PATRONA\u017dNO VARSTVO
\n– patrona\u017ena zdravstvena nega
\n– podro\u010dja dela patrona\u017ene medicinske sestre
\n– subjekti v patrona\u017eni zdravstveni negi
\n– metode in tehnike dela v patrona\u017enem varstvu
\n– patrona\u017ena medicinska sestra koordinatorica v \u0161ir\u0161em zdravstvenem timu
\n(sodelovanje med patrona\u017eno medicinsko sestro in osebnim zdravnikom)
\n– PZN pacienta, njegove dru\u017eine in skupnosti:ocenjevanje zdravstvenega stanja- hierarhi\u010dni odlo\u010ditveni modeli;
\n– dokumentiranje patrona\u017ene zdravstvene nege<\/p>\n
DISPANZERSKO VARSTVO
\n– razvoj slu\u017eb za ZV posameznih skupin prebivalstva v svetu,
\n– organizacija in dejavnost slu\u017eb za ZV posebnih skupin prebivalstva v sistemu ZV v Sloveniji;
\n– preventivno ZV na primarni ravni zdr. dejavnosti:
\n– reproduktivno ZV
\n– ZV dojen\u010dkov in otrok do dopolnjenega 6.leta starosti,
\n– ZV \u0161olskih otrok in mladine do dopolnjenega 19.leta starosti,
\n– ZV \u0161tudentov
\n– zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,
\n– ZV odraslih v dejavnosti splo\u0161ne medicine,
\n– ZV \u0161portnikov;
\n– ZV v slu\u017ebah za ZV posameznih skupin prebivalstva,
\n– naloge medicinske sestre v njih,
\n– metode dela v osnovnem ZV;<\/p>\n
Zdravstveno varstvo
\nje sistem:
\n– ukrepov,
\n– prizadevanj,
\n– dejavnosti za:
\n– varovanje, krepitev, ohranitev zdravja,
\n– izbolj\u0161anje zdravstvenih razmer
\n– prepre\u010devanje in zmanj\u0161evanje obolenj in invalidnosti
\n– zgodnje odkrivanje bolezni
\n– pravo\u010dasno in u\u010dinkovito zdravljenje ter rehabilitacijo obolelih in
\npo\u0161kodovanih,
\n– socialno varstvo v primeru:
\n– bolezni
\n– po\u0161kodbe,
\n– ob porodu in po njem ter
\n– smrti<\/p>\n
primarno zdravstveno varstvo;
\n– primarni,
\n– sekundarni in
\n– terciarni nivo zdravstvene dejavnost<\/p>\n
– primarna
\n– sekundarna in
\n– terciarna preventiva;<\/p>\n
Koncept krepitve zdravja
\nnovi pogledi
\n– zdravstvene ekonomike in gospodarske krize (porast zdravstvenih potreb in zato stro\u0161kov zdravstva);
\n– spremenjena patologija (dominacija knb, travmatizma, profesionalnih in soc.-med. problemov)<\/p>\n
zahteve:
\n– aktiven in zdrav. pozitiven POSAMEZNIK in ZDRAV. DELOVEC;
\n– nov tip zdrav. kulture (odlo\u010ditev za zdravje, zdrav na\u010din \u017eivljenja);
\n– nove oblike JAVNO ZDRAVSTVENEGA delovanja:
\npozitivno zdravje
\n– biolo\u0161ka,
\n– mentalna,
\n– socialna,
\n– psiholo\u0161ka in
\n– kulturna \u010dlovekova entiteta;<\/p>\n
PRIMARNI NIVO ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
\n– lekarni\u0161ka dejavnost;
\n– osnovna zdravstvena dejavnost:
\n– na bolnikovem domu,
\n– na terenu,
\n– v soc. zavodih in zavodih za usposabljanje in izobra\u017eevanje otrok in
\nmladostnikov z motnjami v du\u0161evnem in telesnem razvoju;<\/p>\n
ZDRAVSTVENI DOM-ZAVOD
\nDejavnosti:
\n– preventivno ZV v vseh skupin prebivalcev,
\n– nujno medicinsko pomo\u010d,
\n– splo\u0161no medicino,
\n– ZV \u017eensk, otrok in mladine,
\n– patrona\u017eno varstvo,
\n– laboratorijsko in drugo diagnostiko;<\/p>\n
Zagotavlja \u0161e:
\n– dru\u017einsko medicino,
\n– preventivno in kurativno zobozdravstvo,
\n– medicino dela,
\n– fizioterapijo,
\n– re\u0161evalno slu\u017ebo,
\n– spec.-ambulanto zdrav. dejavnost (ni vezana na bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje)<\/p>\n
NALOGE ZDRAV. DELAVCA V OZV
\nPovezovanje in sodelovanje z:
\n– drugimi zdrav. zavodi,
\n– soc. varstvenimi zavodi,
\n– vzgojno-izobra\u017eevalnimi zavodi,
\n– podjetji, organizacijami, posamezniki;<\/p>\n
Namen:
\n– oblikovati in izvajati programe za krepitev,
\n– ohranitev in povrnitev zdravja<\/p>\n
IZVAJALCI OZV
\n– zdravstveni domovi,
\n– zdravstvene postaje,
\n– zasebni zdravstveni delavci<\/p>\n
PATRONA\u017dNO VARSTVO
\nPatrona\u017eno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, dru\u017eine in skupnosti.<\/p>\n
Ti so zaradi biolo\u0161kih lastnosti, dolo\u010denih obolenj ali ne navajenosti na novo okolje ob\u010dutljivi za \u0161kodljive vplive iz okolja.<\/p>\n
SKUPINE PREBIVALCEV
\nO\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje:
\n– razli\u010dni dejavniki tveganja,
\n– razli\u010dna patologija,<\/p>\n
Skupine prebivalcev:
\n– \u017eenske(materinstvo, fertilno obdobje, menopavza),
\n– pred\u0161olski otroci(novorojen\u010dki, dojen\u010dki, mali in pred\u0161olski otroci)
\n– \u0161olarji, mladostniki in \u0161tudenti,
\n– odrasla populacija:
\n– kroni\u010dni bolniki,
\n– ostarelo prebivalstvo
\n– invalidi,
\n– marginalne skupine,
\n– ogro\u017eeni pri delu<\/p>\n
VIRI OGRO\u017dENOSTI ZA ZDRAVJE
\nOgro\u017eenost za zdravje posameznih skupin prebivalcev:
\n– nenavajenost na \u017dIVLJENJSKE POGOJE, katerim se mora posameznik nujno prilagoditi, ker je to potrebno za njegov obstanek;
\n– izredno mo\u010dna izpostavljenost svojevrstnim BOLEZNIM, zaradi posebnega dru\u017ebenega in splo\u0161nega \u017eiv. okolja
\n– zmanj\u0161ana odpornost telesa, zaradi njegovega BIOLO\u0160KEGA razvoja ali SPREMEMB v organizmu kot celoti ali dolo\u010denih organih oz. organskih sistemov;<\/p>\n
PATRONA\u017dNO VARSTVO
\nPatrona\u017eno varstvo je organizirano kot:
\n– samostojna slu\u017eba ali
\n– organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v:
\n– zdravstvenih domovih ali
\n– kot zasebna dejavnost vklju\u010dena v mre\u017eo javne zdravstvene
\nslu\u017ebe
\n(zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 1992, 93, 96; zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992, 95, 96)<\/p>\n
Organizacijska oblika:
\n– monovalentna, Angela Bok\u0161in, leta 1923
\n– polivalentna oblika, od leta 1962 dalje
\n– patrona\u017eno varstvo in patrona\u017ena ZN \u2013 nadgradnja in prilagajanje novim izzivom z upo\u0161tevanjem usmeritev SZO in ICN v projektu \u00bbFamily Nurse\u00ab<\/p>\n
Planiranje dela:
\n– kadrovski normativ- 1650 prebivalcev, 650 dru\u017ein\/1PMS;
\n– biolo\u0161ke oz. rizi\u010dne skupine prebivalstva- otroci, nose\u010dnice,\u2026starostniki, bolniki;
\n– socialno-medicinski kazalci zdravstvenega stanja na dolo\u010denem obmo\u010dju- posnetek stanja na terenu, ob\u010dini, regiji:
\n– vitalna statistika:
\n-rojstva,
\n-umrljivost,
\n-mrtvorojenost,
\n-zdravstvena statistika:
\n-zbolevnost
\n-travmatizem
\n-absentizem
\n-demografska statistika:
\n-\u0161t. prebivalcev
\n-starostna struktura
\n-struktura preb. po spolu
\n-higiensko-epidemiolo\u0161ke posebnosti obmo\u010dja:
\n-registrirani higienski problemi:
\n-pitna voda,
\n-smog,
\n-dispozicija odpadnih voda
\n-epidemi\u010dne bolezni
\n-u\u0161ivost
\n-garje
\n-nalezljivo vnetje jeter;
\n-sporadi\u010dne bolezni;
\n-zna\u010dilnosti krajevnih podro\u010dji
\n-urbane
\n-geografske
\n-gospodarske
\n-kulturne, itd;
\n-izku\u0161nje iz prej\u0161njih let<\/p>\n
CILJI PATRONA\u017dNE ZDRAVSTVENE NEGE
\nPMS si s sodelavci prizadeva dosegati in ve\u010dati pozitivno zdravje posameznika, dru\u017eine in skupnosti ter zmanj\u0161ati oz. prepre\u010diti negativno zdravje.<\/p>\n
Cilji patrona\u017ene zdravstvene nege so:
\n– fizi\u010dno, du\u0161evno, duhovno in socialno zdravje ter dobro po\u010dutje v socialnem in
\nekolo\u0161kem okolju,
\n– ohranjeno in izbolj\u0161ano zdravje,
\n– zdrav na\u010din \u017eivljenja
\n– zdravo okolje in izbolj\u0161ano okolje
\n– pove\u010dan \u010dlovekov potencial za samopomo\u010d in sosedsko pomo\u010d
\n– zmanj\u0161ano zbolevanje,
\n– prepre\u010dene ali zmanj\u0161ane posledice bolezni in dejavnikov tveganje in
\n– prepoznane \u010dlovekove fizi\u010dne, du\u0161evne, duhovne, kulturne in socialne potrebe v \u010dasu zdravja in bolezni, \u010dlovekove nezmo\u017enosti in umiranju<\/p>\n
PATRONA\u017dNA ZDRAVSTVENA NEGA
\nPatrona\u017ena zdravstvena nega je integralni del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva.
\nIzvaja se na:
\n– pacientovem domu
\n– v zdravstvenem domu
\n– v lokalni skupnosti in
\n– na terenu<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra, ki je \u010dlen negovalnega in zdravstvenega tima, deluje na vseh ravneh zdravstvene vzgoje:
\n– primarni
\n– sekundarni in
\n– terciarni ter
\n– promovira zdravje pri posamezniku, dru\u017eini in celotni populaciji.<\/p>\n
PODRO\u010cJA DELA PMS
\nPodro\u010dja dela v patrona\u017enem varstvu so:
\n– zdravstveno-socialne obravnava posameznika, dru\u017eine in skupnosti,
\n– zdravstvena nega otro\u010dnice in novorojen\u010dka na domu in
\n– zdravstvena nega pacienta na domu<\/p>\n
SUBJEKTI V PZN
\n– posameznik, zdrav ali bolan\/po\u0161kodovan, od spo\u010detja do smrti,
\n– dru\u017eina in
\n– skupina, skupnost<\/p>\n
Obravnavani so v okolju, kjer bivajo, se u\u010dijo, pre\u017eivljajo prosti \u010das in delajo.
\nPMS na\u010drtuje, izvaja in vrednoti ZN:
\n– posameznika,
\n– dru\u017eine in
\n– skupnosti
\nv stanju:
\n– zdravja in blagostanja ter
\n– bolezni, po\u0161kodbi, nezmo\u017enosti, prizadetosti, ne\u017eelenih stanj<\/p>\n
METODE IN TEHNIKE DELA
\n– procesna metoda dela
\n– dispanzerska metoda dela
\n– timska metoda dela
\n– socialno-medicinska metoda dela
\n– zdravstveno-vzgojna metoda dela
\n– statisti\u010dno-informacijske metode dela
\n– epidemiolo\u0161ke metode dela<\/p>\n
PROCESNA METODA DELA
\nNe glede na to, ali je uporabnik ZN:
\n– posameznik(zdrav ali bolan)
\n– dru\u017eina
\n– skupnost
\nse uporablja enoten metodolo\u0161ki pristop, to je procesna metoda dela, ki zahteva aktivno sodelovanje posameznika, dru\u017eine in skupnosti v vseh fazah in pri vseh aktivnostih ZN.<\/p>\n
PATRONA\u017dNI OBISK (PO)
\nJe tehnika dela v patrona\u017enem varstvu za vzpostavitev komunikacije med pacientom, njegovo dru\u017eino in\/ali skupnostjo.<\/p>\n
PO, na katerih morajo subjekti ob prvem stiku zaznati pozitivno poslanstvo PMS, delimo na:
\n– preventivne: (zdravstveno-socialna obravnava posameznika, dru\u017eine in skupnosti ter ZN otro\u010dnice in novorojen\u010dka)
\n– kurativne: (ZN pacienta na domu)
\n– na\u010drtovane: (navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni \u2013 za varovance obravnavane v patrona\u017enem varstvu, UL RS, 19\/98)
\n– naro\u010dene: (nalog izbranega zdravnika, frekvenca kurativnih PO in trajanje ZN je odvisna od zdravstvenega stanja pacienta in njegovih socialno-ekonomskih zmo\u017enosti)<\/p>\n
Navodila za izvajanje preventivnega ZV na primarni ravni \u2013 za varovance obravnavane v PV<\/p>\n
Preventivno PV obsega:
\n– \u0161est PO pri novorojen\u010dku in dojen\u010dku v prvem letu starosti in dva dodatna PO pri slepih in invalidnih materah;
\n– PO pri otroku v drugem ali tretjem letu
\n– dva PO na lepo pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, \u010de so ti v doma\u010di oskrbi
\n– PO pri nose\u010dnici
\n– dva PO pri otro\u010dnicah
\n– dva PO zavarovane osebe, stare nad 25let
\n– bolniki, ki imajo aktivno tuberkulozo
\n– bolniki, ki imajo mi\u0161i\u010dno in \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dna obolenja
\n– paraplegiki in tetraplegiki
\n– bolniki, ki imajo multiplo skleroza, cerebralno paralizo
\n– osebe z motnjami v razvoju
\n– invalidi
\n– bolniki, ki imajo kroni\u010dna obolenja
\n– osebe, stare nad 65 let<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja v:
\n– dru\u017eini
\n– lokalni skupnosti
\n– skupinah (UL RS, 19\/98)<\/p>\n
PMS-KOORDINATORICA
\nSodelovanje patrona\u017ene slu\u017ebe:
\n– s slu\u017ebami v zdravstvenem domu:
\n– z izbranim zdravnikom
\n– nalog za ZN pacienta (aplikacija terapije, merjenje krvnega pritiska,
\nZN stome, razjede zaradi pritiska, kirur\u0161ke rane, odvzem krvi,
\nodvzem brisov npr. za MRSA, itd.)
\n– poro\u010danje o zdravstvenem stanju pacienta, o stanjih, razmerah v
\ndru\u017einah
\n– sodelovanje oz. urejanje dodatka za pomo\u010d in stre\u017ebo, itd.
\n-z drugimi zdravstvenimi timi glede na svojstvo pacienta:
\n– novorojen\u010dek, dojen\u010dek
\n– pred\u0161olski otrok, \u0161olar in mladostnik
\n– odrasli zdrav ali bolan posameznik
\n– \u017eenske
\n– invalidi
\n– starostniki, itd.
\n– s slu\u017ebami na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti:
\n– povezanost s slu\u017ebo ZN-kontinuirana ZN
\n– obvestilo patrona\u017eni slu\u017ebi o zdravstvenem stanju pacienta ob odpustu
\n– odpustnica iz porodni\u0161nice, ki vklju\u010duje obvestilo o novorojen\u010dku in
\notro\u010dnici, itd
\n– z drugimi slu\u017ebami in organizacijami izven zdravstvenega doma,
\nki kakor koli lahko pripomorejo k optimalni re\u0161itvi stanj, razmer pri posamezniku in dru\u017eini:
\n– Center za socialno delo
\n– Zavodi za oskrbo na domu
\n– Rde\u010di kri\u017e
\n– Lokalna skupnost
\n– Dom starej\u0161ih ob\u010danov, itd.<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra mora paziti teren in vedeti katere dejavnosti so organizirane, da lahko usmerja ljudi oz. jim pomaga urejati pomo\u010d na domu oz. t.i. servisno dejavnost.<\/p>\n
Na ta na\u010din se zagotavljajo pogoji, da posameznik lahko ostane v doma\u010dem okolju \u010dim dlje, kljub starosti, bolezni ali onemoglosti.<\/p>\n
Posamezniki ostanejo polnopravni \u010dlani dru\u017ebe tako dolgo, kolikor je mogo\u010de, \u017eelijo ali zmorejo, tudi ob pomo\u010di razli\u010dnih oblik zdravstvene in socialne pomo\u010di, ki jo potrebujejo. Z vidika staranja prebivalstva, ki ima druga\u010dne oziroma specifi\u010dne potrebe, se spreminja tudi podro\u010dje socialne varnosti, tako za vzdr\u017eevanje ustrezne kakovosti \u017eivljenja in stikov v socialnem okolju. Dele\u017e prebivalstva, ki potrebuje neko obliko pomo\u010di druge osebe se ve\u010da tudi zaradi posledic kroni\u010dnih obolenj in degenerativnih sprememb ter po\u0161kodb oziroma starostne obolelosti.<\/p>\n
– timski sestanki:
\n– s \u010dlani negovalnega tima
\n– s \u010dlani zdravstvenega tima
\n– s \u010dlani interdisciplinarnega tima<\/p>\n
– individualno delo z izbranim zdravnikom<\/p>\n
TIMSKO DELO
\nNamen timskega dela je k:
\n– posamezniku
\n– dru\u017eini
\n– skupini, skupnosti<\/p>\n
usmerjana zdravstvena nega oz. zdravstveno varstvo katerega cilj je:
\ndoseganje optimalnega zdravja<\/p>\n
– negovalni tim:
\n– patrona\u017ene medicinske sestre
\n– zdravstveni tehniki
\n– zdravstveni tim:
\n– zdravniki razli\u010dnih specialnosti
\n– medicinske sestre iz slu\u017eb za zdravstveno varstvo
\n– posameznih skupin prebivalstva (dispanzerjev)
\n– patrona\u017ene medicinske sestre in
\n– zdravstveni tehniki
\n– interdisciplinarni tim:
\n– fizioterapevti
\n– delavni terapevti
\n– klini\u010dni psiholog
\n– socialni delavci in drugi
\n– odvisno od:
\n– zdravstveno-socialnih razmer
\n– stanj ali problemov subjektov<\/p>\n
Poti in smeri komuniciranja \u010dlanov negovalnega tima so \u0161tevilne, in sicer negovalni tim sodeluje:
\n– s \u010dlani med seboj
\n– s pacienti in njihovimi dru\u017einskimi \u010dlani oz. svojci
\n– s \u010dlani zdravstvenega in intredisciplinarnega tima
\n– s pomembnimi drugimi (sosedi, prijatelji,\u2026)
\n– z drugimi slu\u017ebami v zdravstvenem domu in zunaj njega<\/p>\n
\u010clani negovalnega tima re\u0161ujejo kompleksne, edinstvene in neponovljive probleme posameznika, dru\u017eine, skupine ali skupnosti. Model primarne zdravstvene nege, ki se razvija tudi v patrona\u017enem varstvu, omogo\u010da kontinuiran in koordiniran proces. Zagotavlja holisti\u010dni timski pristop ob upo\u0161tevanju potreb, koristi in volje subjektov ter njihovo aktivno vlogo.<\/p>\n
POSAMEZNIK \u2013 PACIENT (zdrav, bolan)
\nPMS obravnava posameznike iz naslednjih skupin prebivalstva:
\n– \u017eenske (nose\u010dnice, porodnice, otro\u010dnice, \u017eenske v fertilnem obdobju in v menopavzi)
\n– otroci (novorojen\u010dek, dojen\u010dek, mali in pred\u0161olski otrok ter osnovno\u0161olska in srednje\u0161olska mladina),
\n– odrasli varovanci (zaposleni, bolniki, ki imajo kroni\u010dne nenalezljive bolezni, prebivalci velikih mest in industrijski sredi\u0161\u010d,\u2026)
\n– invalidi
\n– starostniki in
\n– socialno depriviligirane skupine (begunci, Romi, brezdomci,\u2026)<\/p>\n
PMS uporablja:
\n– individualen in
\n– celosten pristop (fizi\u010den, psihi\u010den, duhoven in socialni vidik);<\/p>\n
PMS skupaj s posameznikom (zdravim ali bolnim) ugotavlja:
\n\u00bbKaj lahko posameznik in pomembni drugi zanj storijo sami?\u00ab<\/p>\n
Aktivnosti PMS so usmerjene v:
\n– prou\u010devanje in iskanje poti, kako uveljaviti sodobna spoznanja o zdravju v okviru prizadevanj za:
\n– zdravo \u017eivljenje
\n– krepitev zdravja
\n– izbolj\u0161anje zdravja
\n– prepre\u010devanje somatskih, psihi\u010dnih in soc. problemov
\n– sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije<\/p>\n
OCENJEVANJE ZDRAV. STANJA PACIENTA<\/p>\n
Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja pacienta uporabljamo ve\u010dkriterijski hierarhi\u010dni odlo\u010ditveni modela za opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema. Prednosti so:
\n– transparentnost
\n– selektivnost in
\n– kaj-\u010de analiza<\/p>\n
DRU\u017dINA<\/p>\n
Raznoliki tipi dru\u017ein in dru\u017einskih sistemov so definirani s tako protislovnimi trditvami, da jih ni mogo\u010de strniti v eno samo pregledna, vseobsegajo\u010do, a jasno in preprosto definicijo.<\/p>\n
Je ustvarjena zveza med:
\neno ali ve\u010d drugospolnimi osebami, iz katere se rodijo otroci, ki imajo ob upo\u0161tevanju dolo\u010denih :
\n– socialnih in
\n– dru\u017ebenih okoli\u0161\u010din pravice, ki obi\u010dajno pripadajo \u010dlanom dru\u017ebe ali dolo\u010denega razreda:
\n– biolo\u0161ki vidik
\n– zakonska zveza ali nekaj razli\u010dnega;
\n– socialni vidik
\n– univerzalna dru\u017ebena institucija;
\n– religiozni vidik
\n– intimna skupina \u2013> duhovno vedenje, razvoj osebnosti;
\n– pedago\u0161ki vidik
\n– primarna celica najbolj avtenti\u010dnih odnosov med:
\n– \u010dlovekom, ki je nosilec vitalno reprodukcijske funkcije in
\n– \u010dlove\u0161kim bitjem, ki je sad te funkcije;<\/p>\n
Je temeljna oblika vsakdanjega \u017eivljenja in jo uvr\u0161\u010damo med :
\n– primarno dru\u017ebeno skupino (skupnost):
\nodnosi med dru\u017einskimi \u010dlani so intimni in dolgotrajni;
\n– dru\u017ebeno institucijo:
\nvzgoja, izobra\u017eevanje otrok, dejavnosti za vsakodnevno pre\u017eivetje;<\/p>\n
Dru\u017einsko okolje posreduje prve in zelo pomembne informacije:
\n– o dru\u017ebi, v kateri \u017eivimo,
\n– o ljudeh, s katerimi \u017eivimo,
\n– o odnosih in komunikacijah,
\n– o vlogah in pravilih obna\u0161anja, ki so v veljavi v dolo\u010deni skupnosti;<\/p>\n
RAZLI\u010cNE DEFINICIJE
\n\u00bbDru\u017eina je primarna skupina \u2013 zibelka \u010dlove\u0161ke narave, v kateri kot rezultat intimnega dru\u017eenja in osebnih stikov dobivamo prve dru\u017ebene in osebne izku\u0161nje.\u00ab
\n\u00bbDru\u017eina je dru\u017ebena skupina, v kateri so odnosi med posamezniki globoko in kontinuirano povezani. Posamezniki v tem odnosu do\u017eivljajo polnost in zadovoljnost\u00ab.<\/p>\n
Odnose \u00bbskupnosti po krvi\u00ab ozna\u010duje kot \u00bbizvorne in naravne.\u00ab
\n-Dru\u017eina je temeljna socialna institucija, ki uresni\u010duje pomembne dru\u017ebene cilje:
\n– spolno zadovoljevanje,
\n– reprodukcijo,
\n– vzgajanje otrok in
\n– vzdr\u017eevanje \u010dustvenih vezi;<\/p>\n
Kot vsaka socialna institucija ima dru\u017eina:
\n– materialne dobrine,
\n– kulturne simbole in
\n– prepoznavne vrednote.<\/p>\n
\u00bbDru\u017eina je fenomen zdravstvene nege, ki se nana\u0161a na pomembne druge fenomene s specifi\u010dnimi zna\u010dilnostmi: medsebojni odnosi, povezave ali vplivi, kjer dru\u017eina \u017eivi in se razvija.\u00ab (ICNP)<\/p>\n
\u00bbDru\u017eina je prva \u010dlove\u0161ka skupnost, v kateri se otrok znajde, ko se rodi. V njej se oblikuje \u00bbokostje\u00ab \u010dlove\u0161ke osebnosti\u00ab.<\/p>\n
Je heterogena skupnost, ki ima veliko interesov in problemov na:
\n– kulturnem
\n– socialnem
\n– zdravstvenem in
\n– ekonomskem podro\u010dju.<\/p>\n
TIPI DRU\u017dIN<\/p>\n
Tradicionalno, tesno zdru\u017eeno dru\u017eino sestavljajo:
\n-o\u010de
\n-mati in
\n-otrok (lastni, posvojeni).<\/p>\n
Vedno ve\u010d dru\u017ein te definicije ne dosega (raz\u0161irjene, enostar\u0161evske).
\nRazlogi:
\n– velik odstotek lo\u010ditev,
\n– skupnega neporo\u010denega \u017eivljenja,
\n– druge seksualne svobode in
\n– zmanj\u0161anje stigmatizacije homoseksualnosti,
\n– je pripomogel k spremembam v dru\u017einski strukturi
\nLo\u010dimo:
\n– jedrne dru\u017eine (biolo\u0161ke, enostar\u0161evske, adaptativne);
\n– raz\u0161irjene (tri ali ve\u010d generacij, sorodni\u0161ke);
\n– reorganizirane (sestavljene, komune in dru\u017eine istospolnih partnerjev).<\/p>\n
LASTNOSTI ZDRAVE DRU\u017dINE<\/p>\n
– Interakcija med dru\u017einskimi \u010dlani (odrasli, otroci, odrasli-otroci)
\n– komunikacija (verbalna, neverbalna) \u2013 pogoj za funkcioniranje dru\u017eine;
\n– Pospe\u0161evanje razvoja posameznika
\n-dovzetna za potrebe svojih \u010dlanov, zagotavlja svobodo in podporo \u2013 pogoj za zdravo rast in razvoj;
\n– U\u010dinkovita porazdelitev vlog
\n-za zadovoljitev spreminjajo\u010dih se dru\u017einskih vlog;
\n– Aktivno prizadevanje soo\u010diti se s problemi
\n– iskanje re\u0161itev znotraj dru\u017eine ali navzven v svetovanju ali zdravljenju;
\n– Zdravo doma\u010de okolje in na\u010din \u017eivljenja
\n– varni in higienski \u017eivljenjski pogoji;
\n– Redne povezave s \u0161ir\u0161o skupnostjo
\n– vzdr\u017eevanje dinami\u010dnih vezi, kjer dru\u017einski \u010dlani delajo, se \u0161olajo ali koristno pre\u017eivijo prosti \u010das;<\/p>\n
BAZA PODATKOV O DRU\u017dINI<\/p>\n
Zakaj je potrebna dolo\u010dena baza podatkov \u2013 informacij o dru\u017eini?
\nViri o dru\u017einskem zdravju navajajo tri skupine:
\n– dru\u017einska mo\u010d in sposobnost samooskrbe ;
\n– dru\u017einski stresi in te\u017eave;
\n– dru\u017einski viri (sredstva);<\/p>\n
KATEGORIJE Z PRIDOBIVANJE PODATKOV<\/p>\n
Dru\u017einska demografija:
\n– dru\u017einska sestava, starost,
\n– socialno, ekonomsko stanje,
\n– izobrazba, zaposlitev
\n– narodnost, verska pripadnost;
\nPodatki o zunanjem okolju:
\n– geografske zna\u010dilnost, notranji in zunanji vplivi,
\n– dru\u017ebena in politi\u010dna struktura,
\n– pridobivanje hrane in prehranjevalne navade;
\nPsihi\u010dno in duhovno okolje:
\n– medosebni odnosi,
\n– spo\u0161tovanje drugih,
\n– dviganje samozavesti,
\n– du\u0161evni razvoj,
\n– dru\u017einsko zadovoljstvo in cilji;
\nDru\u017einska struktura in vloge:
\n– dru\u017einska organizacija, razdelitev dela,
\n– porazdelitev in uporaba avtoritete in mo\u010di,
\n– socializacija;
\nDru\u017einske funkcije:
\n– skrb za razvoj in potrebe \u010dlanov;
\nPomembnost in prepri\u010danja dru\u017eine vpliva na:
\n– dru\u017einske \u010dlane,
\n– pridobivanje in porabo denarja,
\n– vzgojo, vero,
\n– delo, zdravje,
\n– vklju\u010devanje v dru\u017ebo;
\nZdravje dru\u017eine:
\n– preteklo in sedanje zdravje dru\u017einskih \u010dlanov,
\n– vedenje in prepri\u010danja o zdravju dru\u017eine;
\nKomunikacija:
\n– znotraj dru\u017eine,
\n– s \u0161ir\u0161o okolico;
\nDru\u017einsko odlo\u010danje:
\n– kdo odlo\u010da,
\n– kako se dru\u017eina odlo\u010da,
\n– kdo izvede odlo\u010ditev;
\nRe\u0161evanje dru\u017einskih problemov:
\n– soo\u010danje, sprejemanje in prilagajanje problemom,
\n– re\u0161evanje problemov;
\nDru\u017einsko obna\u0161anje pri:
\n– re\u0161evanju konfliktov in \u017eivljenjskih sprememb,
\n– naravnanost dru\u017eine do \u010dlena, ki je pod stresom;
\nVzorec socialnega in kulturnega dru\u017einskega okolja:
\n– dru\u017einska discipliniranost in postavljanje mej,
\n– spodbujanje \u010dlanov h kreativnosti in vodstvu,
\n– postavljanje dru\u017einskih ciljev,
\n– dru\u017einska kultura,
\n– prilagajanje zunanjemu okolju,
\n– razvoj pomembnej\u0161ih odnosov zunaj in znotraj dru\u017eine (Allender, Walton, 2001);<\/p>\n
ZDRAVSTVENE NEGE DRU\u017dINE<\/p>\n
Dru\u017eina kot subjekt v procesu ZN \u2013 aplikacija Maslowih potreb:
\n-osnovne potrebe za pre\u017eivetje in fiziolo\u0161ke potrebe:
\n– higienske in bivalne razmere,
\n– preskrba z zdravo pitno vodo, hrano,
\n– zdravje, zdravstvene potrebe;
\n-Varnost in pripadnost:
\n– odnosi med dru\u017einskimi \u010dlani (med partnerjema, med star\u0161i in otroci, z drugimi dr. \u010dlani),
\n– odnosi do \u0161ir\u0161e okolice,
\n– komunikacija v dru\u017eini (med partnerjema, med star\u0161i in otroci, z drugimi dr. \u010dlani),
\n– komunikacija v \u0161ir\u0161em okolju;
\n-Samovrednotenje in samoaktualizacija
\n– mesto in vloga posameznih dru\u017einskih \u010dlanov v o\u017ejem in \u0161ir\u0161em okolju,
\n– izobrazba,
\n– zaposlitev;<\/p>\n
RAZVOJNA OBDOBJA V DRU\u017dINI<\/p>\n
– obdobje novoporo\u010dencev
\n– obdobje rojstva prvega otroka
\n– obdobje dru\u017eine:
\n– s \u0161olarji
\n– z mladostniki;
\n– obdobje oblikovanja nove dru\u017eine,
\n– dru\u017eina praznega gnezda,
\n– obdobje ostarele dru\u017eine;<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra mora poznati:
\n– zna\u010dilnosti posameznih \u017eivljenjskih obdobij,
\n– najpogostej\u0161a stanja, razmere:
\n– zdravstvene,
\n– du\u0161evne,
\n– socialne in
\n– eksisten\u010dne;<\/p>\n
KAKOVOST \u017dIVLJENJA V DRU\u017dINI
\nNa kakovost v dru\u017eini vplivajo:
\n– socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zdravje in zdravstvena vzgojenost dru\u017einskih \u010dlanov:
\n– pozitivno zdravje
\n– prisotnost knb, po\u0161kodbe, invalidnost;
\n– splo\u0161na prosvetljenost,
\n– odnosi in komunikacija;<\/p>\n
DINAMI\u010cNO RAVNOVESJE V DRU\u017dINI
\nOdvisno je od :
\n– naravnega okolja,
\n– umetnega okolja in
\n– odzivnosti posameznika;
\nDru\u017eina je heterogena skupnost:
\n– veliko interesov ter razli\u010dnih stanj, razmer:
\n– kulturnih,
\n– socialnih,
\n– ekonomskih,\u2026
\nDru\u017einske \u010dlane dru\u017ei:
\n– intenzivno,
\n– dolgo skupno \u017eivljenje;
\n\u010clani dru\u017eine so razli\u010dni glede na:
\n– starost,
\n– spol,
\n– osebnostne zna\u010dilnosti,
\n– interesi,
\n– odvisnosti drug od drugega,\u2026<\/p>\n
CILJI V DRU\u017dINI
\n– urejene socialno ekonomske razmere,
\n– zdrava in zdravstveno vzgojena dru\u017eina,
\n– mirno in komunikativno o\u017eje okolje,
\n– dobri odnosi v o\u017ejem in \u0161ir\u0161em okolju,
\n– zadovoljene funkcije dru\u017eine;<\/p>\n
SKUPNOST
\nJe socialna skupina, ki jo determinirajo:
\n– geografske meje in\/ali
\n– skupne vrednote in interesi,
\n– \u010dlani skupnosti se med seboj poznajo in vplivajo drug na drugega,
\n– deluje v okviru socialne strukture,
\n– ustvarja norme, vrednote in socialne institucije;<\/p>\n
DEFINICIJE
\n– funkcionalne: izvajajo glavne funkcije z lokalnim pomenom;
\n– lokalne: geografsko opredeljene s kulturnimi, socialnimi zna\u010dilnostmi;
\n– definicije, ki upo\u0161tevajo skupne zna\u010dilnosti \u010dlanov skupnosti:
\n– skupni cilji,
\n– skupne zna\u010dilnosti v \u017eivljenju in okolju;<\/p>\n
Je skupina ljudi, ki so med seboj povezani, med njimi so vzpostavljeni dolo\u010deni odnosi in skupaj urejajo stvari, ki so v skupnem interesu,
\nZna\u010dilnosti:
\n– nasprotje med javnimi in osebnimi interesi,
\n– povezanost med posameznimi \u010dlani in
\n– med\u010dlove\u0161ki odnosi;<\/p>\n
VRSTE SKUPNOSTI
\n– primarne:
\n– dru\u017eina, sosedska skupnost,
\n– prijatelji, sodelavci;<\/p>\n
– sekundarne:
\n– delovne organizacije,
\n– dru\u0161tva, politi\u010dne organizacije;<\/p>\n
PRIMARNE SKUPNOSTI
\nPosameznik v skupnosti:
\n– \u017eivi
\n– dela
\n– se izobra\u017euje
\n– pre\u017eivlja prosti \u010das;
\nvpliv skupnosti na:
\n– zdravje
\n– kakovost \u017eivljenja (zadovoljstvo)
\n– organizacijo ZV;
\nV posameznih primarnih skupnostih se lahko kopi\u010dijo:
\n– dejavniki tveganja,
\n– posamezne bolezni (razli\u010dne v razli\u010dnih skupnostih),
\n– razli\u010dno zdravstveno vedenje odvisno od:
\n– vrste skupnosti
\n– zdravstvene vzgojenosti<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI PRIMARNE SKUPNOSTI
\n– pristni medsebojni odnosi,
\n– nastajajo spontano (rojstvo, bli\u017eina stanovanja, skupno delo),
\n– spontano komuniciranje,
\n– skupine so manj\u0161e, pomembna je skupinska dinamika in interakcija,
\n– vloge niso formalno dolo\u010dene (vloga dru\u017e. \u010dlana, soseda);<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI SEKUNDARNE SKUPNOSTI
\n– odnosi so posredni,
\n– nastajajo zaradi interesov \u010dlanov
\n– cilji so vsem jasni in najve\u010dkrat formalno dolo\u010deni,
\n– obstajajo specializirane komunikacijske poti oz. pravila,
\n– skupine so navadno ve\u010dje,
\n– formalna organizacija, delitev dela, vpis v \u010dlanstvo, vloge so dolo\u010dene;<\/p>\n
ELEMENTI SKUPNOSTI
\n– ljudje,
\n– odnosi med njimi,
\n– socialno sodelovanje,
\n– medsebojna podpora;<\/p>\n
FUNKCIJE SKUPNOSTI
\n– socializacija,
\n– proizvodnja,
\n– porazdelitev,
\n– potro\u0161nja,
\n– socialni nadzor;<\/p>\n
DIMENZIJE SKUPNOSTI
\n– lokacija (meje, podnebje, rastlinstvo in \u017eivalstvo, vpliv \u010dloveka na okolje in mre\u017ea zdravstvenih institucij),
\n– populacija (\u0161tevilo, gostota, sestava preb., vitalna statistika, kultura, socialni razredi, migracija),
\n– socialna ureditev (razni sistemi \u2013 zdravstveni, izobra\u017eevalni, ekonomski, politi\u010dni, socialno skrbstvo, itd.);<\/p>\n
SKUPNOST
\nPodro\u010dje dela PMS v lokalni skupnosti:
\n– posameznik
\n– dru\u017eina
\n– skupina
\n– del populacije
\n– populacija
\n– skupnost;<\/p>\n
OCENJEVANJE ZDRAVSTVENIH POTREB V SKUPNOSTI<\/p>\n
Katere so klju\u010dne zna\u010dilnosti prebivalstva?
\n– demografski in vitalni podatki,
\n– zdravstveno stanje,
\n– narodnostna sestava in religija,
\n– jezik in pismenost;<\/p>\n
Kak\u0161no je njihovo zdravstveno stanje?
\n– Umrljivost,
\n– Obolevnost,
\n– Travmatizem,
\n– Odsotnost z dela,
\n– Kakovost \u017eivljenja,
\n– Zdravstvena neenakost in neenakopravnost;<\/p>\n
Katere lokalne zna\u010dilnosti vplivajo na zdravje prebivalstva (+in-)?
\n– delo in zaposlenost,
\n– rev\u0161\u010dina in dohodek,
\n– okolje (onesna\u017eevanje, javna higiena, stanovanja, prometne povezave),
\n– dru\u017ebena povezanost (\u010dlovekovo okolje, migracija, zabava in prosti \u010das, \u00bbljudje z roba\u00ab),
\n– elementi, ki povzro\u010dajo negotovost (naravne nesre\u010de, vojne, gospodarska recesija);
\nKatere storitve so jim zagotovljene?
\n(formalni in neformalni viri);
\nKaj prebivalstvo samo smatra za svoje zdravstvene potrebe?
\nKatere so nacionalne in lokalne prioritete na podro\u010dju zdravja?
\n(odlo\u010ditve vlade, usklajenost).<\/p>\n
ZDRAVJE SKUPNOSTI
\nJe doseganje najvi\u0161je stopnje:
\n– fizi\u010dnega
\n– mentalnega in
\n– socialnega zdravja skupnosti, kot subjekta v procesu zdravstvene nege;<\/p>\n
USMERJENOST ZDRAVSTVENE NEGE V SKUPNOSTI
\n– promocija zdravja
\n– prepre\u010devanje bolezni, negativnih stanj, razmer,
\n– podalj\u0161evanje \u017eivljenja
\n– dvigovanje kakovosti \u017eivljenja skupnosti kot subjekta in s tem vsem \u010dlanom:
\n– posamezniku
\n– dru\u017eini in
\n– skupini;<\/p>\n
DISPANZERSKO VARSTVO<\/p>\n
– izvor: iz francoskega glagola dispendre, kar pomeni:razpr\u0161iti,razporediti,iti z delom med ljudi;
\ndispanzerizacij : \u0161iroka uporaba dispanzerskih metod v praksi<\/p>\n
Zgodovinski razvoj
\n– Albert Calmett v Lillu- prvi uporabil pojem dispanzer v zvezi z bojem proti TBC l.1899;
\n– Dispanzerji : najprej pojavili koncem 19.stol.- industrijska revolucija v Angliji in na \u0160kotskem;
\n– Kasneje v Evropi z razvojem industrijske revolucije:
\n1. Nem\u010dija 1903- proti TBC disp.,
\n2. Ljubljana l.1906,
\n3. Rusija l.1911<\/p>\n
Ustanavljanje v povezavi z zdravstveno- socialno problematiko:
\n\u2022 proti TBC dispanzerji
\n\u2022 dispanzerji za varstvo mater in otrok;<\/p>\n
Vsebina :
\n– kurativna dejavnost
\n– delitev zdravil revnim
\n– delitev nasvetov \u2013 za\u010detki preventivne dejavnosti<\/p>\n
Metode dela
\n– procesna metoda dela,
\n– dispanzerska metoda dela,
\n– timska metoda dela,
\n– socialno \u2013 medicinska metoda dela,
\n– zdravstveno \u2013 vzgojna metoda dela,
\n– statisti\u010dno \u2013 informacijske metode dela,
\n– epidemiolo\u0161ke metode dela<\/p>\n
SLU\u017dBE ZA ZV POSAMEZNIH SKUPIN PREBIVALCEV<\/p>\n
Namenjeni so:
\nObvladovanje dolo\u010denih bolezni:<\/p>\n
SUBJEKT obravnave je vsa populacija.<\/p>\n
Obravnavane so posamezne bolezni in bolezni s socialnim obele\u017ejem zaradi:<\/p>\n
raz\u0161irjenosti, nevarnosti ali pomembnosti (KNB, TBC in druge plju\u010dne bolezni, neoplazme…).<\/p>\n
Zdravstvenemu varstvu dolo\u010denega segmenta populacije:<\/p>\n
SUBJEKT obravnave je to\u010dno definirana skupina populacije.<\/p>\n
Obravnavane so skupine prebivalcev, ki so dovzetnej\u0161i za negativne vplive iz okolja:<\/p>\n
– \u017eenske,
\n– pred\u0161olski otroci,
\n– \u0161olarji in mladostniki,
\n– odrasla populacija,
\n– delavci,
\n– \u0161portniki;<\/p>\n
DISPANZERSKA METODA DELA<\/p>\n
Je oblika zdravstvene dejavnosti, ki je usmerjena v :<\/p>\n
– ohranjanje in promocijo zdravja,
\n– izbolj\u0161anje in povrnitev zdravja,
\n– boj proti boleznim pri :
\n1. posamezniku,
\n2. dru\u017eini,
\n3. skupini in
\n4. celotni populaciji;<\/p>\n
Vsak zdravstveno-socialni problem re\u0161uje iz treh vidikov:
\n– preventivnega
\n– kurativnega in
\n– socialnega;<\/p>\n
Predpogoj je aktivno sodelovanje subjektov:
\n– posameznika,
\n– dru\u017eine,
\n– skupine, skupnosti in celotne populacije;<\/p>\n
PRINCIPI DMD<\/p>\n
– kontinuirano spremljanje in prou\u010devanje zdravstvenega stanja prebivalstva z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni;
\n– prou\u010devanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za \u017eivljenje in delo prebivalstva;
\n– zgodnje odrivanje in evidentiranje za\u010detkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogro\u017eenih skupinah prebivalstva;
\n– planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme;<\/p>\n
Zna\u010dilnosti DMD:
\n– timska metoda dela,
\n– enotna doktrina dela,
\n– delitev dela in
\n– evidenca in registracija;<\/p>\n
Socialno \u2013 medicinske metode dela
\nUporaba teh metod pri delu izhaja iz dejstva, da imata ZDRAVJE in BOLEZEN svoje SOCIALNE komponente.<\/p>\n
Zdravje oz. kakovost \u017eivljenja je odvisna od ravnote\u017eja odnosov med \u010dlovekom in okolico.<\/p>\n
Socialni dejavniki:
\n– prehrana, na\u010din \u017eivljenja,
\n– ekonomsko stanje, stanovanje,
\n– delo, poklic, izobrazba,
\n– splo\u0161na prosvetljenost in zdravstvena vzgojenost<\/p>\n
– izzovejo psiho-fizi\u010dne probleme
\nzato moramo poznati
\nokolje skupino
\n(bivalno, delavno) (kateri pripada)<\/p>\n
NAVODILO ZA IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ZV NA PRIMARNI RAVNI<\/p>\n
Zagotavlja kakovostno preventivno ZV na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na naslednjih podro\u010djih:
\n– reproduktivno ZV,
\n– ZV dojen\u010dkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti,
\n– ZV \u0161olskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti,
\n– ZV \u0161tudentov,
\n– zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,
\n– ZV odraslih v dejavnosti splo\u0161ne medicine,
\n– ZV \u0161portnikov,
\n– ZV za varovance obravnavane v PV;<\/p>\n
REPRODUKTIVNO ZV<\/p>\n
Izvaja se na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti:
\n– primarni : reproduktivno zdravstveno varstvo ( slu\u017eba za zdravstveno varstvo \u017eensk ali GD);
\n– sekundarni : specialisti\u010dno \u2013 ambulantna dejavnost, porodni\u0161nice;
\n– terciarni : ginekolo\u0161ka klinika;<\/p>\n
Varovanje zdravja \u017eensk<\/p>\n
Viri ogro\u017eenosti:
\n– fiziolo\u0161ke funkcije \u017eenskega organizma,
\n– bolezni in
\n– okolje;<\/p>\n
Strategija SZO: 8.cilj: zdravje \u017dENSK
\n– izbolj\u0161ati ZV delo na podro\u010dju zdravega spolnega \u017eivljenja in odgovornega star\u0161evstva,
\n– izbolj\u0161ati nose\u010dnostno, ob porodno in po porodno varstvo:
\n1. zajetje vseh nose\u010dnic,
\n2. zmanj\u0161ati smrt dojen\u010dkov,
\n3. zmanj\u0161ati maternalno smrt ;
\n– izpeljati organizirano odkrivanje raka v razli\u010dnih starostnih skupinah \u017eensk,
\n– nuditi smotrno pomo\u010d \u017eenskam v menopavzi,
\n– sistemati\u010dno spremljati zbolevnost \u017eensk in uvajati zdrave pogoje za delo in \u017eivljenje:
\n1. podalj\u0161ati povpre\u010dno \u0161tevilo let \u017eivljenja \u017eensk brez bolezni in invalidnosti,
\n2. podalj\u0161ati obdobje ustvarjalnosti,
\n3. izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja \u017eenske in od nje odvisnih dru\u017einskih \u010dlanov;<\/p>\n
REPRODUKTIVNO ZV<\/p>\n
Primarna raven zdravstvene dejavnosti: reproduktivno zdravstveno varstvo ( slu\u017eba za zdravstveno varstvo \u017eensk ali GD);
\nCilji:
\n– rojevanje zdravih in \u017eelenih otrok brez posledic za zdravje matere in otroka;
\n– prepre\u010devanje, zgodnje odkrivanje, ustrezno zdravljenje in rehabilitacija ginekolo\u0161kih obolenj;
\n– zdravstveno vzgojene \u017eenske;
\nNaloge:
\n– preventivne,
\n– kurativne,
\n– zdravstveno-vzgojne,
\n– pedago\u0161ke in
\n– znanstveno-raziskovalne;<\/p>\n
PREVENTIVNI PROGRAM<\/p>\n
Pregledi in svetovanje o:
\n– na\u010drtovanju dru\u017eine,
\n– prepre\u010devanje nena\u010drtovane zanositve in spolno prenosljivih bolezni – posledi\u010dne neplodnosti s poudarkom na posebnostih mladostni\u0161ke populacije;
\n– kontracepcijska sredstva;
\n– do 10 sistemati\u010dnih pregledov v nose\u010dnosti in dve ultrazvo\u010dni preiskavi;
\n– pregledi in svetovanja: 6 tednov po porodu,3 tedne po spontani in dovoljeni prekinitvi nose\u010dnosti,po operaciji zunaj materni\u010dne nose\u010dnosti;
\n– indirektni coompsov test pri vsaki nose\u010dnici in Rh desenzibilizacija v 28. tednu nose\u010dnosti;
\n– zgodnje odkrivanje raka na vratu maternice in dojk enkrat na 3 leta pri \u017eenskah, starih 20 let in ve\u010d,
\n– kariotipizacija in genetsko svetovanje po 35 letu starosti.<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja
\n– svetovanje o na\u010drtovanju dru\u017eine:
\n1. prepre\u010devanje neza\u017eelenih rojstev,
\n2. uravnavanje razmikov med nose\u010dnostmi,
\n3. zagotavljanje rojstev v najprimernej\u0161i dobi reproduktivnega \u017eivljenja (20.-30. leta starosti),
\n4. pomo\u010d neplodnim parom, da uresni\u010dijo \u017eeljo po potomstvu;
\n– individualno svetovanje z materinsko knji\u017eico,
\n– star\u0161evska \u0161ola<\/p>\n
Sodelovanje z drugimi slu\u017ebami
\n– dispanzer splo\u0161ne medicine (delazmo\u017enost),
\n– DMDP\u0160 (delo in nose\u010dnost),
\n– dispanzer za plju\u010dne bolezni (nose\u010dnost in plju\u010dna obolenja),
\n– dispanzer za zobozdravstveno varstvo odraslih (oralno zdravje v nose\u010dnosti),
\n– slu\u017eba za mentalno zdravje (gensko svetovanje),
\n– patrona\u017eno varstvo (razli\u010dna zdravstveno-socialna stanja),
\n– dispanzer za ZV \u0161olarjev in mladostnikov (svetovanje o kontracepciji),
\n– strokovno povezovanje s slu\u017ebami na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, itd;<\/p>\n
Naloge MS v slu\u017ebah za ZV posameznih skupin prebivalstva
\n– organizira, na\u010drtuje, izvaja in vrednoti ZN,
\n– sodeluje v diagnosti\u010dno – terapevtskem programu,
\n– zdravstveno – vzgojno delo,
\n– sodeluje pri pripravi letnega na\u010drta slu\u017ebe,
\n– povezovanje z drugimi slu\u017ebami v zdravstvenem domu in izven njega
\n– evidenca (dnevna, mese\u010dna in letna) in registracija;<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN NOSE\u010cNICE<\/p>\n
Zajetje dru\u017eine:
\n– po naro\u010dilu (nalog),
\n– po na\u010drtu (navodila..);<\/p>\n
ZN dru\u017eine \u2013 CILJI:
\n– urejene socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zdrava in zadovoljna nose\u010dnica,
\n– zdravstveno vzgojena nose\u010dnica in dru\u017einski \u010dlani,
\n– varno in komunikativno okolje;<\/p>\n
ZN nose\u010dnice:
\n– 1 PPO v svojstvu nose\u010dnice,
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega zdravnika, odvisno od zdravstvenega stanja nose\u010dnice in razmer v dru\u017eini
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu,
\n– zdravstvena vzgoja,
\n– sodelovanje s slu\u017ebami v ZD in izven njega;<\/p>\n
Spremembe v nose\u010dnosti<\/p>\n
– pove\u010dani minutni volumen krvi za 30 do 50 %, zato tudi pove\u010dan sr\u010dni utrip (80 \u2013 90 utripov\/min.), za\u010dne se v 6 tednu, najvi\u0161ji med 16. in 28. ted., \u0161t. eritrocitov se pove\u010da le za 25 \u2013 30 %,
\n– krvni tlak s obi\u010dajno zni\u017ea v drugem trimese\u010dju, normalizira v tretjem,
\n– delovanje ledvic se pove\u010da v le\u017ee\u010dem stanju, stoje pa se zmanj\u0161a (pogosto no\u010dno uriniranje),
\n– spremenjeno delovanje plju\u010d, zaradi pove\u010dane maternice in pove\u010dane tvorbe progesterona; dihanje je hitreje in globlje \u2013 pove\u010dana potreba po kisiku zase in za plod,
\n– zaprtost, zaradi pritiska pove\u010dane maternice na danko in spodnji del \u010drevesja in vpliv progesterona \u2013 upo\u010dasni samodejno gibanje \u010drevesja,
\n– nose\u010dnost vpliva skoraj na vse hormone v telesu \u2013 posteljica tvori \u0161tevilne hormone, ki vzdr\u017eujejo nose\u010dnost,
\n– pove\u010da se potreba po insulinu, itd.<\/p>\n
– \u010custvene spremembe:
\n– du\u0161evno ob\u010dutljivej\u0161e
\n– spreminjajo\u010de \u010dustveno razpolo\u017eenje;
\n– prisotnost pozitivnih in negativnih \u010dustev pri:za\u017eeleni in neza\u017eeleni nose\u010dnosti;<\/p>\n
PZN nose\u010dnice<\/p>\n
Zdravstveno stanje, za katerega je odgovorna MS, ker je izobra\u017eena in ima zato kompetence in odgovornost, ocenjuje in na\u010drtuje ZN na osnovi izbranega teoreti\u010dnega modela ZN:
\n– dihanje,
\n– prehranjevanje in pitje,
\n– izlo\u010danje in odvajanje,
\n– gibanje in ustrezna lega,
\n– spanje in po\u010ditek,
\n– obla\u010denje,
\n– vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature,
\n– osebna higiena in urejenost,
\n– izogibanje nevarnostim v okolju,
\n– odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja, du\u0161evne, duhovne, socialne in seksualne potrebe,
\n– izra\u017eanje verskih \u010dustev,
\n– koristno delo,
\n– razvedrilo in rekreacija ter
\n– u\u010denje in pridobivanje znanja o razvoju \u010dloveka in zdravju;<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE Z OTRO\u010cNICO IN NOVOROJEN\u010cKOM<\/p>\n
Zajetje dru\u017eine:
\n– po naro\u010dilu (obvestilo iz porodni\u0161nice),
\n– po naro\u010dilu (navodila..);<\/p>\n
ZN dru\u017eine \u2013 CILJI:
\n– urejene socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zdrava in zadovoljna otro\u010dnica,
\n– zdrav in zadovoljen novorojenec in zaradi tega lepo razvijajo\u010d
\n– zdravstveno vzgojena otro\u010dnica in dru\u017einski \u010dlani,
\n– varno in komunikativno okolje;<\/p>\n
ZN otro\u010dnice:
\n– 2 PPO v svojstvu otro\u010dnice,
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega zdravnika, odvisno od zdravstvenega stanja otro\u010dnice in razmer v dru\u017eini;<\/p>\n
ZN novorojen\u010dka:
\n– do 5 PPO
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega zdravnika pediatra, odvisno od zdravstvenega stanja novorojen\u010dka in razmer v dru\u017eini;
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu,
\n– zdravstvena vzgoja,
\n– sodelovanje s slu\u017ebami v ZD in izven njega,<\/p>\n
POPORODNO OBDOBJE<\/p>\n
Puerperij ali poporodna doba imenujemo obdobje, ki traja od poroda do izginotja anatomskih in fiziolo\u0161kih sprememb nose\u010dnosti, v kolikor porod in nose\u010dnost ne pu\u0161\u010data trajnih posledic.
\nDelimo jo na:
\n– poporodno dobo v o\u017ejem pomenu besede, ki traja 9 dni,
\n– \u0161ir\u0161o poporodno dobo, ki traja 6 tednov po porodu;<\/p>\n
– Zna\u010dilnosti poporodnega obdobja
\nZa puerperij so zna\u010dilni \u0161tirje procesi, ki te\u010dejo vzporedno:
\n– involucijski procesi,
\n– procesi celjenja,
\n– nastop laktacije,
\n– vzpostavitev ovarijske aktivnosti;<\/p>\n
Komplikacije v puerperiju
\nnastopijo lahko \u017ee v porodni\u0161nici ali kasneje, ko je otro\u010dnica \u017ee v doma\u010di oskrbi:
\n– pozne krvavitve,
\n– poporodne oku\u017ebe,
\n– oku\u017ebe genitalnega trakta:
\n– raztrganine presredka, no\u017enice, cerviksa, le\u017ei\u0161\u010de posteljice, se\u010dni mehur,\u2026
\n– vnetje dojke;
\n– spremenjeno \u010dustveno stanje;<\/p>\n
PZN OTRO\u010cNICE
\n– dihanje,
\n– prehranjevanje in pitje
\n– izlo\u010danje in odvajanje
\n– gibanje in ustrezna lega,
\n– spanje in po\u010ditek
\n– obla\u010denje
\n– vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature,
\n– osebna higiena in urejenost
\n– izogibanje nevarnostim v okolju,
\n– odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja, du\u0161evne, duhovne, socialne in seksualne potrebe,
\n– izra\u017eanje verskih \u010dustev,
\n– koristno delo,
\n– razvedrilo in rekreacija ter
\n– u\u010denje in pridobivanje znanja o razvoju \u010dloveka in zdravju;<\/p>\n
PZN NOVOROJENCA
\n– celostni in individualni pristop
\n– na vsakem PPO PMS poleg zdravstvene vzgoje vezane na posamezno T\u017dA izvaja \u0161e naslednje intervencije ZN
\n– ZN popkovne rane
\n– umivanje celega telesa
\n– demonstracija obla\u010denja, sla\u010denja in previjanja novorojenca
\n– kopanje novorojenca na zadnjem PPO;<\/p>\n
VAROVANJE ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV<\/p>\n
Izvaja se na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti:
\n– primarni: slu\u017eba za ZV pred\u0161olskih otrok, slu\u017eba za ZV \u0161olarjev in mladostnikov
\n– sekundarni: specialisti\u010dno \u2013 ambulantna dejavnost, bolni\u0161ni\u010dna dejavnost;
\n– terciarni: klinike;<\/p>\n
Strategija SZO:
\n7. cilj:zdravje OTROK in MLADOSTNIKOV<\/p>\n
Izbolj\u0161ati zdravje otrok in mladostnikov, da bi vsi imeli mo\u017enost za rast in razvoj do svojega polnega:
\n– telesnega,
\n– du\u0161evnega in
\n– socialnega potenciala;<\/p>\n
aktivnosti usmerjene v:
\n– celovito podporo otrokom in njihovim dru\u017einam, glede na zdravstvene potrebe in socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zmanj\u0161anje umrljivosti dojen\u010dkov na manj kot 10\/1000 \u017eivorojenih,
\n– zmanj\u0161anje umrljivosti in hudih po\u0161kodb pri otrocih in mladostnikih, zlasti zaradi nezgod;<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV PRED\u0160OLSKIH OTROK<\/p>\n
Prve oblike organiziranega pristopa ZV pred\u0161olskih otrok pri nas je v drugi polovici 19.stol.<\/p>\n
Naloge:
\n– preventivne,
\n– kurativne,
\n– pedago\u0161ke,
\n– znanstveno \u2013 raziskovalne;<\/p>\n
Preventivni program<\/p>\n
Sistemati\u010dni pregledi dojen\u010dkov v 1.,3.,6.,9. in 12. mesecu
\nNamen:
\n– poznavanje zdravstvenega varstva otrok,
\n– aktiven zdravstveni nadzor,
\n– odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje star\u0161em oz. skrbnikom otrok;
\n[wp_ad_camp_1]
\nVsebina:
\n– ocena telesne rasti in razvoja,
\n– ukrepi za ohranitev in krepitev zdravja,
\n– omogo\u010danje optimalnega telesnega in du\u0161evnega zdravja,
\n– odkrivanje negativnih socialnih dejavnikov in nezdravih \u017eivljenjskih navad v dru\u017eini.<\/p>\n
Sistemati\u010dni pregledi malih otrok v:
\n– v 18. mesecu starosti,
\n– letu s psiholo\u0161kim testiranjem in
\n– v 5. letu starosti z logopedskim presajanjem;<\/p>\n
Denverski razvojno \u2013 presajalni testi pri vseh pregledih v 1.,3.in v 5. letu starosti;<\/p>\n
Namenski pregledi dojen\u010dkov v 2. mesecu:
\nNamen:
\n– vzpodbujanje dojenja,
\n– prepre\u010devanje razvoja posledi\u010dnih distrofij.<\/p>\n
Namenski pregled otrok po sistemati\u010dnemu pregledu:
\nNamen:
\n– spremljanje rasti in razvoja otrok (\u010de se ugotovi odstopanje od normale) in s tem pogostej\u0161i sistemati\u010dni pregledi;<\/p>\n
Namenski pregled otrok pred vstopom v vrtec:
\nNamen:
\n– ugotavljanje zdravstvenega stanja,
\n– ocena precepljenosti ;<\/p>\n
Namenski pregledi otrok pred odhodom na organizirano zdravstveno letovanje.
\nNamen:
\n– ugotavljanje zdravstvenega stanja,
\n– odkrivanje nalezljivih bolezni.<\/p>\n
Cepljenje in druge storitve, s katerimi se prepre\u010dujejo \u0161irjenja nalezljivih bolezni, ki jih dolo\u010da republi\u0161ki imunizacijski program;<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja<\/p>\n
– v posvetovalnicah za otroke in star\u0161e
\nnamenski pregledi otrok z zdravstveno problematiko;
\n– z vzgojitelji, star\u0161i in otroki:
\npredavanja, u\u010dne delavnice, delo v malih skupinah;
\n– posvet s star\u0161i, vzgojitelji in svetovalnimi delavci o zdravstveni in vedenjski problematiki otrok;
\n– preventivno delo tima v jaslih, vrtcih in zavodih (kjer ni stalno zaposlenega pediatra);<\/p>\n
Kurativne naloge:
\nZgodnje odkrivanje, zdravje in rehabilitacija bolezni za:
\n– akutno obolele otroke,
\n– otroke s kroni\u010dnim in ponavljajo\u010dimi boleznimi,
\n– otroke s prirojenimi boleznimi in napakami;<\/p>\n
Pedago\u0161ke naloge
\n– u\u010dna baza \u0161tudentom<\/p>\n
Znanstveno raziskovalne naloge:
\n– spremljanje epidemiolo\u0161kega stanja;<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV \u0160OLARJEV IN MLADINE<\/p>\n
– prve oblike organiziranega pristopa ZV \u0161olskih otrok v drugi polovici 19. stol.
\n– nana\u0161alo se je na skrb in nadzor o higienskih razmerah v \u0161olah;
\n– ZV so izvajali zdravniki splo\u0161ne medicine;
\n– po ll. sv. vojni so se ustanavljale \u0161olske poliklinike in ambulante za otroke do 14.leta starosti;
\n– z ustanavljanjem ZD so prevzemali ZV \u0161olske ambulante in dispanzerji;
\nCILJI
\n– omogo\u010diti zdrav telesni in du\u0161evni razvoj \u0161olskih otrok in mladine;
\n– zdravstveno vzgojeni:
\n– otroci in mladina
\n– star\u0161i,
\n– vzgojitelji;
\nPreventivni program
\n– sistemati\u010dni pregled novincev pred vstopom v O\u0160;
\n– sistemati\u010dni pregled u\u010dencev v 1.,3., 5. in 7. razredu O\u0160;
\n– sistemati\u010dni pregledi dijakov v 1. in 3. razredu srednje \u0161ole;
\n– sistemati\u010dni pregled mladine zunaj rednega \u0161olanja in v 18. letu starosti:
\nNamen:
\n– aktivni zdravstveni nadzor,
\n– odkrivanje zdravstvene problematike,
\n– svetovanje \u0161olskim otrokom in mladini;
\nVsebina:
\n– ocena telesnega razvoja in hranjenosti,
\n– ugotavljanje telesnega in du\u0161evnega zdravja,
\n– ugotavljanje negativnih socialnih dejavnikov,
\n– odkrivanje nezdravih \u017eivljenjskih navad, tveganega vedenja in zlorabe drog;
\n– namenski pregledi mladine po sistemati\u010dnem pregledih;
\n– namenski pregledi mladih pred odhodom na organizirano zdravstveno letovanje: ocena zdravstvenega stanja, odkrivanje nalezljivih bolezni;
\n– izdaja zdravni\u0161kega mnenja o sposobnostih otroka pred za\u010detkom \u0161olanja, vezanega na sistemati\u010dni pregled \u0161olskih novincev pred vstopom v \u0161olo,
\n– izdaja zdravni\u0161kega mnenja potrebnega za nadaljnje \u0161olanje, vezanega na zadnji sistemati\u010dni pregled v \u010dasu \u0161olanja: medicinsko poklicno svetovanje u\u010dencu in njegovim star\u0161em;
\n– izvajanje cepljenja in drugih storitev za prepre\u010devanje \u0161irjenja nalezljivih bolezni, ki jih dolo\u010da republi\u0161ki cepilni program;
\n– pri \u0161portnikih, ki se ukvarjajo s tekmovalnim \u0161portom na republi\u0161ki ravni, pri \u0161portnikih, ki so vklju\u010deni v program selektivnega \u0161porta, ter vrhunskih \u0161portnikih \u0161e:
\na. predhodni pregled pred za\u010detkom ukvarjanja z izbrano \u0161portno panogo,
\nb. obdobni pregled 1 x letno,
\nc. druge zdrav. storitve in vzgojni ukrepi za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni v skladu z republi\u0161kim imunizacijskim programom;<\/p>\n
Naloge:
\n– kurativne: zgodnje odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacija bolezni
\n– pedago\u0161ke: u\u010dna baza \u0161tudentom
\n– znanstveno raziskovalne naloge: spremljanje epidemiolo\u0161kega stanja;<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja<\/p>\n
zdravstveno vzgojno delo:
\n– predavanja, u\u010dne delavnice in delo v malih skupinah s pedagogi, star\u0161i in mladino,
\n– posvetovalnice za mlade,
\n– posveti s star\u0161i, u\u010ditelji, svetovalnimi delavci, otroci in mladino;
\nmedicinsko svetovanje otroku, star\u0161em in pedagogu zaradi:
\n– zdravstvene,
\n– vedenjske in
\n– u\u010dne problematike.
\nsvetovalno delo \u0161olskega zdrav.tima na \u0161oli in zavodu;<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV \u0160TUDENTE \u2013 preventivni program<\/p>\n
sistemati\u010dni pregled prvih in zadnjih letnikov visokih \u0161ol in fakultet:
\nNamen:
\n– aktivni zdravstveni nadzor,
\n– izbolj\u0161anje in utrjevanje zdravja,
\n– odkrivanje dejavnikov tveganja in za\u010detnih znakov KNB,
\n– odkrivanje stresno ogro\u017eenih, posameznikov s tveganim vedenjem in usmerjeno zdrav. vzgojo;
\nnamenski pregled \u0161tudenta po sistemati\u010dnemu pregledu:
\nNamen:
\n– spremljanje rasti in razvoja \u0161tudentov (odstopanje od normale po sistemati\u010dnih pregledih);
\ncepljenja in drugih storitev za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni, ki jih dolo\u010da republi\u0161ki imunizacijski program:
\nproti klopnemu meningoencefalitisu za \u0161tudente:
\n– Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (geologija),
\n– Biotehni\u010dne fakultete (vsi oddelki),
\n– Filozofske fakultete (arheologija, etnologija, geografija),
\n– Pedago\u0161ke fakultete (izbrani programi),
\n– Fakulteta za \u0161port,
\n– Fakulteta za gradbeni\u0161tvo in geodezijo;
\nproti hepatitisu B za \u0161tudente:
\n– Medicinske fakultete in V\u0160Z
\nproti steklini za \u0161tudente:
\n– Veterinarske fakultete
\nproti gripi:
\n– \u0161tudenti s KNB;<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja<\/p>\n
Vsebina:
\n– zloraba drog,
\n– zdrava prehrana,
\n– zdravo pre\u017eivljanje prostega \u010dasa,
\n– stres,
\n– preobremenjenost in na\u010din za bla\u017eitev te\u017eav,
\n– vedenje, ki vodi v nesre\u010de in po\u0161kodbe,
\n– tvegano spolno \u017eivljenje,
\n– prepre\u010devanje KNB;<\/p>\n
Preventivne aktivnosti zdravstvenega tima na univerzi:
\n– informiranje in motiviranje posameznika in vrstni\u0161ko skupino, da aktivno skrbi za lastno zdravje
\n– ZV program naj bi omogo\u010dil posamezniku oblikovati znanja, stali\u0161\u010da in vedenjske vzorce za zdrav na\u010din \u017eivljenja,
\n– odstraniti oz. zmanj\u0161ati \u0161kodljive vplive na zdravje \u0161tudentov, ki izhaja iz njihovega delovnega in bivalnega okolja ter njihovih delovnih obremenitev in stila \u017eivljenja, ki ga pogojuje \u0161tudij.<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADINE<\/p>\n
a. pred\u0161olski otroci:
\n– preventivni zobozdravstveni pregledi dojen\u010dkov v starosti 6. \u2013 12. mesecev,
\n– preventivni zobozdravstveni pregledi otrok v 1., 2.,3. 4., 5. in 6. letu
\nPregledi potekajo v ZD;
\nNamen \u2013 oceniti:
\n– stanje orofacialnega podro\u010dja,
\n– ZV o prehrani,
\n– ustno nego,
\n– razvade in
\n– jemanje terapije (fluoridne tbl.);
\nPreventiva poteka organizirano v sodelovanju:
\n– s star\u0161i,
\n– otro\u0161kimi vrtci,
\n– pediatri;
\nPreventiva obsega:
\n– predavanja za vzgojitelje in star\u0161e,
\n– prakti\u010dno u\u010denje o ustni negi in od 3. leta dalje,
\n– vsakodnevno ugotavljanje ustne \u010disto\u010de in prisotnosti oblog,
\n– profesionalno \u010di\u0161\u010denje zobnih oblog,
\n– fluorizacija s tabletkami,
\n– individualna floura s premazi, raztopinami in \u017eeleji pri ogro\u017eenih otrocih,
\nzalivanje fisur na mle\u010dnih in stalnih ko\u010dnikih.<\/p>\n
b. Mladina do dopolnjenega 19.leta starosti in \u0161tudenti:
\npreventivni zobozdravstveni pregled u\u010dence v vsakem razredu O\u0160;
\nPreventiva obsega:
\n– prakti\u010dno \u010di\u0161\u010denje zobne in ustne nege:
\n– nenapovedano kontrolo \u010distosti zob (OHI),
\n– svetovanje o pravilni prehrani,
\n– \u010di\u0161\u010denje zobnih oblog,
\n– odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom,
\n– zalivanje fisur na stalnih ko\u010dnikih in li\u010dnikih,
\n– flourizacija s tabletkami (1- 4razred), premazi ali \u017eeleji (5 – 8) ali s kombinacijo obeh metod.
\nPreventiva poteka v sodelovanju z :
\n– O\u0160,
\n– \u0161olskimi dispanzerji in
\n– star\u0161i;
\npreventivni zobozdravstveni pregledi u\u010dencev v 1. in 3. razredu srednje \u0161ole,
\nPreventiva obsega:
\n– svetovanje o negi in prehrani,
\n– ugotavljanje \u010distosti zob,
\n– \u010di\u0161\u010denje zobnih oblog,
\n– ugotavljanje h kariesu nagnjene mladine s slinskimi testi in OHI,
\n– individualne preventivne posege,
\n– diagnostika ustnih in zobnih bolezni in paradontopatiji,
\n– tria\u017eo in napotitev k specialistu.
\nPreventivni program poteka v sodelovanju s:
\n– srednjimi \u0161olami
\n– \u0161olskim dispanzerji;
\npreventivni zobozdravstveni pregledi \u0161tudentov v 1. in 3. letniku visoko strokovne \u0161ole in fakultete;
\nPreventiva obsega:
\n– svetovanje in vzgoja o negi zob, o prehrani, razvadah,
\n– ugotavljanje \u010disto\u010de zob,
\n– \u010di\u0161\u010denje zobnih oblog in OHI,
\n– individualne preventivne posege<\/p>\n
Programirana zdravstvena vzgoja
\nZdravstvena vzgoja je namenjena:
\n– zdr. delavcem drugih zdravstvenih vej, ki obravnavajo otroke in mladino,
\n– vzgojiteljem in u\u010diteljem,
\n– star\u0161em in nose\u010dnicam, mladim star\u0161em pred\u0161olskih otrok (v 6. mes., 3. in 6. letu starosti), osnovno\u0161olskih otrok (ni\u017eja stopnja),
\n– otrokom O\u0160 : predavanja v okviru naravoslovnih dni 3. in 7. razredu,
\n– srednje\u0161olcem: predavanje v 1. letniku.<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN DOJEN\u010cKA<\/p>\n
Zajetje dru\u017eine:
\n– po na\u010drtu (navodila..);
\n– 3 PPO;
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega pediatra;
\nZN dru\u017eine \u2013 CILJI:
\n– urejene socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zdrav, zadovoljen in zato lepo razvijajo\u010d dojen\u010dek,
\n– zdravstveno vzgojeni star\u0161i, ki otroka spodbujajo in so oboro\u017eeni z vsemi potrebnimi znanji,
\n– varno in komunikativno okolje,<\/p>\n
Vzroki rizi\u010dnosti
\n– biolo\u0161ke lastnosti (zna\u010dilen hiter psihofizi\u010dni razvoj)
\n– prilagajanje okolju (o\u017ejemu, postopoma tudi \u0161ir\u0161emu) in
\n– bolezni (respiratorne, prebavne);<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN MALEGA OTROKA<\/p>\n
Zajetje dru\u017eine:
\npo na\u010drtu (navodila..);
\n– 1 PPO v drugem in tretjem letu;
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega pediatra;<\/p>\n
ZN dru\u017eine \u2013 CILJI:
\n– urejene socialno \u2013 ekonomske razmere,
\n– zdrav, zadovoljen in primerno psihofizi\u010dno razvit otrok;
\n– zdravstveno vzgojeni star\u0161i, ki otroka spodbujajo
\n– varno o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje<\/p>\n
Vzroki rizi\u010dnosti
\n– biolo\u0161ke lastnosti (zna\u010dilen hiter psihofizi\u010dni razvoj)
\n– prilagajanje v \u0161ir\u0161em okolju:
\nmali otrok (1 \u2013 3let):
\n– spremenjeni dejavniki v na\u010dinu \u017eivljenja \u2013 stik z zunanjim okoljem:
\n– samostojno gibanje v \u0161ir\u0161em okolju,
\n– varstvo izven doma;
\npred\u0161olski otrok (3 \u2013 6 let):
\n– poudarja svojo samostojnost in individualnost z neutrudljivo dejavnostjo v o\u017ejem in \u0161ir\u0161em okolju
\nbolezni:
\n– nezgode,
\n– nesre\u010de,
\n– nekatere nalezljive bolezni<\/p>\n
ZV ODRASLE POPULACIJE<\/p>\n
Izvaja se na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti:
\n– primarni: sl.za ZV posameznih skupin prebivalstva oz. bolezni (DSM; DMDP\u0160, disp. Za ZV plju\u010dnih bolnikov in TBC,\u2026)
\n– sekundarni: specialisti\u010dno \u2013 ambulantna dejavnost, bolni\u0161ni\u010dna dejavnost;
\n– terciarni: klinike, in\u0161tituti;<\/p>\n
Odrasli varovanec<\/p>\n
Populacija od 18 (20) do 65 let starosti
\nSpreminjajo se :
\n– sposobnosti,
\n– vloge in
\n– odnosi;
\nOdrasli varovanec se sre\u010duje:
\n– z novimi razmerami in stanji,
\n– pri\u010dakovanji,
\n– izku\u0161njami in
\n– \u010dustvi.
\nZna\u010dilnosti odraslega obdobja
\n– dinami\u010dno in razli\u010dno obdobje \u2013 starost posreduje pribli\u017eno identifikacijo, razlike so v:fizi\u010dnem, psihi\u010dnem in socialnem vidiku;
\n– kontinuiran proces rasti in razvoja,
\n– prevzemanje in izvajanje dru\u017ebenih funkcij,
\n– socializacija,
\n– doseganje maksimalnih in
\n– postopno upadanje psihofizi\u010dnih sposobnosti;<\/p>\n
Obdobja odraslega varovanca
\nzgodnje obdobje: 18 (20) \u2013 30 let,
\nodraslo obdobje: 30 \u2013 45 let,
\nzrelo obdobje: 45 -65 let<\/p>\n
PRVO OBDOBJE \u2192 ZGODNJE OBDOBJE – 18 ( 20 )- 30LET
\n– obdobje zadovoljstva \u2013 nezadovoljstva,
\n– iskanje dru\u017eine, profesionalne in dru\u017ebene vloge,
\n– prilagajanje na nov na\u010din \u017eivljenja (delo, dru\u017eina, dru\u017eba),
\n– pridobivanje izku\u0161enj.<\/p>\n
DRUGO OBDOBJE \u2192 ODRASLO OBDOBJE – 30 \u2013 45 LET
\n– doseganje maksimalnih uspehov,
\n– individualne razlike so zelo velike,
\n– pomembno vlogo imajo dol\u017enosti in odgovornosti
\nTRETJE OBDOBJE \u2192 ZRELO OBDOBJE – 45 \u2013 65 LET
\n– nadaljevanje z ve\u010djimi ali manj\u0161imi uspehi na razli\u010dnih podro\u010djih,
\n– ponovno se vzpostavlja vpra\u0161anja smisla \u017eivljenja ( uspe\u0161nost in neuspe\u0161nost),
\n– upokojitev,
\n– dru\u017eina praznega gnezda,
\n– pove\u010dana potreba po ljubezni, prijateljstvu, pripadnosti,
\n– upadanje fizi\u010dnih mo\u010di,
\n– posledice premajhne skrbi za lastno zdravje v prej\u0161njih obdobjih;<\/p>\n
ZDRAVJE ODRASLIH<\/p>\n
Vplivi:
\n– o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje,
\n– naravno in umetno okolje ter
\n– interakcije med dru\u017eino, delovnim okoljem in dru\u017ebenim okoljem,
\n– fizi\u010dne in psihi\u010dne sposobnosti,
\n– dru\u017ebeni razvoj,
\n– bolezni, po\u0161kodbe,
\n– izbira na\u010dina \u017eivljenja.<\/p>\n
VAROVANJE ZDRAVJA MO\u0160KIH<\/p>\n
Vzgoja za pospe\u0161evanje in krepitev \u017eivljenjskih navad:
\n– zdravo premagovanje stresnih stanj,
\n– \u017eivljenje brez cigaret
\n– kulturno pitje alkoholnih pija\u010d
\n– kulturna vo\u017enja motornih vozil
\n– premagovanje samomorilskih te\u017eenj s telesno in du\u0161evno aktivnostjo
\n– zdrav na\u010din prehranjevanja<\/p>\n
Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za KNB:
\n– prehrana,
\n– povi\u0161an krvni sladkor
\n– povi\u0161an holesterol,
\n– telesna neaktivnost,
\n– debelost,
\n– stres,
\n– delo in zavzetost za delo,
\n– dednost;<\/p>\n
Socialni programi za zmanj\u0161evanje potro\u0161nje alkoholnih pija\u010d in cigaret;<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV ODRASLE POPULACIJE – spl.medicina<\/p>\n
Prepre\u010devanje KNB temelji na:
\n– prepoznavanju,
\n– vrednotenju,
\n– prepre\u010devanju in
\n– spremljanju dejavnikov tveganja za njihov nastanek;<\/p>\n
Izvajanje:
\n– preventivni pregledi,
\n– samoiniciativni pregledi \u2013 ali smo zdravi?<\/p>\n
Vsebina:
\n– zdravstvena anamneza (obremenjenost zaradi KNB),
\n– na\u010din \u017eivljenja (anketni vpra\u0161alnik),
\n– klini\u010dni pregled,
\n– merjenje krvnega tlaka
\n– odvzem krvi za dolo\u010ditev krvnega sladkorja in holesterola,
\n– spirometrija,
\n– EKG,
\n– \u017eenske \u2013 obisk pri ginekologu,
\n– programirana ZV;<\/p>\n
VZROKI NASTANKA KNB<\/p>\n
– slaba adaptacija ljudi na spremenjene \u017eiv. prilike,
\n– biolo\u0161ki faktorji,
\n– socialno \u2013 ekonomski faktorji,
\n– na\u010din \u017eivljenja
\n– naravno okolje (biol., kem. in fiz. dejavniki)
\n– razli\u010dno reagiranje posameznika
\na. genetske zasnove,
\nb. pridobljene reaktivnosti,
\nc. stopnje psihosomatske in socialne blaginje,
\nd. individualna odpornost na vplive iz okolja,<\/p>\n
Naloge zdravstvene dejavnosti
\n– promocija zdravja,
\n– preventiva,
\n– aktivno sodelovanje posameznika in celotne populacije,
\n– zgodnje odkrivanje,
\n– kontinuirano spremljanje in s tem prepre\u010devanje recidivov in invalidnosti.<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV ODRASLE POPULACIJE \u2013 spl.medicina
\nPreventivni program:
\n– sistemati\u010dni preventivni pregledi odraslih, starih 20 let in ve\u010d za prepre\u010devanje KNB na vsakih 5 let;
\n– preventivni pregledi, namenjeni predvsem odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek KNB v starostnem obdobju nad 20 let za premagovanje kroni\u010dnih bolezni in stanj,
\n– namenski preventivni pregledi populacije, stare nad 65 let;
\n– aktivnosti oz. storitve v okviru samoza\u0161\u010dite in soza\u0161\u010dite dejavnosti zavarovanih oseb pri premagovanju bolezni zasvojenosti;
\n– druge zdravstvene storitve in ukrepi za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni v skladu z republi\u0161kim imunizacijskim programom.<\/p>\n
PROGRAMIRANA ZDRAVSTVENA VZGOJA
\na. zdravstveno vzgojna predavanja, u\u010dne delavnice in delo v malih skupinah;
\nb. individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomo\u010djo:
\n– primarna, sekundarna in terciarna preventiva: odvisnost od alkohola, nedovoljenih in dovoljenih drog, nasilju v dru\u017eini, suicidalni ogro\u017eenosti v dru\u017eini;
\n– zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja;
\n– zdravstveno \u2013 vzgojno delo s populacijo staro nad 65 let;
\nc. posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek KNB:
\n– kajenje,
\n– neuravnote\u017eena prehrana,
\n– zvi\u0161ana telesna te\u017ea,
\n– zvi\u0161ana vrednost holesterola in krvnega sladkorja,
\n– zvi\u0161an krvni pritisk
\n– fizi\u010dna neaktivnost,<\/p>\n
PZN pacienta, ki ima KNB<\/p>\n
– ZN dru\u017eine (zdravstvene, socialne, ekonomske razmere, odnosi, komunikacija),
\n– ZN pacienta (2PPO\/leto,KPO po naro\u010dilu),
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu na domu pacienta,
\n– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
\n– sodelovanje z ustreznimi slu\u017ebami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno \u2013 skrbstvenih problemih;<\/p>\n
VAROVANJE ZDRAVJA STARJE\u0160IH<\/p>\n
SZO \u2013 6. cilj: ZDRAVO STARANJE<\/p>\n
Cilja:
\n– pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba ob rojstvu vsaj 75 let,
\n– zdravstveno stanje ljudi starih 65 in ve\u010d, naj bi se vztrajno in nenehno izbolj\u0161evalo.<\/p>\n
Kako dose\u010di?
\n– aktivno sodelovanje starostnikov v \u017eivljenju v skupnosti,
\n– podalj\u0161evanje obdobja zdravega staranja,
\n– sprememba na\u010din \u017eivljenja,
\n– podpora okolja,
\n– zagotavljanje ustreznih storitev za starej\u0161e ljudi.<\/p>\n
Staranje
\n– Je biolo\u0161ki proces, ki poteka od rojstva (spo\u010detja) do smrti.
\nDEJAVNIKI:
\n– psiholo\u0161ki,
\n– socialni,
\n– kulturni,
\n– ekolo\u0161ki,
\n– politi\u010dni,\u2026
\n– Imajo pomemben vpliv na staranje.
\nZDRAVJE
\nS fiziolo\u0161kega vidika je zdravje starej\u0161ih ljudi v povpre\u010dju slab\u0161e kot mladih.
\nBOLEZNI v starosti:
\n– so bolj pogoste,
\n– nekatere se \u0161ele pojavljajo;
\nZato:
\n– zdrav na\u010din \u017eivljenja (\u017ee v prej\u0161njih \u017eiv. obdobjih),
\n– telesna (hoja, rekreativne akt) in
\n– du\u0161evna aktivnost (interesi, soc.stiki, domi\u0161ljija);
\nDogodki staranja:
\n– dru\u017eina praznega gnezda,
\n– upokojitev:
\na. razporeditev \u010dasa,
\nb. zmanj\u0161anje socialnih stikov,
\nc. zmanj\u0161anje finan\u010dnih sredstev,
\nd. prevelika usmerjenost v poklicno delo;
\n– starost in prosti \u010das
\na. preve\u010d pasivnih oblik
\nb. premalo tistih, ki ohranjajo ali celo dvigajo osebnostno in socialno strukturo starih ljudi
\n– osamljenost (povezana z do\u017eivljanjem) in osama(objektivno stanje),
\n– obdobje ostarele dru\u017eine;<\/p>\n
Dru\u017ebena pomo\u010d
\nUsmerjenost dru\u017ebe:
\n– da starej\u0161i ostanejo \u010dim dlje v svojem okolju,
\n– zagotavljanje najrazli\u010dnej\u0161ih oblik dru\u017ebene pomo\u010di:
\na. razvijanje soseske pomo\u010di,
\nb. oskrba na domu \u2013 ZOD
\nc. organizacija hrane (prina\u0161anje \u017ee pripravljene hrane, \u017eivil iz trgovine)
\nd. servisne dejavnosti
\ne. centri za dnevno bivanje, rekreacijo, izobra\u017eevanje,
\nf. DSO<\/p>\n
DSO \u2013 vzroki za odhod:
\n– zdravstveno stanje,
\n– izguba socialnih stikov,
\n– nerazumevanje z o\u017ejo okolico,
\n– slabe stanovanjske razmere,
\n– zagotovljena gospodinjska preskrba\u2026<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE S STAROSTNIKOM<\/p>\n
ZN dru\u017eine:
\n– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
\n– odnosi, komunikacija,
\n– ZV dru\u017einskih \u010dlanov o staranju in zdravstveno \u2013 socialnih problemih povezanih z njim,<\/p>\n
ZN starostnika:
\n– 2PPO\/leto, KPO po naro\u010dilu odvisno od:zdravstveno \u2013 socialnega stanja, stopnje samooskrbe,
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu na domu,
\n– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
\n– urejanje servisne dejavnosti na domu,
\n– sodelovanje z ustreznimi slu\u017ebami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno \u2013 skrbstvenih problemih;<\/p>\n
TELESNO IN DU\u0160EVNO MANJ RAZVITE (prizadete) OSEBE<\/p>\n
CILJ:Bolj\u0161e mo\u017enosti za prizadete osebe:
\nda bodo sposobni \u017eiveti DRU\u017dBENO, EKONOMSKO in DU\u0160EVNO polnovredno \u017eivljenje s pomo\u010djo posebnih ureditev, ki bodo izbolj\u0161ale njihove:
\n– telesne,
\n– dru\u017ebene in
\n– ekonomske mo\u017enosti,
\nNAMEN:
\n– zagotoviti vsem enake mo\u017enosti,
\n– izbolj\u0161ati stanje prizadetosti oseb,
\n– nuditi prizadetim osebam mo\u017enosti izbolj\u0161anja kakovosti njihovega \u017eivljenja in razvijanja njihovega zdravstvenega potenciala
\nZa uresni\u010ditev je potrebno:
\n– pospe\u0161evati pozitiven odnos dru\u017ebe do prizadetih oseb,
\n– ustvarjati okolje, kjer ne bodo ovirani,
\n– z rehabilitacijo in dru\u017ebeno podporo pospe\u0161evati neodvisno \u017eivljenje,
\n– zagotavljati ustrezno pomo\u010d in podporo vsem, ki niso sposobni, da bi ostali neodvisni, njihovim dru\u017einam in skrbnikom<\/p>\n
KAKOVOST IN PZN INVALIDOV<\/p>\n
Dimenzije kakovosti:
\n– fizi\u010dna (fiz.T\u017dA in stopnja samooskrbe),
\n– psihi\u010dna (psih.T\u017dA – prisotnost, odsotnost depresije, jeze, anksioznosti),
\n– socialna (soc.T\u017dA – medsebojni odnosi, aktivnosti, rekreacija, vklju\u010devanje dru\u017eine in drugih pomembnih),
\n– kognitivno razvojna (psih.T\u017dA, spomin, urejanje, prepoznavanje, izra\u017eanje mnenj),
\n– duhovna (psih.T\u017dA – razmi\u0161ljanje o \u017eivljenju in smrti)
\n– splo\u0161na ocena (pravna ureditev, zadovoljstvo).<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN INVALIDA<\/p>\n
ZN dru\u017eine:
\n– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
\n– odnosi, komunikacija,
\n– ZV dru\u017einskih \u010dlanov o prizadetosti in zdravstveno \u2013 socialnih problemih povezanih z njim,<\/p>\n
ZN invalida:
\n– 2PPO\/letno, KPO po naro\u010dilu odvisno od: zdravstveno \u2013 socialnega stanja, stopnje samooskrbe
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu na domu,
\n– organizacija izvajanja in nadzor oskrbe na domu,
\n– urejanje servisne dejavnosti na domu,
\n– sodelovanje z ustreznimi slu\u017ebami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno \u2013 skrbstvenih problemih<\/p>\n
SLU\u017dBA ZA ZV PLU\u010cNIH BOLNIKOV IN TBC<\/p>\n
Subjekt obravnave je celotna populacija, ki potrebuje tovrstno ZV;
\nRazvila se je iz protituberkuloznih dispanzerjev zaradi spremenjene patologije:
\n– KOPB,
\n– astma,
\n– maligna obolenja respiratornega sistema,\u2026<\/p>\n
RAZVOJ: V Sloveniji v obdobju druge polovice 19. in za\u010detek 20.stol. \u2013 TBC eden glavnih vzrokov zbolevnosti in umrljivosti,
\nVPLIVI:
\n– industrijska revolucija v svetu in pri nas;
\n– migracija: kme\u010dko prebival. V mesto (delav.stan);
\n– razvoj industrije;
\na. mezdni delavci
\nb. celodnevno delo,
\nc. zaposlovanje mladoletnikov in otrok,
\n– slabi bivalni pogoji
\na. prestolno mesto Kranjske \u2013 Ljubljana (komunalno in higiensko slabo urejeno);
\nPOSLEDICE:
\nzdravstvena katastrofa med delavskim prebivalstvom,<\/p>\n
Razvoj dispanzerske obravnave
\n– prva oskrbovalnica oz. dispanzer za bolne na plju\u010dih na Kranjskem je bil ustanovljen 8.2.1907;
\n– deloval do I. sv. Vojne leta 1914;
\n– ponovno ustanovljen leta 1918 v Ljubljani in leta 1922 v Mariboru;
\n– leta 1931 ustanovitev stalnega proti TBC dispanzerja v Ljubljani;
\n– leta 1939 ustanovljen Dispanzer Ljubljana \u2013 okolica;
\n– leta 1939 nabava rentgenskega aparata;
\n– leta 1950 ustanovitev Centralnega proti TBC dispanzer- s sodobno opremo:
\na. fluorograf,
\nb. oddelek za BCG cepljenje,
\nc. centralna prijavna kartoteka,
\nd. dnevni sanatorij za TBC bolnike,
\ne. oddelek za plju\u010dne bolnike z 10 posteljami
\n– Pomembno:
\na. zdravljenje s pnevmotoraksom in
\nb. odkritje antituberkulotikov;<\/p>\n
OGRO\u017dENE SKUPINE PREBIVALSTVA (TBC)
\n– delavci,
\n– bolniki z AIDS-om in osebe oku\u017eene z virusom HIV,
\n– priseljenci z obmo\u010dij z vi\u0161jo obolevnostjo za TBC
\n– zdravstveno ogro\u017eene osebe z drugimi obolenji :
\na. silikoza,
\nb. stanje po resekciji \u017eelodca,
\nc. kroni\u010dna ledvi\u010dna insuficienca,
\nd. hematolo\u0161ka obolenja,
\ne. bolniki, ki dolgo \u010dasa prejemajo kortikostroide,
\nf. bolnik z neurejeno sladkorno boleznijo,
\ng. osebe s fibroznimi lezijami po infekciji s TBC,
\n– socialno ogro\u017eene skupine prebivalcev (begunci, brezdomci)
\n– kroni\u010dni alkoholiki in u\u017eivalci drog,
\n– zdravstveno osebje zaposleno v ustanovah v katerih so obravnavani bolniki s TBC,
\n– osebe zaposlene v DSO in zavodih za du\u0161evno in telesno manj razvite;<\/p>\n
OBVLADOVANJE TBC
\nZa uspe\u0161no obvladovanje TBC je potrebna nenehna skrb zdrav.varstva in celotne dru\u017ebe, ki je usmerjena v:
\n– informiranje o gibanju TBC,
\n– dvig splo\u0161ne \u017eivljenjske ravni prebivalstva:
\na. prehrana,
\nb. higienska ureditev stanovanja,
\nc. ustrezni delovni pogoji,
\nd. zdravstvena in socialna varnost
\nPoleg tega je potrebno izvajati \u0161e specifi\u010dno socialno medicinsko\u00abterapijo\u00ab:
\n– ob\u010dasne preglede prebivalstva (pred zaposlitvijo),
\n– ohraniti in \u0161e poostriti iskanje kontaktov,
\n– izvajati kemoprevencijo in profilakso,
\n– takoj\u0161nje zdravljenje obolelih in obveznost zdravljenja,
\n– ohraniti module prijavljanja bolezni in centralni register;
\nCILJ:
\n– izkoreniniti oz.eradicirati TBC
\n– INCIDENCA 0,1\/100.000 prebivalcev
\nPot za dosego tega cilja je naslednja:
\n– najprej se opu\u0161\u010da neselektivno BCG-la\u017eje se oceni tveganje infekcije v populaciji. Tak korak je dopusten, kadar je tveganje manj\u0161e od 0,1% ali incidenca enaka ali manj\u0161a od 1\/100.000 v populaciji pod 15let;
\n– pri nas je taka incidenca \u017ee ve\u010d kot 10 let,
\n– posebej pomembna je incidenca TBC meningitisa v tej populaciji
\n– v zadnjih 15 letih bele\u017eimo 1-2 primera \/leto
\nOhraniti BCG (bacil calmette-guerin) vakcinacijo pri naslednjih skupinah otrok:
\n– mati z aktivno TBC,
\n– kontakte, ki so Mx perzistentno negativni,
\n– HIV pozitivni star\u0161i,
\n– ogro\u017eeni na delovnem mestu.<\/p>\n
METODE PREVENTIVE TBC
\n– Pravo\u010dasno odkrivanje bolnikov kot izvor infekcije in njihovo zdravljenje;
\n– Imunoprofilaksa z BCG vakcinacijo, ki za\u0161\u010diti osebe pred malignimi oblikami TBC \u2013 os.l.2005 samo ogro\u017eene skupine;
\n– kemoprofilaksa omejena na zelo ozke kategorije prebivalstva,
\n– zdravstvena vzgoja o TBC<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN PACIENTA S TBC<\/p>\n
ZN dru\u017eine:
\n– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere,
\n– vloga dru\u017eine pri prepre\u010devanju \u0161irjenja TBC,
\n– napotitev dru\u017einskih \u010dlanov- kontaktov na pregled v dispanzer
\nZN pacienta:
\n– celostni, individualni pristop
\n– 2PPO\/letno,
\n– KPO po naro\u010dilu izbranega zdravnika
\nZV o:
\n– ustreznem higienskem re\u017eimu,
\n– bolezni,
\n– rednem jemanju zdravil,
\n– na\u010dinu \u0161irjenja<\/p>\n
a. sodelovanje v diagnosti\u010dno terapevtskem programu;
\nb. sodelovanje s slu\u017ebami v ZD in izven (delovno organizacijo, bolni\u0161nice, spec.-amb.dejavnost,CSD,KS,..);<\/p>\n
KRONI\u010cNA OBSTRUKTIVNA BOLEZEN- KOPB<\/p>\n
Epidemiologija:
\n– incidenca,
\n– prevalenca in
\n– mortaliteta,
\nUmrljivost zaradi KOPB leta 1986 je razli\u010dna v srednjeevropskih de\u017eelah:
\n– giblje se od 20,0 v \u0160vici,
\n– do 46,0 na Mad\u017earskem \/100 000 prebivalcev<\/p>\n
TRAJNO ZDRAVLJENJE S KISIKOM NA DOMU \u2013 TZKD<\/p>\n
– za\u010detek zdravljena v Sloveniji l.1978 \u2013 sporadi\u010dno in neorganizirano;
\n– leta 1984 RSK pnevmofiziolo\u0161ke slu\u017ebe sprejel okvirne smernice za ZKD;
\n– 1987 je bil v UL.SRS objavljen prvi predpis, ki je urejal ZKD s tem je socialno zavarovanje pla\u010devalo: vire kisika,uradno priznalo to obliko zdravljenja;
\nOrganizacijska shema se je dopolnjevala do l.1992.
\n\u010clani zdravstvenega tima so:
\n– zdravnik splo\u0161ne medicine,
\n– dispanzerski pulmolog,
\n– PMS,
\n– Dru\u0161tvo plju\u010dnih in alergijskih bolnikov Slovenije
\n– klini\u010dni odd. za plju\u010dne bolezni z odd.zdravnikom in MS,
\n– republi\u0161ka komisija za odobritev ZKD v Sloveniji,
\n– centralni register<\/p>\n
INDIKACIJE ZA TZKD
\n– KOPB s hudo ventilacijsko motnjo in hkratno hiperkapnijo ali edemi,
\n– pac. s KOPB in hudo obstruktivno ventilacijsko motnjo,
\n– pac. s KOPB in bla\u017ejo hipoksemijo, \u010de imajo dokazano plju\u010dno srce, poliglobulijo in druge hipoksemi\u010dne spremembe,
\n– druge plju\u010dne in sr\u010dne bolezni s hipoksemijo in klini\u010dnimi te\u017eavami,<\/p>\n
KOPB
\nKontraindikacije:
\n– razvada kajenja,
\n– kroni\u010dni alkoholizem,
\n– predvideno pomanjkljivo sodelovanje bolnika pri zdravljenju
\nViri kisika:
\n– jeklenke s stisnjenim plinom pod visokim tlakom,
\n– tla\u010dne posode z uteko\u010dinjenim plinom,
\n– koncentratorji kisika.
\nAplikacija kisika:
\n– sistem z velikim pretokom \u2013 maske,
\n– sistem z malim pretokom \u2013 nosni kateter
\n– transtrahealni kateter:
\na. kisik se dovaja neposredno v plju\u010da,
\nb. potrebna je manj\u0161a koli\u010dina kisika kot preko nosnega katetra,
\nc. enostavna uporaba in oskrba,
\nd. ve\u010dja udobnost in lep\u0161i videz,
\ne. bolj\u0161i spanec
\nZDRAVSTVENA VZGOJA
\nZV ob:
\n– uvedbi postopka za odobritev ZKD,
\n– ob namestitvi vira kisika na pacientovem domu,
\n– ob obisku MS in zdravnikov na domu-2 PPO\/leto, KPO po naro\u010dilu zdravnika,
\n– pri ZV sodeluje \u0161e zdravnik in socialni delavec in eden od dru\u017einskih \u010dlanov
\nCilj:
\n– enoten pristop pri zdravljenju in
\n– rehabilitaciji ter
\n– vodenju pacientov<\/p>\n
PZN DRU\u017dINE IN PACIENTA, KI SE TZKD
\n– ZN dru\u017eine (vloga dru\u017eine pri odlo\u010ditvi za TZKD, pogoji v doma\u010dem okolju za TZKD);
\n– ZN pacienta (celostni, individualni pristop, 2PPO\/leto, KPO po naro\u010dilu izbranega zdravnika);
\n– ZV (navodila za vzdr\u017eevanje in kontrolo virov kisika, na\u010dini aplikacije kisika, pozitivni u\u010dinki TZKD),
\n– sodelovanje v diagnosti\u010dno terapevtskem programu;
\n– sodelovanje s slu\u017ebami v ZD in izven (bolni\u0161nice, spec.-amb.dejavnost,CSD, KS, DO,..);
\n– organizacija in nadzor oskrbe na domu.<\/p>\n
POZITIVNI U\u010cINKI TZKD
\n– izbolj\u0161anje fizi\u010dne zmogljivosti,
\n– izbolj\u0161anje mentalne zmogljivosti,
\n– zmanj\u0161anje plju\u010dne hipertenzije,
\n– zmanj\u0161anje poliglobulije,
\n– zmanj\u0161ano dihalno delo,
\n– zmanj\u0161ano \u0161t. hospitalizacij
\n– zmanj\u0161ani stro\u0161ki zdravljenja,
\n– manj respiratornih infektov.<\/p>\n
DISPANZER MEDICINE DELA, PROMETA IN \u0160PORTA<\/p>\n
NALOGE:
\n– preventivne,
\n– kurativne,
\n– pedago\u0161ke,
\n– zdravstveno vzgojne in
\n– epidemiolo\u0161ke<\/p>\n
SUBJEKTI OBDELAVE:
\n– zaposlena populacija,
\n– \u0161oferji in \u0161portniki<\/p>\n
DINAMI\u010cNO RAVNOVESJE NA DELAVNEM MESTU
\n– Odvisno od:
\n– \u010dloveka,
\n– delavnega mesta in
\n– \u0161ir\u0161ega okolja<\/p>\n
\u010cLOVEK:
\nodzivnost, reaktivnost:
\n– telesne,
\n– du\u0161evne,
\n– osebnostne lastnosti in
\n– izku\u0161enj v \u017eivljenju
\nDELAVNO MESTO:
\nTo je skupek vseh del in nalog, ki jih delavec opravlja s proizvajalnimi sredstvi v dolo\u010denem delavnem okolju;
\nOd posameznika \u2013 delavca zahteva delavno mesto:
\n– du\u0161evne in
\n– telesne lastnosti
\n\u0160IR\u0160E OKOLJE \u2013 EKOLO\u0160KI DEJAVNIKI:
\n– fizikalni,
\n– biolo\u0161ki,
\n– kemi\u010dni,
\n– socialni,
\n– ekonomski,
\n– kulturni in drugi;<\/p>\n
\u0160ir\u0161e okolje vpliva na razli\u010dne ravni:
\n– dru\u017eina \u2013 dom,
\n– lokalna skupnost,
\n– ob\u010dina,
\n– regija,
\n– dr\u017eava,
\n– svet;<\/p>\n
KAZALCI OGRO\u017dENOSTI
\n– odsotnost od dela,
\n– poklicne bolezni,
\n– sum na poklicno bolezen,
\n– bolezni v zvezi z delom in
\n– invalidnost I., II., III. Kategorije<\/p>\n
Delavec, delavno mesto in kompleksno varstvo zaposlenih: tehni\u010dno, zdravstveno, psihosocialno in dru\u017ebeno vpliv na:
\n– zadovoljstvo,
\n– utrujenost,
\n– fluktuacijo,
\n– celokupno odsotnost z dela,
\n– bolni\u0161ki stale\u017e,
\n– poklicne bolezni,
\n– po\u0161kodbe pri delu,
\n– invalidnost in umrljivost<\/p>\n
ZDRAVSTVENO VARSTVO \u0160PORTNIKOV<\/p>\n
Izvaja DMDP\u0160 na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti:
\n– normativ \/ tim \u0161portnega zdravnika je 3500 \u0161portnikov \u2013 tekmovalcev vklju\u010denih v \u0161portne klube<\/p>\n
Tim sestavljajo:
\n– zdravnik specialist MDP\u0160,
\n– 0,5 (0,3) MS, posebej usposobljena za delo s \u0161portniki,
\n– zdravstveni tehnik,
\n– 0,25 psihologa posebej usposobljenega za delo s \u0161portniki;<\/p>\n
Kakovostne skupine:
\n– vrhunski in potencialno vrhunski \u0161portniki,
\n– \u0161portniki panog z ve\u010djim rizikom po\u0161kodb,
\n– \u0161portniki vklju\u010deni v program selektivnega \u0161porta (perspektivni),
\n– \u0161portniki vklju\u010deni v program kakovostnega \u0161porta (republi\u0161ki),
\n– rekreativni \u0161portniki,
\n– \u0161portniki invalidi,
\n– trenerji,
\n– sodniki na \u0161portnih tekmovanjih;<\/p>\n
Preventivni pregledi<\/p>\n
– predhodni preventivni zdravstveni pregled,
\n– obdobni preventivni zdravstveni pregled,
\n– ciljani in drugi preventivni zdravstveni pregledi;<\/p>\n
\u0160portnika napoti:
\n– odgovorna oseba mati\u010dne \u0161portne org.,
\n– trener kluba,
\n– izbrani zdravnik<\/p>\n
Namen pregledov:
\n– odkrivanje dejavnikov tveganja in
\n– okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje \u0161portnika poslab\u0161a zaradi ukvarjanja z izbrano \u0161portno panogo;<\/p>\n
Obseg in vsebina \u2013 razli\u010dna glede na:
\n– vrsto in
\n– zahtevnost \u0161portne panoge in\/ali
\n– kakovost (rang)\u0161portnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
PATRONA\u017dNO VARSTVO – patrona\u017ena zdravstvena nega – podro\u010dja dela patrona\u017ene medicinske sestre – subjekti v patrona\u017eni zdravstveni negi – metode in tehnike dela v patrona\u017enem varstvu – patrona\u017ena medicinska sestra koordinatorica v \u0161ir\u0161em zdravstvenem timu (sodelovanje med patrona\u017eno medicinsko sestro in osebnim zdravnikom) – PZN pacienta, njegove dru\u017eine in skupnosti:ocenjevanje zdravstvenega stanja- hierarhi\u010dni odlo\u010ditveni modeli; … Preberi ve\u010d o Zapiski iz zdravstvene nege v patrona\u017enem in dispanzerskem varstvu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[394,3437,3436,3435],"class_list":["post-3997","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-patronazno-varstvo","tag-zapiski-iz-ptronaze","tag-zapiski-iz-zdravstvene-nege-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-zdravstvena-nega-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3997","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3997"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3997\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3997"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3997"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3997"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}