materni\u010dni votl.,
\n– vpliv na menstrualni ciklus,
\n– Tromboflebitis,
\n– psihi\u010dne te\u017eave.<\/p>\n
36. POTEK IZVEN MATERNI\u010cNE NOSE\u010cNOSTI
\nJajcevod ni primeren za razvoj jaj\u010deca. V ve\u010dini primerih nose\u010dnost po nekaj tednih poneha. Pri tem sta dve mo\u017enosti:
\n– Raztezanje jajcevoda \u2013 raztrganje, jaj\u010dece se porodi v trebu\u0161no votlino in porodnica mo\u010dno krvavi v trebuh.
\n– Raztrga se samo sluznica, ki prekriva jajce. Takrat se jajce lo\u010di od jajcevodne stene, porodi se v jajcevod in sprosti s peristaltiko splavi skozi trebu\u0161no ustje jajcevoda v trebu\u0161no votlino \u2013 jajcevodni splav.<\/p>\n
37. VZROKI IN ZNAKI IZVENMATERNI\u010cNE NOSE\u010cNOSTI
\nVZROKI:
\n– jajcevodno vnetje (vname se po porodu ali splavu, sluznica se zlepi in zaraste delno ali popolnoma),
\n– Endometrioza,
\n– materni\u010dni vlo\u017eki,
\n– nerazvit ali nepravilno razvit jajcevod. Nerazvit jajcevod je ponavadi dalj\u0161i, ker je mi\u0161i\u010dje slabo razvito in je len. Nepravilno razvit pa ima razne odrastke.
\n[wp_ad_camp_1]
\nZNAKI: znaki raztrganja jajcevoda: jajcevodni splav
\n– krvavitev, bole\u010dina L in D,
\n– hudi kr\u010di v L in D potrebu\u0161ju,
\n– krvavitev,
\n– \u010de tipljemo mehko in nebole\u010do oteklino ob maternici je jaj\u010dna nose\u010dnost skoraj gotovo.<\/p>\n
ZNAKI JAJCEVODNE NOSE\u010cNOSTI:
\n– izostanek redne menstruacije,
\n– temna in teko\u010da krvavitev,
\n– iztrebitev minljive mrene,
\n– kr\u010di,
\n– notranja krvavitev.<\/p>\n
38. PLACENTA PREVIA
\nPravilno le\u017ei placenta v skr\u010devalnem delu maternice, nepravilno pa tedaj kadar sega njen spodnji rob v raztezni del maternice in prekriva delno ali popolno notranje materni\u010dno ustje. Spredaj le\u017ee\u010da placenta se lo\u010di \u017ee zadnje mesece nose\u010dnosti ali v prvi porodni dobi
\n3. STOPNJE SPREDAJ LE\u017dE\u010cE PLACENTE:
\n– popolnoma spredaj le\u017ee\u010da placenta prekriva mater. ustje popolnoma
\n– delno spredaj le\u017ee\u010da placenta pokriva notranje mat. ustje samo deloma, delno pa jaj\u010dni mehur
\n– nizko le\u017ee\u010da placenta sega s sp. robom komaj od roba notranjega mat. ustja.<\/p>\n
NEVARNOSTI: izkrvavitev \u2013 lahko je majhna ali zelo obilna oku\u017eba: v\u010dasih med porodom, ponavadi pa \u0161ele v poporodni dobi zra\u010dna embolija
\nZNAKI: krvavitev v 2. polovici nose\u010dnosti in pred porodom, mo\u010dna v sunku
\nOb porodu se krvavitev stopnjuje.<\/p>\n
39. PREZGODNJA LO\u010cITEV PRAVILNO LE\u017dE\u010cE POSTELJICE
\nVZROKI:
\n– nose\u010dni\u0161ke toksemije: preklampsije, eklamsije,
\n– sr\u010dne hibe in kroni\u010dna vnetja ledvic s povi\u0161anim pritiskom,
\n– po\u0161kodbe nose\u010dnice: udarci, padci, skakanje, spolno ob\u010devanje,
\n– prekratka popkovnica vle\u010de posteljico,
\n– naglo zmanj\u0161anje maternice po razpoku mehurja.<\/p>\n
40. ZNAKI PREZGODNJE LO\u010cITVE PRAVILNO LE\u017dE\u010cE POSTELJICE
\n– nagla rast maternice, slabi, neredni popadki, stalno napeta maternica;
\n– nejasno tipanje plodovih delov, slabo se sli\u0161ijo plodovi sr\u010dni utripi;
\n– krvavitev iz no\u017enice, \u010de je materni\u010dno ustje zaprto je krvavitev majhna, \u010de je nekoliko odprto, najde kri pot med jaj\u010dnimi ovoji in mat. steno;
\n– znamenje notranje krvavitve;
\n– v redkih primerih se placenta iztrebi pred plodom.<\/p>\n
41. MOLA HYDRATIDORA mehur\u010dasta smrt
\nPojavlja se v 3 \u2013 6 mesecu in to pri mnogorodkah. Povzro\u010da lahko nose\u010dnostno toksemijo. Pri mehur\u010dasti smrti se resice resaste mrene, ki so rahle in tanke spremenijo v proso velike mehur\u010dke, napolnjene z vodno teko\u010dino. Resice ne delujejo pravilno in plod ne dobi dovolj hranil. Mehur\u010dasta smrt raste naglo. Na jaj\u010dnikih se zato naselijo luteinske ciste saj resice izlo\u010dajo ve\u010d horionskega gonadotropnega hormona.
\nZNAKI: slabo po\u010dutje, pogoste bole\u010dine
\n– hitra rast maternice, maternica je mehka kot testo, ne sli\u0161imo ali tipljemo plodove sr\u010dne utripe,
\n– bliskovite krvavitve, ki ravno tako hitro prenehajo,
\n– med krvjo opazimo mehur\u010dke.<\/p>\n
42 . VZROKI KRVAVITEV V 1. POLOVICI NOSE\u010cNOSTI
\n– mese\u010dnemu perilu podobna krvavitev iz stenski minljive mrene,
\n– splav,
\n– izvenmaterni\u010dna nose\u010dnost,
\n– pretrganje kr\u010dnih \u017eil na vnanjem spolovilu in no\u017enici,
\n– cervikalni polip, entroplakije, karcinom mat. vratu.<\/p>\n
43. KRVAVITEV V 2. POLOVICI NOSE\u010cNOSTI
\n– prezgodnja lo\u010ditev pravilno le\u017ee\u010de placente,
\n– spredaj le\u017ee\u010da placenta,
\n– raztrganje maternice,
\n– pretrganje kr\u010dnih \u017eil na vnanjem spolovilu in no\u017enici,
\n– cervikalni polip, eritroplakije, karcinom mat. vratu.<\/p>\n
44. ZNAKI GROZE\u010cE RUPTURE UTERUSA
\n– mo\u010dni in kr\u010deviti popadki (vedno pogostej\u0161i, mo\u010dnej\u0161i),
\n– bole\u010dine ob dotiku,
\n– mejni obro\u010d med skr\u010devalnim in razteznim delom se pomika od simfize proti popku, ko je pri popku se maternica raztrga,
\n– plod se nejasno tiplje, nejasni plodovi sr\u010dni utripi,
\n– pri notranji porodni\u0161ki preiskavi ugotovimo, da mehurja ni, materni\u010dno ustje je oteklo.<\/p>\n
45. ZNAKI RAZTRGANJA UTERUSA
\n– nenadna huda bole\u010dina ob raztrganju,
\n– popadki prenehajo,
\n– ob\u010dutljiv trebuh na pritisk (plod se premakne med ovoje),
\n– porodnica je \u0161okirana,vnanja ali notranja krvavitev.<\/p>\n
46. POSTOPKI IN VZROKI SPONTANEGA SPLAVA
\nVZROKI:
\nA) nepravilnosti materinega telesa
\n– nepravilnost rodil in plodil: bolezni minljive mrene, nepravilno razvita maternica, nepravilna lega maternice, bule na maternici, insuficienca mat. vratu, nepravilno delovanje jaj\u010dnikov\u2026
\n– akutne infekcije: o\u0161pice, \u0161krlatinka, rde\u010dke, gripa, angina, plju\u010dnica, vnetje slepi\u010da\u2026
\n– kroni\u010dna infekcija: sifilis, TBC, toksoplazmoza\u2026
\n– druge bolezni: sr\u010dna hiba, ledvi\u010dne jetrne bolezni
\n– izosenzibilizacija po sistemu ABO in Rh<\/p>\n
B) nepravilnosti in bolezni jajca lahko povzro\u010dijo plodovo smrt
\n– nepravilnosti ploda, popkovnice (zvita, zadrgnjena)
\n– jaj\u010dnih ovojev, plodovnice (pred\u010dasno raztrganje placente (mehur\u010dasta smrt)<\/p>\n
C) vnanji vplivi na maternico: nepravilna in nezadostna prehrana
\n– \u010dezmerno in prenaporno delo
\n– mehani\u010dni u\u010dinki: padci, udarci
\n– kemi\u010dni u\u010dinki: zastrupitev z svincem, kromom, bronom , \u017eivim srebrom
\n– toplotni u\u010dinki
\n– RTG \u017earki<\/p>\n
POTEK:
\n1) GROZE\u010cI SPLAV ALI ABORTUS IMMINENS
\n\u017denska krvavi po malem, popadkov ni, pri groze\u010dem splavu se lo\u010di majhen del resaste mrene, plod dobiva preko ostalih resic \u0161e dovolj kisika in hranil. Pri preiskavi vidimo da je maternica nose\u010da, no\u017eni\u010dni del maternice je normalen, ustje je zaprto. UZ poka\u017ee ohranjeno nose\u010dnost, v nekaterih primerih postanejo popadki pogostej\u0161i, krvavitev ne preneha in groze\u010di splav gre v za\u010detni TH po\u010ditek, buscopan
\n2) ZA\u010cETNI SPLAV ALI ABORTUS INCIPIENS 50 % re\u0161imo
\nZaradi popadkov se ve\u010dji del jajca lo\u010di od maternice, hkrati se za\u010dne tudi maternica odpirati. \u010ce nose\u010dnico notranje pregledamo opazimo, da se za\u010dne materni\u010dno ustje odpirati in da vratni kanal zija. Mo\u010dneje krvavi in kr\u010di so mo\u010dnej\u0161i. UZ ugotovimo retroplacentarini hematom, ki je nastal zaradi zgodnje lo\u010ditve placente.
\nTH \u2013 spazmolitiki, po\u010ditek
\n3) POTEKAJO\u010cI SPLAV ALI ABORTUS INTRACTU 10 % re\u0161imo
\nNose\u010dnica ima bole\u010de popadke, materni\u010dno ustje se odpira, telo maternice je napeto. Ta doba zelo hitro preide v 4. dobo
\n4) NEPOPOLNI SPLAV ALI ABORTUS INCOMPLETUS 0 % re\u0161itve
\nDel jajca ostane \u0161e v maternici, ve\u010dina pa se je zaradi popadkov s \u0161tevilnimi strdki iztisnila v no\u017enico ali povzro\u010dila manj\u0161o krvavitev. Materni\u010dni vrat je odprt za 1 \u2013 2 cm. \u010ce splava ne dokon\u010damo z abrazijo \u017eenska krvavi \u0161e naprej. Maternica je manj\u0161a in skr\u010dena.
\n5) POPOLNI SPLAV ALI ABORTUS COMPLETUS
\n\u010ce se iztrebi celo jajce govorimo o popolnem splavu, ki ga ugotovimo s pregledom izlo\u010dene vsebine. Krvavitev preneha v nekaj dnevih, v maternici \u0161e vedno ostanejo deli resaste ali minljive mrene.<\/p>\n
47. KOMPLIKACIJE IZZVANEGA SPLAVA?
\nZGODNJI ZAPLETI:
\n– po\u0161kodbe (perforacija maternice, po\u0161kodbe drugih organov)
\n– krvavitev
\n– infekcije
\n– zapleti z anestezijo
\nINTERMEDIARNI ZAPLETI:
\n– krvavitev
\n– vnetja
\n– tromboza
\n– atonija
\n– psihi\u010dne te\u017eave
\nPOZNI ZAPLETI:
\n– te\u017eka zanositev
\n– kroni\u010dne infekcije
\n– cervico isthmi\u010dna insuficienca
\n– a\u0161ermanov sindrom: prirastline v materni\u010dni votlini
\n– vpliv na menstrualni ciklus
\n– tromboflebitis
\n– psihi\u010dne te\u017eave<\/p>\n
48. VZROKI ZA MEDENI\u010cNO VSTAVO?
\n– sedlasta, dvoroga maternica, – prej\u0161nji porod v medeni\u010dni vstavi
\n– bule maternice – majhna efektivnost ploda
\n– vodenoglavci
\n– dvoj\u010dki
\n– spredaj le\u017ee\u010da placenta
\n– malorodnost
\n– gestacijska starost
\n– mnogorodnice
\n– multipla nose\u010dnost<\/p>\n
49. ZGODNJE IN POZNE TOKSIKOZE?
\nZGODNJE TOKSIKOZE:
\na) bljuvanje (emesis gravidarum): ponavadi bljuvajo samo zjutraj, v\u010dasih pa tudi \u010dez dan; te te\u017eave niso nevarne, minejo v 4.mesecu nose\u010dnosti
\nb) \u010dezmerno bljuvanje (hyperemesis gravidarum): gre za spremenjeno reaktivnost sredi\u0161\u010da za bljuvanje. O \u010dezmernem bljuvanju govorimo ko nose\u010dnica bljuva ne glede na zau\u017eito hrano. \u010ce bljuva dlje \u010dasa lahko za\u010dne huj\u0161ati, pri tem izgublja veliko za njo pomembnih stvari (beljakovine, soli, voda)
\nc) \u010dezmerno slinjenje (hypersalivatio): je zelo redek pojav, ponavadi se pojavlja poleg \u010dezmernega bljuvanja, slina je obilna in tako grenka da je ne more po\u017eirati.<\/p>\n
POZNE TOKSIKOZE:
\nEPH gestoze (edemi, proteinurija, hipertenzija).
\nPojavljajo se po 24. tednu.
\nZnamenja:
\n– edemi,
\n– proteinurija,
\n– hypertenzija,
\n– konvulzije,
\n– globoka nezavest.<\/p>\n
Lahko se pojavlja z enim navedenim znamenjem ali ve\u010dim.
\nPreeklampsija:
\nSe pojavi po 24. tednu nose\u010dnosti, opa\u017eamo jo pri privesnicah.
\nZNAKI:
\n– hipertenzija,
\n– edemi,
\n– proteinurija,
\n– naglo nara\u0161\u010danje TT.
\nHuda oblika od la\u017eje se lo\u010di po: RR 160\/110 mmHg in ve\u010d, izlo\u010dena koli\u010dina urina v 24 urah je 400 ml in manj; motnje vida.
\n\u010ce se stanje med porodom poslab\u0161a dokon\u010dno porod z vakuumskim ekstraktorjem ali forcepsom. Pri hudi preeklampsiji so \u0161e znaki: utrujenost, glavobol, motnje vida, bruhanje, bole\u010dine v osr\u010dju.
\nEklampsija (porodna bo\u017ejast): je najhuj\u0161a oblika nose\u010dnostne toksemije. Lahko izbruhne proti koncu nose\u010dnosti, med porodom ali v zgodnji poporodni dobi.<\/p>\n
ZNAKI:
\nv kraj\u0161ih ali dalj\u0161ih presledkih ponavljajo\u010di se napadi, ki so zelo podobni bo\u017ejastnim. Pojavijo se nenadno, \u017eenska se onesvesti, pri\u010dne se s toni\u010dnimi kr\u010di, ne diha, nato se pojavijo \u0161e kloni\u010dni kr\u010di. Napad trja od 0,5 \u2013 2min. lahko se vrste en napad za drugim, po napadu pa od utrujenosti zaspi.
\nKroni\u010dno hipertenzivno \u017eilno obolenje: gre za obolenje \u017eilja s pove\u010danim pritiskom in pogosto z bolezenskimi znamenji na ledvicah. Potek nose\u010dnosti pri kroni\u010dni hipertenziji je huj\u0161i, ker se tlak iz meseca v mesec vi\u0161a.<\/p>\n
50. VZROKI NEPLODNOSTI
\n\u017dENSKA
\n1.) zaradi nepravilne funkcije jaj\u010dnikov in jajcevodov
\n1.1. neplodnost zaradi odsotnosti jaj\u010dnikov ali jajcevodov
\n– prirojena okvara
\n– kirur\u0161ka odstranitev
\n– zgodnja menopavza
\n1.2. okvara zorenja in spro\u0161\u010danja jaj\u010dne celice
\n– telesna te\u017ea
\n– avtoimune bolezni
\n– hormonalne nepravilnosti v delovanju hipofize, jaj\u010dnikov in drugih \u017elez
\n1.3. te\u017eave pri potovanju jaj\u010dne celice iz jaj\u010dnika do jajcevoda
\n– zarastline, ki paj\u010devinasto prekrivajo jaj\u010dnik
\n– zarastline, ki utrdijo jaj\u010dnik dale\u010d od jajcevoda ali prepre\u010dijo tesni stik fimbrij<\/p>\n
2.) te\u017eave, ki so povezane z zapleti pri potovanju spolnih celic
\n2.1. nepravilnosti no\u017enice \u2013 so redke
\n2.2. okvarjena f. cervikalnega kanala
\n– sluz je lahko preve\u010d viskozna
\n– preve\u010d alkalna sluz
\n– preve\u010d kisla sluz
\n– lahko vsebuje protitelesa proti semen\u010dicam
\n2.3. bolezenske spremembe na maternici, nastanejo zaradi:
\n– razvojne nepravilnosti
\n– miomov v steni maternice ali pod sluzni\u010dnim endotelijem
\n– polipov
\n– zarastlin
\n2.4. bolezenske spremembe na jajcevodih
\n– prekinjena, zama\u0161ena prehodnost
\n– omejena gibljivost jajcevodov
\n– odstranitev jajcevodov<\/p>\n
3.) vzroki neplodnosti, ki so v spolnih celicah
\nle vsak 5 zarodek se ugnezdi; neplodnost lahko nastopa:
\n– nesposobnost semen\u010dic da vdre v jaj\u010dno celico
\n– nesposobnost jaj\u010dne celice da bi se po oploditvi delila
\n– nesposobnost zarodka da bi se implantiral v endometrij
\n– ponavljajo\u010di splavi
\n– nepravilne strukture jaj\u010dne celice<\/p>\n
4.) psihogeni vzroki
\n– psihi\u010dne obremenitve, napetost, ob\u010dutek krivde
\n– depresija, jeza, \u017ealost<\/p>\n
MO\u0160KI
\n1.) neplodnost, povezana s funkcijo semen\u010dic
\n1.1. odsotnost obeh mod
\n– prirojena okvara mod
\n– nespu\u0161\u010den testis
\n– odsotnost semen\u010dic v modih
\n– kirur\u0161ka odstranitev obeh mod
\n– preboleli mumps in zapleti
\n1.2. okvare zorenja in spro\u0161\u010danja semen\u010dic v izvodila
\nslabo tvorjenje semen\u010dic je lahko:
\n– prirojene napake v razvoju semen\u010dic
\n– slabe hormonske vzpodbude gonadotropnih hormonov
\n– okvare sistema kanal\u010dkov po po\u0161kodbi in vnetju
\n– prekomerno u\u017eivanje alkohola, kajenje
\n– izpostavitev testisa prekomerni temperaturi
\n1.3. motnje v ejakulaciji
\nejakulacija v se\u010dni mehur ali retrogradna ejakulacija je redka
\nKo se pri\u010dne mehanizem semenskega izliva s kontrakcijo semenskih me\u0161i\u010dkov, seme lahko potuje le v dve smeri ali v penis ali v mehur. \u010ce je zaporni mehanizem dna mehurja okvarjen, bo pri\u0161lo do izliva semena v mehur.
\n1.4. psihogeni vzroki
\n– motnje spolne sle
\n– nezadostna otrdelost spolovila
\n– nasposobnost da seme izbrizga med spolnim ob\u010devanjem<\/p>\n
51. PREGLED VAGINALNEGA IZCEDKA
\n1. razred: v izcedku najdemo \u0161tevilne laktobacile (D\u00f6derleirovi bacili), posamezne druge bakterije, \u0161tevilne vaginalne celice in posamezne levkocite.
\n2. razred: v izcedku najdemo posamezne laktobacile, \u0161tevilne druge bakterije, posamezne vaginalne celice, ki razpadejo in mnogo levkocitov.
\n3. razred: v izcedku ne najdemo laktobacilov, pa\u010d pa obilno vaginalno floro, vaginalnih celic skoraj ni, so pa \u0161tevilni levkociti.
\n4. razred: gonoroi\u010dni izcedek, za katerega so zna\u010dilni \u0161tevilni znotraj in zunaj celi\u010dni gonokoki.
\n5. razred: trihormorozni izcedek, za katerega je zna\u010dilno da med redkimi epitelijskimi celicami in ve\u010djim \u0161tevilom levkocitov najdemo bi\u010dkarja (Trichomomas vaginalis).
\n6. razred: glivi\u010dni izcedek, za katerega je zna\u010dilno, da med redkimi epitelijskimi celicami in levkociti najdemo zna\u010dilne micelijske niti (Candida albicans).<\/p>\n
52. ZNAKI PELVI\u010cNIH VNETIJ
\n– bole\u010dina v spodnjem potrebu\u0161ju,
\n– pove\u010dana TT, mrzlica, slabost, bruhanje,
\n– izvencikli\u010dne krvavitve,
\n– obilnej\u0161i no\u017eni izcedek,
\n– bole\u010dina pri spolnih odnosih,
\n– simptomi vnetja se\u010dnih poti,znaki peritonealnega dra\u017eenja.<\/p>\n
53. \u017dENSKA URINSKA INKONTINENCA
\nJe nehoteno uhajanje urina, ki \u017eenski povzro\u010da zdravstvene, socialne in higienske probleme. UI moramo objektivno dokazati, zato ni inkontinentna \u017eenska, ki ji ob\u010dasno uide kapljica urina.
\nRAZDELITEV:
\na.) anatomska:
\n– uretralna: stresna, preto\u010dna, nujna, UI pri epilepsiji, funkcionalna.
\n– ekstrauretralna: – kongenitalna zaradi se\u010devoda, ki se sre\u010duje v svodu no\u017e.
\n– zaradi navzven odprtega se\u010dnega mehurja
\n– zaradi fistule, ki so lahko uretralne, ureteralne, vezikalne.
\nb.) klini\u010dna:
\n– absolutna: – prirojene nepravilnosti (epilepsija, ektopi\u010dni ureter)
\n– pridobljene nepravilnosti (fistule po porodu, po OP, zaradi rakastih obolenj).
\n– relativna: uhajanje urina po naporu, nujna, over flow in zaradi o\u017eiv\u010denja mehurja (neurogeni mehur).<\/p>\n
54. NAJPOGOSTEJ\u0160A INKONTINENCA IN ZNAKI
\nSTRESNA URINSKA INKONTINENCA je nehoteno uhajanje urina ob pove\u010danem trebu\u0161nem pritisku, ki se prena\u0161a na mehur. Klini\u010dno se ka\u017ee kot nehoteno uhajanje urina pri kihanju, ka\u0161ljanju in dvigovanju bremen, pri zelo hudi obliki \u017ee pri samem menjanju polo\u017eaja telesa.<\/p>\n
Vzrok:
\n– hereditarni (slabost tkiv),
\n– konstitucionalni (pogosteje pri pikni\u010dnem tipu kot pri asteniku in atletskemu tipu),
\n– \u0161tevilo polodov, vodstvo poroda,
\n– fizi\u010dno delo.
\nZDRAVLJENJE: konzervativno, operativno (odlo\u010da stopnja in spremljajo\u010da obolenja)<\/p>\n
NUJNA \u2013 URGENTNA URINSKA INKONTINENCA
\nJe nenadno nehoteno uhajanje urina skozi se\u010dnico, ki se pojavi po predhodnem siljenju na vodo. Najpogosteje se pojavlja na poti proti strani\u0161\u010du, ob poslu\u0161anju iztekajo\u010de vode ali pri delu z mrzlo vodo. Zdravljenje: konzervativno (trening, bio feed \u2013 back, medikamentozno, AMFES).
\nME\u0160ANA OBLIKA
\nPri tej vrsti gre za kombinacijo stresne in urgentne urinske inkontinence. Prevladuje lahko ena ali druga.<\/p>\n
55. ZDRAVLJENJE RAKA DOJKE IN ODKRIVANJE
\nODKRIVANJE:
\na.) klini\u010dni pregled: anamneza, inspekcija, palpacija
\nb.) mamografija
\nc.) termografija
\nd.) ehomamografija
\ne.) citodiagnostika
\nf.) kirur\u0161ka biopsija
\ng.) ostale metode: diafonoskopija (presvetljevanje), CT, radioizotopna monografija, MR,\u2026<\/p>\n
ZDRAVLJENJE:
\na.) kirur\u0161ko zdravljenje (odvisno od stadija in stanja bolnice) \u2192 tumorektomija (odstranitev tumorja), segmentektomija (odstranitev segmenta), kvandraktetomija (odstrani ves kvadrant), evakuacija aksile (odstrani se tkivo aksile), nodificirana radikalna mastektomija (odstrani de dojka in tkivo aksile), radikalna mastektomija (dojka, mi\u0161i\u010dje, bezgavke, tkivo aksile).
\nb.) radioterapija \u2192 postoperativno (uni\u010di morebitne ostanke rakastega tkiva), radikalno (kadar OP ni mo\u017ena), paliativno (le bla\u017eilno).
\nc.) kemoterapija \u2192 zavirajo ali uni\u010dujejo rast rakastega tkiva
\nd.) hormonska terapija \u2192 antiestrogeni, progesteroni, aminoglutentemidi; uporaba pri starej\u0161ih, postmenopavzalnih bolnicah.<\/p>\n
56. KOMPLIKACIJE PRI UPORABI MATERNI\u010cNEGA VLO\u017dKA
\n– krvavitev in iztisi (lahko se pojavijo takoj po vstavitvi ali kasneje, iztisi so lahko popolni ali delni);
\n– nose\u010dnost (\u010de zanosi, ga mora odstraniti, lahko se tudi zgodi, da pride do splava);
\n– izvenmaterni\u010dna nose\u010dnost;
\n– vnetja (gre za resne zaplete, najve\u010dje je tveganje v prvih dneh, nato vedno manj\u0161e, vendar se po dalj\u0161em no\u0161enju pojavijo bolj zapletene in te\u017eje oblike vnetja);
\n– predrtje maternice \u2013 perforacija (lahko jo pri vlaganju predre zdravnik, perforacijo potrdimo z RTG posnetkom, lahko pride tudi do vra\u0161\u010danja v mi\u0161i\u010dje, vendar \u017eenska nima problemov).<\/p>\n
57. BRIS PO PAPANICOLAU \u2013 PAP TEST
\n1. \u2013 negativno
\n2. \u2013 mejni bris (vidne so neke spremembe, lahko vnetja ali displazije, negativen)
\n3. bris ponovimo (gre za spremembe, ki jih povzro\u010da displazija, vendar ni znano za katere spremembe gre)
\n4. pozitivno (posamezne karcinomske celice)
\n5. +++ (karcinomske celice v gru\u010dah).<\/p>\n
58. ENDOMETRIOZA
\nJe bolezen pri kateri se pojavlja endometriju podobno tkivo izven obi\u010dajnega mesta v materni\u010dni votlini.
\nVZROKI:
\n– Sampsonova teorija: krivi retrogradno mestruacijo. Gre za izlo\u010danje mestrualnega sekreta skozi jajcevode v trebu\u0161no votlino, tam se del\u010dki endometrija implantirajo.
\n– Moyerjeva teorija: razli\u010dni dra\u017eljaji (hormoni, vnetja) spro\u017eijo preobrazbo celomskega epitelija v endometriju podobno.
\n– Teorija o indukciji: govori o posebnih snoveh, ki spodbujajo nediferencirane celice da se spremenijo v endometrijska \u017eari\u0161\u010da.
\n– Teorija o imunskih boleznih: razlaga nastanek teh bolezni z imunskimi motnjami.<\/p>\n
DELITEV:
\na.) genitalna endometrioza:
\n– Adenomioza (primarna endometrioza) \u2192 vdiranje endometrija v mi\u0161i\u010dno steno maternice in sicer difuzno ali po \u017eari\u0161\u010dih, sem \u0161tejemo tudi endometriozo tube uterine.<\/p>\n
– Endometriosis genitalis externa (sekundarna endometrioza) \u2192 gre za pojav endometrioze izven maternice in sicer jaj\u010dnikih, no\u017enici, materni\u010dnem vratu, sakrouterinem ligamentu in Douglasovem prostoru. Ekolpi\u010dni endometrij se cikli\u010dno obnavlja, menstrualni izcedek ne najde poti navzven, zato se nabira v obliki cist. Endometriozno tkivo povzro\u010da brazgotinjenje.
\nb.) izvengenitalna endometrioza \u2013 endometriosis extragenitalis
\n– Rast endometrioze izven rodil: \u010drevo, popek, plju\u010da, slepi\u010d\u2026<\/p>\n
SIMPTOMI:
\n– bole\u010dine pred in po menstruaciji, med spolnim ob\u010devanjem;
\n– povzro\u010da dolge in mo\u010dne menstruacije;
\n– izvencikli\u010dne krvavitve;
\n– endometrioza v se\u010dilih: motnje mikcije, kri v se\u010du, bole\u010de, peko\u010de mikcije;
\n– endometrioza v prebavilih: kr\u010di v trebuhu, kri v blatu;
\n– neplodnost;
\n– pri ginekolo\u0161kem pregledu najdemo v zadnjem oboku no\u017enice majhne modrikaste made\u017ee, so bole\u010di, \u010dvrsti.<\/p>\n
59. KARCINOM MATERNI\u010cNEGA VRATU \u2013 STADIJI
\nNajpogostej\u0161i je okoli 50. leta starosti, vendar zbolevajo tudi \u017eenske, ki so bile \u017ee zelo zgodaj spolno aktivne.
\nSIMPTOMI:
\n– zatrdlina epitela ali kot \u0161iroka vzbrst ali ranica;
\n– bole\u010dine;
\n– izvenmaterni\u010dne krvavitve;
\n– uhajanje vode in blata;
\n– krvavkast smrde\u010d izcedek;
\n– kontaktna krvavitev ob spolnem ob\u010devanju.<\/p>\n
STADIJI:
\n0 \u2192 CIN3, CIS
\n1 \u2013 A1 \u2192 mikroinvazivni karcinom do 3 mm globoko
\n1 \u2013 A2 \u2192 mikroinvazivni karcinom, sega ve\u010d kot 3 mm globoko
\n1 \u2013 B1 \u2192 invazivni karcinom do 4 cm premera
\n1 \u2013 B2 \u2192 invazivni karcinom nad 4 cm premera
\n2 A \u2192 raz\u0161irjen na zgornjo in srednjo tretjino no\u017enice
\n2 B \u2192 zajema parametrije, vendar ne do medeni\u010dne stene
\n3 A \u2192 zajema spodnjo tretjino no\u017enice
\n3 B \u2192 zajema parametrije do medeni\u010dne stene ali se pojavi hidronefroza
\n4 A \u2192 rak prodre do sluznice mehurja in debelega \u010drevesja
\n4 B \u2192 prisotne so oddaljene metastaze.<\/p>\n
60. CERVIKALNA INTRAEPITELNA NEOPLAZIJA (CIN)
\nDel materni\u010dnega vratu, ki vodi v no\u017enico (portio), je pokrit s plo\u0161\u010datim epitelijem, prehajajo\u010dim v podro\u010dju zunanjega materni\u010dnega ustja v cilindri\u010dni \u017elezni epitelij kanala materni\u010dnega vratu. Podro\u010dje, kjer se epitelija prepletata, je podro\u010dje pora\u0161\u010danja (transformacijska cona). V tem podro\u010dju nastanejo nepravilnosti v dozorevanju in diferenciaciji celic vse do opti\u010dnih oblik, to je do nastanka cervikalne introepitelne neoplazije CIN. Pojav imenujemo predrakasti, ker atipi\u010dne neoplasti\u010dne celice ne vdirajo v globje plasti, kar je zna\u010dilno za rakavo tkivo.
\n3. stopnje CIN = CIN1, CIN2, CIN3, ki je \u017ee te\u017eka displazija ali \u017ee CIS \u2013 carcinoma in situ (intraepitelni rak).
\nZa CIN so zna\u010dilni: maturacija, diferenciacija celic, jedrne nepravilnosti, pove\u010dana delitvena aktivnost.
\nCIN ugotovimo: citodiagnostika po PAPANICOLAU, s kolposkopom, biopsijo (histolo\u0161ki pregled).<\/p>\n
61. CARCINOM MATERINEGA TELESA, JAJ\u010cNIKOV IN ENDOMETRIJA
\nCARCINOM ENDOMETRIJA \u2013 adenokarcinoma endometrij:
\nNajpogostej\u0161i je med 60. in 70. letom in sicer pri \u017eenskah z zgodnjo menarho in pozno menopavzo, ki niso nikoli rodile, pri debelih, tistih s sladkorno boleznijo in hipertenzijo. Rak endometrija je \u017elezni rak.
\nZa\u010detni rak ima obliko plo\u0161\u010date zadebelitve endometrija, rane ali pa vzbrsti, raste tako prodira v globino in \u0161irino. Globina invazije v materni\u010dno steno je pomembna, ker so zasevki pri oblikah, ki niso pri\u0161le \u2153 debelini miometrija redke, pri oblikah, ki pri\u0161le v \u2154 ali 3\/3 pa je prognoza slab\u0161a.<\/p>\n
SIMPTOMI:
\n– izvencikli\u010dne krvavitve,
\n– izcedek,
\n– bole\u010dina.<\/p>\n
Poznamo G1 (dobro), G2 (srednje) in G3 (slabo) diferenciran adenokarcinom glede na dozorele celice.
\nCARCINOM JAJ\u010cNIKOV \u2192 metastazira v trebu\u0161no votlino
\nPrimarni malignom jaj\u010dnikov je \u0161e vedno pogosto neozdravljiva bolezen. Zbolevajo \u017eenske med 70. in 80. letom. Poenostavljeno jih imenujemo adenokarcinomi, ti obsegajo:
\n– serozne,
\n– mucirozne, adenokarcinomi
\n– endometriodne
\n– maligne Brenerjeve tumorje,
\n– me\u0161ani adenokarcinom,
\n– nediferencirani in neklasificirani adenokarcinomi.<\/p>\n
62. VRSTE BENIGNIH TUMORJEV
\n1.) benigni tumorji zunanjega spolovila
\n– rtaste bradavice, fibromi, lipomi, hidroderomi, endometrioza, pigmentna znamenja.
\n2.) benigni tumorji no\u017enice:
\n– rtaste bradavice, fibromiomi, endometrioza.
\n3.) benigni tumorji maternice
\n– miomi, cervikalni \u017elezni polip, endometrialni \u017elezni polip, CIN
\n4.) benigni tumorji jajcevoda
\n– miomi, fibromi, hemangiomi, limfangiomi, mezonefroidni t.,\u2026
\n5.) benigni tumorji jaj\u010dnika
\n– serozni cistoderoni, mucirozni cistoderomi, andometriotidni cistoderomi, mezonefroidni, me\u0161ani, Brenerjev tumor, nediferecnirani, neklasificirani.<\/p>\n
63. METODE ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA MATERNI\u010cNEGA VRATU
\n– citodiagnostika,
\n– klini\u010dni pregled,
\n– biopsija,
\n– UZ medenice,
\n– intravenozna pielografija,
\n– kolposkopija,
\n– UZ jeter,
\n– RTG plju\u010d,
\n– limfografija,
\n– scintigrafija skeleta,
\n– dolo\u010ditev tumorskih markerjev.<\/p>\n
64. KAKO SE KA\u017dE KARCINOM UTERUSA IN DIAGNOZA
\nZa\u010detni rak ima obliko plo\u0161\u010date zadebelitve endometrija, rane ali pa vbrsti, raste tako prodira v globino in \u0161irino. Globina invazije v materni\u010dno steno je pomembna, ker so zasevki pri oblikah, ki niso pri\u0161le \u2153 debelini miometrija redke, pri oblikah, ki pri\u0161le v \u2154 ali 3\/3 pa je prognoza slab\u0161a.
\nSIMPTOMI:
\n– izvencikli\u010dne krvavitve,
\n– izcedek,
\n– bole\u010dina.<\/p>\n
Poznamo G1 (dobro), G2 (srednje) in G3 (slabo) diferenciran adenokarcinom glede na dozorele celice.
\nDIAGNOZA:
\n– frankcionarna abrazija,
\n– histeroskopija.<\/p>\n
65. POSLEDICE MIOMOV
\n– infertilnost,
\n– te\u017eka zanositev,
\n– porodna ovira,
\n– v 3. porodni dobi vzrok za krvavitev,
\n– maligna alteracija,
\n– nekroza miomov.<\/p>\n
66. DIAGNOZA IN TERAPIJA KARCINOMA KOLI UTERI
\nDIAGNOZA:
\n– citodiagnostika,
\n– klini\u010dni pregled,
\n– biopsija,
\n– UZ medenice,
\n– intravenozna pielografija,
\n– kolposkopija,
\n– UZ jeter,
\n– RTG plju\u010d,
\n– limfografija,
\n– scintigrafija skeleta,
\n– dolo\u010ditev tumorskih markerjev<\/p>\n
TERAPIJA:
\n– radikalna odstranitev (odstraniti vse \u2192 bezgavko, no\u017enico, bezgavke v medenici,\u2026),
\n– histerektomija (manj\u0161a odstranitev),
\n– obsevanje (je ob\u010dutljiv).<\/p>\n
67. METODE ZA ODKRIVANJE CA NA MATERNI\u010cNEM USTJU
\n– kolposkopija,
\n– citodiagnostika,
\n– Schillerjev test,
\n– vaginoskopija.<\/p>\n
KAJ LAHKO SKLEPAMO, \u010cE NA HISTOLO\u0160KEM IZVIDU PI\u0160E PROLIFERACIJSKI ENDOMETRIJ?
\nDa je \u017eenska pod vplivom estrogenov, da ni pri\u0161lo do evolucije, niso pravi menstrualni ciklusi (ni pri\u0161lo do preobrazbe iz proliferacijske v sekrecijsko fazo).
\n\u010cE PA PI\u0160E SEKRECIJSKI ENDOMETRIJ
\nJe pod vplivom estrogenov in gestogenov in se iz proliferacijske faze razvije v sekrecijsko fazo.<\/p>\n
OPLODITEV
\nOploditev nastane v ampularnem delu jajcevoda, potem kose je zrelo jaj\u010dece iz Graafovega folikla osvobodilo in se ujelo v lovke jajcevoda ter nato transportira v ampularni del jajcevoda. Po oploditve se za\u010dne jaj\u010dna celica delit sprva v 2, ti 2 v 4, v 8. Nastane morula, katera se s pomo\u010djo peristaltike pomika v materni\u010dno votlino, kjer se 3 \u2013 7 dan ugrezni.
\nTam se za\u010dne lo\u010devati v trofoblast (prehranjevalni sklad) ter embrioblast (zarodkov sklad), iz katerega se razvije plod. Zametkove celice so se razvile v tri plasti: ekloderm, mezoderm in endoderm.
\nNa strani ekloderma nastane amnijski mehur\u010dek (plodnik), na strani endoderma pa rumenjakov mehur\u010dek. Plodnik raste tako, da doda plod z vseh strani in izrine rumenjakov mehur\u010dek.
\nIz ektoderma se razvije: ko\u017ea, \u010dutila, \u017eiv\u010devje, mo\u017egani; iz endoderma: prebavni trakt, dihala, notranji organi; iz mezoderma: kostno, vezivno, mi\u0161i\u010dno tkivo, srce, o\u017eilje, spolni organi.
\nTROFOBLAST razvije na svoji povr\u0161ini resice, ki z ve\u010djo povr\u0161ino ustvarjajo bolj\u0161i kontakt z minljivo mreno kot doslej im. materni\u010dno steno. Horialne resice se utapljajo v krvna jezerca minljive mrene, pokrite so s horialnim epitelom, ki prevzema iz materine krvi za plod hranljive snovi.
\nPo 16. tednu so jaj\u010dni sloji sestavljeni iz proti materni\u010dni steni obrnjene minljive mrene ali decidne iz na sredi le\u017ee\u010de resaste mrene ali horion in iz poti plodu obrnjenega plodnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. VODILNA \u010cRTA \u2013 AXIS PELVIS Je vodilna \u010drta po kateri se poraja plod (pomika se vodilna plodova to\u010dka = glava). Dobimo jo, \u010de razpolovimo vse vzdol\u017ene premere medenice in jih zve\u017eemo s \u010drto. Vodilna \u010drta je navzpred ukrivljena. 2. MEDENI\u010cNE RAVNINE MEDENI\u010cNI VHOD = je pre\u010dno ovalna ravnina. Obdaja jo mejna \u010drta (linea terminalis). … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za izpit iz Ginekologije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[636],"tags":[1246,3418,1247,3416,3417,3415],"class_list":["post-3964","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-ginekologija-in-porodnistvo","tag-ginekologija","tag-izpit-ginekologija","tag-porodnistvo","tag-vprasanja-in-odgovori-za-izpit-iz-ginekologije","tag-vprasanja-iz-ginekologije","tag-zdravstvena-nega-nosecnice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3964","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3964"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3964\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3964"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3964"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3964"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}