UVOD<\/p>\n
\u00bb\u010clovek ne more na istem mestu dvakrat stopiti v isto reko\u00ab je dialektiko sveta \u017ee odkrival Heraklit. Tako je tudi s \u010dlove\u0161kim \u017eivljenjem. Vsak nov dan je druga\u010den od prej\u0161njega, \u010deprav se mu zdi na videz podoben. Spreminjajo se telesne celice, spreminja se du\u0161a. Vsako dejanje, vsaka beseda in \u0161e vsaka tako be\u017ena misel se zapi\u0161ejo v du\u0161o in spomin. Proces poteka v nas do konca \u017eivljenja ne da bi se zavedali. Zavedamo se obi\u010dajno le velikih dejanj, ki pu\u0161\u010dajo vesele in manj vesele spomine. Po dogodkih najve\u010dkrat vrednotimo kakovost \u017eivljenja. Pogosto pa zanemarjamo drobne misli in dejanja, ki prav tako sestavljajo kakovost na\u0161ega \u017eivljenja. Tudi takrat, ko se nam \u017eivljenje dozdeva enoli\u010dno, se v nas dogajajo spremembe. Spreminjamo in razvijamo se od rojstva do smrti. Bolj kot smo o tem osve\u0161\u010deni, ve\u010d lahko prispevamo k svoji rasti z lastno dejavnostjo.<\/p>\n
Vsako \u017eivljenjsko obdobje je dolo\u010deno z nalogami, ki nas opredeljujejo kot dru\u017ebeno bitje. Na\u0161e naloge so vpete v satovje, katerega mre\u017eo tvorijo na\u0161e misli, \u010dustva in dejanja. Satovje ponazarja identiteto vsakega \u010dlove\u0161kega bitja. Zato ima vsak posameznik svojo lastno, neponovljivo \u017eivljenjsko pot, ki te\u010de od rojstva do smrti. \u010clovek je tudi edino bitje na Zemlji, ki se je tudi zaveda. Zaveda se, da se na svoji \u017eivljenjski poti tudi stara in da se bo ta neko\u010d kon\u010dala. Dobro vemo, da se ljudje razli\u010dno staramo in da pri isti starosti vsi nismo videti enako stari. Staranje je namre\u010d odvisno od na\u0161ih misli in dejanj, ali druga\u010de povedano os na\u0161e zavestne odlo\u010ditve, kako se \u017eelimo starati in kaj bomo storili za kakovost svojega \u017eivljenja.<\/p>\n
Slovenija je dr\u017eava, ki ima dobro urejeno socialno varstvo starej\u0161ih ljudi. Za vsakega starostnika, ki prihaja v dom iz doma\u010dega okolja je to najve\u010dkrat te\u017eka odlo\u010ditev in bole\u010d korak, ki prizadene vsakega posameznika na svoj na\u010din. Zato je zelo pomembno, kako bo oskrbovanec pripravljen na odhod v dom, kako bo do\u017eivel prvi stik z okoljem v domu, kako bo potekalo prilagajanje in kak\u0161ne mo\u017enosti mu bodo dane za nadaljevanje stika z okoljem iz katerega je pri\u0161el. Iz navedenega je pomembno, da je oskrbovanec v domu obravnavan na na\u010din, da bo prehod v domsko varstvo za posameznika \u010dim bolj sprejemljiv. Ker je varstvo starej\u0161ih ljudi zaradi podalj\u0161anja \u017eivljenjske dobe prebivalstva, razpadanja patriarhalnih dru\u017einskih vezi in hitrega razslojevanja, \u010dedalje bolj pere\u010de vpra\u0161anje, je odnos do starej\u0161ih ljudi zelo veren odraz kulture in humanosti vsake dru\u017ebe in o\u017ejega socialnega okolja.<\/p>\n
2 STARANJE IN STAROST<\/p>\n
Staranje-tako vsakdanji in logi\u010den pojav, vsem dobro znan, vendar veliko te\u017eje obvladljiv, ko sami stopimo v tako imenovano tretje \u017eivljenjsko obdobje, ko se moramo tudi sami spoprijeti z vsemi novostmi, ki nam jih leta prina\u0161ajo v \u017eivljenje (Hrovatin, 1999).<\/p>\n
Sama starost pa ni le vpra\u0161anje let, temve\u010d tudi vrednot in odnosa do \u017eivljenja, ter okolja v katerem \u017eivimo. Dejstvo, da je nekdo star pa ni pogojeno le s kronolo\u0161ko starostjo, temve\u010d tudi s posameznikovimi psihofizi\u010dnimi lastnostmi in z na\u010dinom \u017eivljenja in zna\u010dilnostmi okolja, v katerem \u010dlovek \u017eivi. (Kersnik-Bergant, 2000)<\/p>\n
Kljub napredku gerontologije je podoba o starostnikih izkrivljena in polna predsodkov. Neprilagodljivi da so, manj sposobni, nazadnja\u0161ki. Res je, da starost prina\u0161a nekatere spremembe \u010dlovekovega telesa, toda kako bodo ljudje \u017eiveli v starosti, ali sre\u010dno ali nesre\u010dno, je odvisno od tega, kako nam bo dru\u017ebi kot celoti uspelo dati novo kvaliteto odnosom do starih ljudi.<\/p>\n
Centri za socialno delo pomagajo zlasti pri odpravljanju materialnih te\u017eav starih ljudi v obliki denarnih pomo\u010di, s svetovanjem pri razre\u0161evanju medgeneracijskih nesoglasij, pomo\u010d pri urejanju in namestitvi v splo\u0161ne socialne zavode, z organizacijo pomo\u010di na domu in podobno.<\/p>\n
Socialni stroki se pri slu\u017ebi za pomo\u010d ljudem odpirajo nove vloge, ki jih lahko strnemo v dve veji:
\n– oblikovanje socialno gerontolo\u0161ke in gerontago\u0161ke teorije ter,
\n– razvijanje metodologije za re\u0161evanje med\u010dlove\u0161kih odnosov, zagat starih ljudi in sicer avtonomne starostni\u0161ke samopomo\u010di in heteronomne strokovne in lai\u010dne socialne pomo\u010di starim ljudem.<\/p>\n
Socialna gerontologija pomeni strokovno vejo v teoriji in praksi socialnega dela, ki se posve\u010da prou\u010devanju in urejanju socialne problematike starih ljudi. Socialna geronatagogika pa se predvsem posve\u010da pripravi in usposabljanju za \u010dim bolj kakovostne med\u010dlove\u0161ke odnose v starosti, gerontogogika postaja ob pedagogiki in andragogiki tretja veja vzgoje.<\/p>\n
Opredelitev pojmov:<\/p>\n
Marsikomu niso znani pomeni in izrazi v zvezi z starostjo, zato tudi veliko \u0161tevilo ljudi napa\u010dno razume starost in procese v zvezi z njo. Menimo, da je smiselno te izraze pojasniti:<\/p>\n
\u2022 Starost je stanje posameznika ali naroda in je prihodnost mladih, zato je prav, da spremenimo odnos do starosti. \u017de mladi naj bi mislili na \u010das tega \u017eivljenjskega obdobja. (\u017diberna, 1999)
\n\u2022 Staranje je proces, ki traja neprekinjeno od rojstva do smrti, staranje je naravni proces, ki ga morata sprejeti tako posameznik kot dru\u017eba. Pravi \u017eivljenjski slog, vklju\u010denost v dru\u017eino in dru\u017ebo, enakopraven status in mo\u017enosti zadovoljevanja psihosocialnih potreb dopolnjujeta individualno prizadevanje za kakovostno in dejavno \u017eivljenje starej\u0161ih ljudi. (Bre\u010do, 1999)
\n\u2022 Ostarelost je stanje, videz in pojav nekega \u010dloveka ali stvari. Ta izraz nakazuje obrabljenost, \u017eivljenjsko utrujenost in odmiranje.
\n\u2022 Star je izraz, ki je najbolj nevtralen. Star \u010dlovek je edini primeren izraz za temeljni strokovni pojem socialne gerontologije in gerontagogike.
\nStaranje je biolo\u0161ko pogojen proces, ki poteka v vseh \u017eivih bitjih od rojstva do smrti. Poteka v vsakem posamezniku, vsak dan, vsako minuto. Vsako \u017eivljenjsko obdobje \u010dloveka je opredeljeno s specifi\u010dnimi nalogami, ki ga opredeljujejo kot dru\u017ebeno bitje. Vsak ima svojo lastno neponovljivo \u017eivljenjsko pot, ki te\u010de od rojstva do smrti. Ljudje se razli\u010dno starajo in pri isti starosti niso videti enako. Staranje je torej odvisno od razli\u010dnih dejanj, misli ali povedano druga\u010de: od zavestne odlo\u010ditve, kako se \u010dlovek \u017eeli starati in kaj bo storil za kvaliteto svojega \u017eivljenja (Tom\u0161i\u010d in Lebar, 2007).<\/p>\n
V enem ali dveh desetletjih bo v ve\u010dini zahodno Evropskih dr\u017eavah 20% in ve\u010d populacije starej\u0161e od 65 let . V Sloveniji je po podatkih Statisti\u010dnega urada RS bilo v letu 2001 kar 14,3%. prebivalstva starej\u0161ega od 65 let . O tem kdaj govorimo o starosti obstajajo razli\u010dne teorije, ve\u010dina jih govori o:
\n\u2022 kronolo\u0161ki (starost po koledarju),
\n\u2022 biolo\u0161ka (starost telesa glede na delovanje osnovnih telesnih funkcij),
\n\u2022 psiholo\u0161ka starost ali do\u017eivljajska starost (koliko stari se po\u010dutite)
\nKronolo\u0161ka starost je dolo\u010dena z rojstnim datumom in nanjo ne moremo vplivati. Povezana je z dolo\u010denimi \u017eivljenjskimi dogodki, kot na primer: vstop v \u0161olo, v poklicno \u017eivljenje, upokojitev. Dogodke sprejmemo takrat, ko nam jih vsili dru\u017eba, pa smo nanje pripravljeni ali ne. Biolo\u0161ko starost te\u017eko merimo. \u017dal ne obstajajo merski instrumenti, s katerimi bi lahko dovolj zanesljivo merili dejansko starost telesa. Psiholo\u0161ka starost je prepletanje osebnih in socialnih dejavnikov. V starosti si niti dva \u010dloveka na svetu nista podobna. Vsak posameznik v starosti odseva edinstvenost svoje \u017eivljenjske poti (Lebar in sod., 2007).<\/p>\n
Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo \u0161e dovolj zdrav za kakovostno, tudi \u0161e ustvarjalno in samostojno \u017eivljenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv dele\u017e tistih, ki so \u017ee povsem odvisni od pomo\u010di bli\u017enjih zaradi posledic razli\u010dnih bolezni. Kot so razli\u010dne ohranjene zmo\u017enosti starostnikov, so tudi razli\u010dne njihove potrebe. Nekaterim zado\u0161\u010da \u017ee samo ob\u010dutek, da se lahko, v primeru huj\u0161ih te\u017eav, zanesejo na skrbne otroke in vnuke, drugim pa ni ve\u010d mogo\u010de zagotoviti dovolj kakovostnega \u017eivljenja v doma\u010dem okolju in so zato prisiljeni odlo\u010diti se za bivanje v domovih starej\u0161ih ob\u010danov. Starost prina\u0161a \u0161tevilne spremembe, ki so lahko vir razli\u010dnim stiskam, \u0161e zlasti kadar se te pojavijo naenkrat. \u010ce sodimo po vsebinah, ki se pojavljajo v razli\u010dnih oblikah psihoterapevtskih metod dela, so najpogostej\u0161i vir stisk starostnikov razli\u010dne izgube in odvisnost od tuje pomo\u010di. Starostnikom pomembna podro\u010dja so tudi: ob\u010dutki krivde in sprava, mo\u017enost novega za\u010detka, smrt, osamljenost, \u017eivljenjska naveli\u010danost, dolg\u010das, zavo\u017eenost \u017eivljenja, bojazen pred visoko starostjo, strah pred umiranjem, strah pred smrtjo, posmrtno \u017eivljenje in smisel \u017eivljenja (Tom\u0161i\u010d, 2010).<\/p>\n
S temi se delno prekrivajo potrebe starostnikov, kot jih opredeljuje Ramov\u0161: potreba po materialni preskrbljenosti, osebnem med\u010dlove\u0161kem odnosu, predajanju \u017eivljenjskih izku\u0161enj, do\u017eivljanju smisla starosti, negi, ohranjanju telesne, du\u0161evne in delovne sve\u017eine ter nesmrtnosti.<\/p>\n
Z vidika celostne antropolo\u0161ke analize \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja dosegajo v tretjem \u017eivljenjskem obdobju svoj najve\u010dji vzpon predvsem vi\u0161je tri \u010dlove\u0161ke razse\u017enosti: med\u010dlove\u0161ko dru\u017ebena, zgodovinsko kulturna in eksistencialna. Zato so za starost posebno zna\u010dilne naslednje potrebe in naloge:
\n1. da je starajo\u010di se \u010dlovek v lepem osebnem odnosu z nekom, ki ga \u010duti od blizu – kot “svojega”;
\n2. da lahko svoja \u017eivljenjska spoznanja in izku\u0161nje predaja neposredno soljudem ali posredno kulturi ter
\n3. da do\u017eivlja svojo starost kot enako smiselno obdobje \u017eivljenja, kakor sta bili mladost in srednja leta (eksistencialna potreba).
\nZa sklepno misel navajamo tri na\u010dela o potrebah v starosti:
\n– Potrebe v starosti so smerokaz pri prizadevanjih za kakovostno starost.
\n– Materialne potrebe so ena plat kakovostne starosti, nematerialne pa druga.
\n– V starosti so med\u010dlove\u0161ki odnosi enako pomembni kakor materialna preskrbljenost (Ramov\u0161, 2003).<\/p>\n
Znano je, da se prebivalstvo Slovenije \u2013 tako kot vsega planeta \u2013 naglo stara. Ramov\u0161 (2003) navaja, da je v tem \u010dasu v Evropi skoraj \u0161tirikrat ve\u010d starih ljudi, kot jih je bilo v \u010dasu otro\u0161tva sedanjih najstarej\u0161ih Evropejcev, v naslednjih letih pa se bo njihov dele\u017e \u0161e skoraj podvojil.<\/p>\n
Osupljivo je dejstvo, da so geni odgovorni le za tretjino dejavnikov staranja; ostalo je odvisno od \u017eivljenjskega sloga in okolja (Creagan, 2001).<\/p>\n
Vendar pa je danes staranje in starost tabu in \u0161ele v zadnjem \u010dasu, \u2013 ko starej\u0161a populacija naglo nara\u0161\u010da \u2013 se tudi v na\u0161i, zahodni kulturi pojavljajo vpra\u0161anja o kvalitetnem staranju in \u017eivljenju v starosti. Zaradi predsodkov, ki v na\u0161i dru\u017ebi ozna\u010dujejo starost, \u010dedalje ve\u010d ljudi te\u017eko sprejema lastno staranje, ne vidi smiselnosti tega obdobja \u017eivljenja in ne zna njegove vrednosti in pomena prena\u0161ati na mlaj\u0161e generacije. Ker se le te nimajo kje zgledovati in spoznavati, da je tudi starost lahko kvalitetno in smiselno \u017eivljenjsko obdobje, se ponovno bojijo lastne starosti, in tako je vzpostavljen za\u010darani krog.<\/p>\n
V zadnjem \u010dasu se dru\u017eba vedno bolj zaveda problemov, ki jih s seboj prina\u0161a ve\u010dje \u0161tevilo starega prebivalstva. Tako Ramov\u0161 (2003) navaja, da sta se v podzavest dana\u0161njega zahodnega \u010dloveka usidrali dve iracionalni stali\u0161\u010di \u2013 dve skupini stereotipov. Prva zani\u010duje starost in je slepa za njene dobre mo\u017enosti: \u00bbstarost je grda, nemo\u010dna\u2026Stari ljudje so sitni, skopi\u2026Bolje je biti pijan, kakor star\u2026\u00ab Druga naivno ideologizira dobre mo\u017enosti v tretjem \u017eivljenjskem obdobju in je slepa za te\u017eave, ki jih prina\u0161a: \u00bbKljub letom vse zmorem, vse je mogo\u010de, zame ni omejitev, bolezni, smrti, osamljenosti\u2026\u00ab .<\/p>\n
Obe stali\u0161\u010di sta seveda napa\u010dni in ne vodita do kvalitetnega sprejemanja starosti in izbolj\u0161anja polo\u017eaja starostnikov.
\nKer je starost tabu, jo ljudje izrinejo iz svoje zavesti: nanjo ne mislijo, je sploh ne zaznavajo, zlasti pri sebi ne, vsekakor pa je ne sprejemajo. Tabuizacija starosti je dandanes gotovo kolektivna patologija \u010dasa, ki \u0161kodi vsem trem generacijam (Ramov\u0161, 2003).
\nTako sama stara generacija ne more sprejeti lastne starosti in tako ne vidi njenega smisla in nalog in vlog, ki naj bi jih opravljali v starosti. Namesto tega sku\u0161a na silo ohranjati \u017eivljenjski slog srednje generacije. V tem pa ne najde zadovoljstva, starosti ne \u017eivi polno in zato ne do\u017eivlja njenega smisla. Tako postaja njihovo \u017eivljenje brezciljno, kar vodi v \u010dedalje ve\u010djo depresijo (Ramov\u0161, 2003).<\/p>\n
Meja 65 let, ki dolo\u010da za\u010detek starostnega obdobja, je za nekatere pre-nizka, saj poznamo starostnike, ki so pri teh letih \u0161e vedno zelo vitalni in produktivni. Vsekakor pa statistike ka\u017eejo, da se po 65 letu vse pogosteje pojavljajo zdravstvene te\u017eave kot so: nevro-vaskularna obolenja, kardio-vaskularna obolenja, demence, kroni\u010dne bolezni in po\u0161kodbe. To so zdravstveni problemi, ki vodijo v zmanj\u0161ano zmo\u017enost izvedbe vsakodnevnih aktivnosti in sodelovanja v dru\u017einskem \u017eivljenju ter participacije v dru\u017ebi, kar se rezultira v slab\u0161i kvaliteti \u017eivljenja. (Lebar in sod., 2006).<\/p>\n
V dana\u0161njem svetu je beseda star vplivna beseda. Ljudje marsikdaj po domnevni starosti presojajo na\u0161a dejanja. Pogosto nam dajo vedeti, da smo prestari ali, da \u0161e nismo dovolj stari za dejavnosti, prilo\u017enosti in do\u017eivljaje, ki si jih \u017eelimo. Enako tudi sami presojamo druge (Kastenbaum, 1985).<\/p>\n
Kaj je starost?
\nPreprostega odgovora ni. Obstaja veliko razli\u010dnih odgovorov in definicij starosti v teoriji in praksi. Ena izmed definicij je ta, da je starost dru\u017ebeni pojav. Ko dose\u017eemo neko starost, dru\u017eba meni, da nismo ve\u010d sposobni za delo. To pa pomeni, da se upokojimo in posledi\u010dno spremenimo tudi na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n
\u010ce pa opredelimo starost kot obdobje, pa je to \u010das, ko \u010dlovek prepu\u0161\u010da skrb za materialni razvoj naslednji generaciji, sam pa ob nadaljnji aktivnosti \u010dlove\u0161ko dozoreva do polne samouresni\u010ditve (Ramov\u0161, 1999). Svoja zrela \u017eivljenjska spoznanja in izku\u0161nje predaja neposredno soljudem ali posredno kulturi. Dejavno kljubuje starostnemu usihanju in boleznim, kolikor pa ni mo\u017eno, oboje sprejema v svoj \u017eivljenjski svet, vklju\u010dno s smrtjo, ki je zadnji mejnik \u017eivljenja.<\/p>\n
Proces staranja se za\u010dne \u017ee z na\u0161im rojstvom in nas spremlja na na\u0161i poti skozi \u017eivljenje, vse do smrti. Pri nekaterih posameznikih poteka hitreje, pri drugih pa je ta proces zelo upo\u010dasnjen. Odvisen je od tega, kako posameznik starost sprejema, ali starost povezuje z boleznijo in od tega, kako sprejema zmanj\u0161anje svojih sposobnosti.<\/p>\n
Z vidika celostne, oziroma integralne antropologije prehodi \u010dlovek v \u017eivljenju tri obdobja: mladost, srednja leta in starost. Tej raz\u010dlenitvi \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja na tri obdobja ustreza delitev prebivalcev na dru\u017ebeni ravni na tri generacije: mlado, srednjo in staro. Pomembno je, da se zavemo sistemske povezanosti vseh generacij v celoto dru\u017ebe, ki hkrati pomeni povezanost vseh treh obdobij \u017eivljenja v eno samo \u017eivljenjsko celoto.
\nCoxa in Parson (1994, cit. po Milo\u0161evi\u010d Arnold, 1999) delita starostno obdobje v tri faze oziroma podobdobja:
\n– 65 \u2013 74: zgodnje starostno obdobje ali \u00bbmladi stari\u00ab
\n– 75 \u2013 84: srednje starostno obdobje ali \u00bbsrednje stari\u00ab
\n– 85 in ve\u010d: pozno starostno obdobje ali \u00bbstari stari\u00ab<\/p>\n
Staranje opazujemo s treh stali\u0161\u010d:
\n1. S fiziolo\u0161kega stali\u0161\u010da je staranje doba, ko za\u010dno vidno upadati telesne zmogljivosti \u010dloveka.
\n2. S sociolo\u0161kega stali\u0161\u010da je staranje doba, ko postaja \u010dlovek v svojih socialnoekonomskih potrebah vse bolj odvisen od pomo\u010di drugih.
\n3. S psiholo\u0161kega stali\u0161\u010da pa je staranje doba, ko se zmanj\u0161ujejo senzori\u010dne in intelektualne funkcije \u010dloveka, zmanj\u0161uje pa se tudi sposobnost za prilagajanje novim okoli\u0161\u010dinam.<\/p>\n
Razporejati stare ljudi na osnovi njihovih let v posebne kategorije je napa\u010dno, saj je vsak \u010dlovek individuum z lastnimi odlikami, potrebami, \u017eeljami in sposobnostmi. Tak\u0161en je celo \u017eivljenje, v vseh \u017eivljenjskih obdobjih, ne \u0161ele na stara leta. Stari ljudje na razli\u010dne na\u010dine sprejemajo in do\u017eivljajo obdobje po 65. letu starosti. Sprejemanje pogojujejo osebne zna\u010dilnosti in dru\u017ebene razmere, ki jim pogosto vsiljujejo vlogo pasivnega, odvisnega \u010dloveka, katerega umske in fizi\u010dne mo\u010di pe\u0161ajo. Slab\u0161alni stereotipi prepre\u010dujejo, da bi v obdobju starosti videli prilo\u017enost obnove mladostnih ali celo razvoj novih \u010dlovekovih zmo\u017enosti. V starosti bi namesto zadnjega morali videti najdalj\u0161e \u017eivljenjsko obdobje.<\/p>\n
Ve\u010dina starih ljudi ostaja aktivnih in dejavnih tudi v starosti, njihova aktivnost pa je odvisna od njihovega \u017eivljenjskega sloga v aktivnem obdobju, ter socialnih in ekonomskih okoli\u0161\u010din. Zaradi teh dejavnikov je pomembno, da razlikujemo med kronolo\u0161ko, biolo\u0161ko in psiholo\u0161ko starostjo.
\nKronolo\u0161ka starost je starost po koledarju, biolo\u0161ka starost je starost na\u0161ega telesa glede na pravilno delovanje osnovnih telesnih funkcij in celi\u010dnih procesov, ter psiholo\u0161ka starost, kolikor stari se po\u010dutimo (Kastenbaum, 1985).<\/p>\n
3 PRIPRAVA NA UPOKOJITEV IN STAROST<\/p>\n
Priprava na upokojitev je zelo pomembna. Nenadno spremembo, ki jo prinese upokojitev je mo\u017eno omiliti tako, da se nanjo pripravljamo \u017ee v aktivni dobi. \u010clovek se ne more kar \u010dez no\u010d z zaupanjem in zanimanjem oprijeti ne\u010desa, kar ni delal \u0161e nikoli prej v \u017eivljenju, zato je zelo pomembno, da se \u017ee leta pred upokojitvijo loti dejavnosti in hobijev, ki mu bodo popestrili stara leta. Dokazano je namre\u010d, da imajo starej\u0161i delavci, ki so primerno pripravljeni na upokojitveno obdobje, v povpre\u010dju manj du\u0161evnih, psihosomatskih in socialnih problemov. Priprava na upokojitev se obi\u010dajno za\u010dne nekako deset let pred upokojitvijo, pet let pred njo naj se priprave \u0161e okrepijo. Take priprave lahko vodijo strokovnjaki in pri tem uporabljajo razli\u010dne oblike. Ena od oblik so predavanja in razni pogovori, katerih cilj je posredovati realisti\u010den pogled na obdobje po upokojitvi. Bodo\u010dim upokojencem dajo navodila za pravilen na\u010din \u017eivljenja, pa\u010d za tak\u0161nega, ki jim zagotavlja najbolj\u0161o prilagoditev na \u010das po upokojitvi (Po\u017earnik,1981).<\/p>\n
Upokojitev je stresni dogodek, predvsem za tiste, ki morajo iti v pokoj neprostovoljno zaradi slabega zdravja ali propada podjetja ali pa imajo po upokojitvi ve\u010dje zdravstvene ali finan\u010dne te\u017eave. Nasprotno pa sprejmejo upokojitev tisti, ki so jo na\u010drtovali, se odlo\u010dijo zanjo prostovoljno in imajo socialno varnost.<\/p>\n
Upokojitev je pomembna prelomnica v \u017eivljenju \u010dloveka, po njej je vse druga\u010de, kakor je bilo prej. Bilo naj bi bolj\u0161e, saj ima \u010dlovek po upokojitvi prvi\u010d v \u017eivljenju ves svoj \u010das svobodno sam na razpolago, ob tem pa dozorele \u017eivljenjske izku\u0161nje in upajmo zagotovljeno osnovno materialno varnost (Ramov\u0161, 2002).
\nUpokojenci so po vklju\u010ditvi v projekt medgeneracijskih skupin, ki ga izvaja In\u0161itut Antona Trstenjaka, opisovali svoje krizno obdobje ob upokojitvi in redno ugotavljali, da bi bili morali tedaj dobiti primerno pomo\u010d za prestrukturiranje \u017eivljenja v tretjem \u017eivljenjskem obdobju (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
Priprava mlade in srednje generacije na lastno starost je zelo pomembna, saj \u017eivimo v kulturi in \u010dasu, ko je lastno starost te\u017eko \u017eiveti. V na\u0161i sedanji kulturi ljudje ne sprejemajo lastne starosti. Edina starost, ki jo sprejemajo je mladost. To velja \u017ee za srednjo generacijo in vsaj tiso\u010dkrat bolj za starost, zato mnogi stari ljudje dejstva, da so stari, ne morejo sprejeti. Obstaja odpor proti starosti, ki jim ne dovoli, da bi se dobro po\u010dutili. \u010ce se v odrasli dobi ne pripravimo, da bomo postali stari in sprejeli lastno starost, je to \u0161e veliko te\u017eje sprejeti v tretjem \u017eivljenjskem obdobju. Da bi torej lahko kvalitetno \u017eiveli lastno starost, se moramo nanjo prej pripraviti (Pollo, 1999).
\nKakor se mora mlad \u010dlovek s \u0161olanjem, vzgojo in samovzgojo zavestno pripraviti na srednja leta, \u010de ho\u010de uspe\u0161no delati in \u017eiveti v svoji dru\u017eini, tako se mora \u010dlovek vsaj v poznih srednjih letih \u2013 po \u00bbsre\u010danju z Abrahamom\u00ab – zavestno pripraviti na svojo starost (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
V prihodnjih letih se bo dele\u017e starega prebivalstva v dru\u017ebah zelo pove\u010dal in bo \u010dez deset, dvajset let to eden od najzahtevnej\u0161ih socialnih problemov, zato se morata danes dr\u017eava in dru\u017eba zavestno pripraviti na to.
\nObe omenjeni nalogi \u2013 tako na osebni oziroma individualni ravni kot na dru\u017ebeni in dr\u017eavni ravni pa danes skrajno ovira tabuiziranost starosti. Ljudje ne sprejemajo starosti kot enako smiselnega obdobja \u017eivljenja, kakor sta mladost in srednja leta. Zato so osebne in dru\u017ebene naloge priprave na kakovostno starost slepa pega, ki se je ljudje sploh ne zavedajo (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
Odve\u010dni \u010das kot problem se najpogosteje pojavi ob upokojitvi, in sicer pri ljudeh, ki na starost niso bili pripravljeni. Tem ljudem je dolg\u010das (Sodja, 1991).
\nLjudje, ki so bili na starost pripravljeni, \u0161ele po upokojitvi kon\u010dno najdejo \u010das za knjige, ki so se nabirale na knji\u017enih policah, za vrt, vnuke in stare prijatelje. \u010casa jim prej primanjkuje kot jim ga ostaja. Ti stari ljudje se ne po\u010dutijo osamljene.
\n\u010ce bi znal vsak star \u010dlovek ustvariti svet, ki bi ga zaposlil, osre\u010deval, bi pa\u010d ne bilo nesre\u010dnih starostnikov na svetu. Toda te\u017eko je graditi tak svet pri osemdesetih. Zato se je potrebno na starost pripraviti \u017ee v mladosti (Sodja, 1991).<\/p>\n
3.1 Zdravo staranje in smisel \u017eivljenja v starosti<\/p>\n
Zdravo staranje ni naklju\u010dje, ki ga vodijo geni in okoli\u0161\u010dine. Zdravo staranje zahteva premi\u0161ljeno, skrbno na\u010drtovanje in uresni\u010devanje na\u010dina \u017eivljenja, ki je osredoto\u010den na pravilno prehrano, redno telesno, du\u0161evno in dru\u017ebeno aktivnost, kot tudi na ustrezno fizi\u010dno varnost. Posamezniki, ki se optimalno starajo, so ljudje pozitivnega mi\u0161ljenja, aktivni v svojih odlo\u010ditvah in dobro informirani. So predvsem realisti. Zavedajo se, da je rast modrosti povezana z izgubo fizi\u010dne zmo\u017enosti.<\/p>\n
V starosti je zelo \u017eivo vpra\u0161anje smiselnosti: ob neuresni\u010denih \u017eivljenjskih zamislih in \u010dedalje manj\u0161em socialnem pomenu, se staremu \u010dloveku vse bolj vsiljuje vpra\u0161anje, kolik\u0161no vrednost in kak\u0161en pomen je imelo prizadevanje v njegovem \u017eivljenju. Ob pojemajo\u010dih telesnih in du\u0161evnih mo\u010deh, bolezni, osamljenosti, zavesti krivde, bli\u017eajo\u010di se smrti in drugih starostni\u0161kih tegobah, se vse bolj ostro zavezuje v zavest vpra\u0161anje o smislu vsega tega, o pomenu in vrednosti sedanjega trenutka, o pomenu \u017eivljenja v celoti. S tem povezan in zato tudi pogost je v starosti problem \u017eivljenjske praznine, ko \u010dlovek ne do\u017eivlja smisla svojega sedanjega, pogosto tako te\u017eavnega in osamljenega trenutka, in smisla prihodnosti z bli\u017eajo\u010do se smrtjo vred (Ramov\u0161 in sod., 1992).
\nEna osnovnih Franklovih potez je, da \u010dlovek z duhom kljubuje usodi in da veliko la\u017eje obvlada telesne, du\u0161evne, socialne in druge rizi\u010dne situacije, \u010de v njih odkrije smisel in ga udejanja kot svojo nalogo. \u017diveti za koga ali za kaj. Potreba po smislu je po njegovem prva in temeljna \u010dlove\u0161ka potreba (Postru\u017enik, 2000).
\nV zadnjem \u010dasu se je za\u010delo govoriti o \u00bbmlaj\u0161ih starih\u00ab in \u00bbstarej\u0161ih starih\u00ab. Prvi izraz se nana\u0161a na tretje \u017eivljenjsko obdobje, ki ga zaznamuje aktivno udobje, drugi pa na \u010detrto \u017eivljenjsko obdobje, za katerega je zna\u010dilna onemoglost in senilnost (Blaikie, 1999). Izraz \u00bbtretje \u017eivljenjsko obdobje\u00ab ozna\u010duje znaten del svetovnega prebivalstva. Gre za ljudi, ki so \u0161e nedavno aktivno delali in so \u0161e vedno pri mo\u010deh. Tej veliki skupini ljudi, ki jim danes pravijo \u00bbmlaj\u0161i stari\u00ab (\u00bbyoung old\u00ab; glede na nova merila, ki so jih za razvr\u0161\u010danje starostnikov uvedli demografi, velja ta oznaka za dobo med 65-im in 75-im letom), se pridru\u017euje \u0161e skupina \u00bbstarej\u0161i stari\u00ab (\u00bboldest old\u00ab; to je stari nad 75 let), \u00bb\u010detrta \u017eivljenjska doba\u00ab, ki jo bo po pri\u010dakovanjih doseglo \u010dedalje ve\u010d ljudi (Pape\u0161ki svet, 1999). \u010cetrto \u017eivljenjsko obdobje je sinonim za globoko, pozno starost. Tretje in \u010detrto \u017eivljenjsko obdobje sta socialna fenomena poznega 20. stoletja, zaradi katerega se je pojavila nara\u0161\u010dajo\u010da zavest o staranju in starosti (Blaikie, 1999).
\nV antropolo\u0161ki literaturi se na splo\u0161no pogre\u0161a dela, v katerih bi starej\u0161i sami govorili o svoji izku\u0161nji starosti. \u010ceprav se antropologi \u017ee dolgo zavedajo, da je starost pomemben faktor v socialnem \u017eivljenju ter osnovni princip socialne kategorizacije, jih \u0161e \u010daka naloga, da sistemati\u010dno razi\u0161\u010dejo, kako lahko analize socialnega aspekta starosti doprinesejo k razumevanju strukture in dinamike dru\u017ebe (Foner, 1984, Maybury \u2013 Lewis, 1984).
\nRobert Butler je skoval termin ageizem, s katerim opisuje globok predsodek do starej\u0161ih. V zahodni dru\u017ebi je ageizem povezan z visoko cenjeno mladostjo in se je \u0161e pove\u010dal, ko se je pomno\u017eilo \u0161tevilo starej\u0161ih, ki izkazujejo svoje zahteve po nacionalnih resursih (Karp in Yoels, 1986).
\nNamen teksta je raziskati omenjeno zavest o staranju in starosti preko do\u017eivljanja lastnega telesa. Ta zavest, ki je oblika samozavedanja, se je pojavila z administrativno klasifikacijo starej\u0161ih ljudi, ki je v njih vzbudila pove\u010dano zavedanje stigme.
\nRaziskava zdru\u017euje dve vrsti raziskovalnih metod: uporabo literature in virov ter opravljanje strukturiranih intervjujev. Intervjuvali smo deset starostnic, udele\u017eenk telesne vadbe za starej\u0161e na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Vse intervjuvanke so Ljubljan\u010danke, stare od 68 do 82 let, kar je pomembno, saj imajo tako \u017ee izdelano podobo o svoji starosti, ker jo \u017eivijo \u017ee nekaj \u010dasa in niso \u00bbnovope\u010dene\u00ab starostnice, ki se \u0161ele soo\u010dajo z novim statusom. Literatura, ki govori o izku\u0161njah starosti, namre\u010d poro\u010da o nekajletni \u00bbpripravljalni\u00ab fazi, ki je potrebna, da se \u010dlovek identificira s tem, da je star, in sprejme starost kot svojo lastnost (Bizjan, 2005).
\nObravnavane starostnice \u017eivijo \u010detrto \u017eivljenjsko obdobje, le ena je na prehodu iz prvega v drugo.<\/p>\n
4 AGEIZEM<\/p>\n
Ageizem je neke vrste lustracija, ker izlo\u010da \u010dloveka iz dru\u017ebenega \u017eivljenja na primer ob dolo\u010deni koledarski starosti s prisilnim upokojevanjem, ne glede na posameznikove dejanske sposobnosti in motivacijo. Je pa tudi posledica \u010dedalje ve\u010dje segregacije starej\u0161ih prebivalcev, ker je vse manj dru\u017ein, v katerih \u017eivi ve\u010d generacij skupaj.
\nAgeizem ne razjeda samo starej\u0161o generacijo, ampak vse generacije, tako kot seksizem ne ogro\u017ea le \u017eensk in rasizem prizadene vse druge rase. Pogosto gre za \u00bbmehanizem gre\u0161nega kozla\u00ab. Za vse napake in pomanjkljivosti v \u017eivljenju mora biti nekdo kriv \u2013 najla\u017ee pa je prenesti krivdo na neko neza\u0161\u010diteno, diskriminirano skupino: tujce, homoseksualce ali starce.
\nStereotipna podoba starostnikov je, da so nepri\u0161tevni, senilni, od\u0161tekani, nebogljeni itd. Obstaja pa tudi pozitivna podoba, da ljubijo svoje potomce, se \u017ertvujejo zanje itd. Res je, da razvajajo in \u00bbcrkljajo\u00ab vnuke, kar otroci za normalen razvoj potrebujejo, star\u0161i pa so prezaposleni in zasledujejo lastno kariero.
\nV podzavest dana\u0161njega zahodnega \u010dloveka sta se usidrali dve iracionalni stali\u0161\u010di o starosti – dve skupini stereotipov. Prva zani\u010duje starost in je slepa za njene dobre mo\u017enosti: \u00bbstarost je grda, nemo\u010dna. Stari ljudje so sitni, skopi, bolni, potrebni pomo\u010di.\u00ab Druga naivno idealizira dobre mo\u017enosti v tretjem \u017eivljenjskem obdobju in je slepa za te\u017eave, ki jih starost prina\u0161a: \u00bbkljub letom vse zmorem, vse je mogo\u010de, zame ni omejitev, bolezni, smrti, osamljenosti\u2026\u00ab (Pe\u010djak, 2009).
\nKako razlo\u017eiti razhajanje med dejanskim stanjem in lastno podobo starosti? Razlogov je ve\u010d. Eden je zanesljivo strah pred staranjem in smrtjo. Zato se ta vpra\u0161anja odrivajo v nezavedno, od koder pa vdirajo v zavest. Edini nasvet je, da jim starostnim spremembam pogledajo v o\u010di \u2013 zato v svojih knjigah o staranju pravi Pe\u010djak, naj se starostniki ne izogibajo \u0161al o sebi in se ne \u010dutijo prizadete. Pomemben razlog za stisko je ekonomski \u2013 mlaj\u0161i se \u010dutijo zaradi starej\u0161ih odrezani od dela, od poslov, od dobrih prilo\u017enosti, menijo, da jim od\u017eirajo kruh. Toda \u010de pomislimo, kako malo ljudi po 70. letu \u0161e dobiva kak\u0161en \u00bbfi\u010dnik\u00ab za svoje delo, gre pri tem predvsem za \u00bbmehanizem gre\u0161nega kozla\u00ab in ne za resni\u010dno ogro\u017eenost.
\nEden od poglavitnih vzrokov za streotipizacijo starej\u0161ih je, da so nasilno strpani v eno skupino z enako dru\u017ebeno vlogo. Vendar so med starej\u0161imi ljudmi ve\u010dje medosebne razlike kot na primer med mladostniki. Nekateri ljudje so stari \u017ee pri 40. letih in \u0161e vedno zavzemajo pomembne polo\u017eaje, drugi pa so mentalno sve\u017ei do 90. leta, na primer Anton Trstenjak, ali celo ve\u010d \u2013 profesor Struik s harvardske univerze je predaval matematiko celo pri 104. letu. Tako brisanje razlik poriva posameznike v pasivnost, vdanost v usodo, ali pa se od njih zahteva preve\u010d in zapadejo v iz\u010drpanost, depresijo, onemoglost. Nanje u\u010dinkuje \u00bbefekt pri\u010dakovanja\u00ab oziroma \u00bbsamouresni\u010dujo\u010da se prerokba\u00ab. Ljudje se vedejo tako, kot se od njih pri\u010dakuje. S tem se individualne razlike bri\u0161ejo in starostniki zares postajajo bolj podobni med seboj (Pe\u010djak, 2009).
\nPomeni, ki se pripisujejo starosti, so odvisni od prostora in \u010dasa \u017eivljenja posameznika, prav tako pa vplivajo na pomen posameznikove starosti socialni atributi, kot so spol, rasa, etnija, poklic, socialni razred, zakonski status. Percepcija staranja, dol\u017eina \u017eivljenja, kvaliteta \u017eivljenja, zadovoljstvo z \u017eivljenjem, socialni odnosi, dru\u017ebena participacija \u2013 vse to je povezano z omenjenimi socialnimi atributi (Bengtson, 1977).
\nStarost je kriti\u010dni faktor, ki dolo\u010da, kako nas drugi definirajo in kako definiramo sami sebe (Karp in Yoels 1986). Vsi starostniki razumejo starost kot naraven pojav.<\/p>\n
5 STAROST V O\u010cEH PSIHOANALIZE<\/p>\n
Modalitete v procesu staranja so univerzalnost, napredovanje (progres), notranja povzro\u010ditev, poslab\u0161anje. Starost pogosto vpliva na posameznika na bole\u010d na\u010din, soo\u010denje s tem pa reakcija z razli\u010dnimi obrambami, ve\u010dina njih je iz razvoja prej\u0161njih tipov, kot je pogajanje in mani\u010dna reparacija. Te obrambe so zelo vsakdanje, obi\u010dajne in proces je zelo univerzalen, da premagamo te\u017eave na vseh razli\u010dnih nivojih. V domeni glavnega vpra\u0161anja je, kako upo\u010dasniti staranje, toda odgovor je obi\u010dajno viden v magi\u010dnih procedurah, ki imajo malo opraviti z osebnostno aktivnostjo (pitje napitkov za ostati mlad): V strogo teoretskem smislu je treba poudariti, da stanje seveda najbolj mu\u010di tiste, ki \u0161e niso (dovolj) stari in imajo svoj objektni libido investiran v ljudi, ki jih imajo radi ali celo ponotranjene v Jaz. V mislih imamo odrasle ljudi v srednjih letih, ki so konec koncev \u0161e vedno otroci svojih \u0161e \u017eive\u010dih star\u0161ev \u2013 tistih, ki jih v resnici pestijo problemi staranja. Problemati\u010dni so torej ljudje, ki \u0161e niso stari, pa vendarle se na nek na\u010din soo\u010dajo s staranjem svojih star\u0161ev, katere pa dejansko pestijo problemi staranja. Problemati\u010dno je so\u010dustvovanje in v\u017eivljanje (empatija) \u00bb\u0161e-ne-dovolj-starih\u00ab odraslih ljudi v (resni\u010dno) stare ljudi \u2013 tiste, ki v svoji starosti tudi trpijo. Seveda je odlo\u010dilna tudi nezavedna misel na temo lastnega staranja. V tej misli najbolj trpijo narcisti\u010dni ljudje, ki si sebe ne znajo predstavljati kot stare in za katere je misel na staranje more\u010da. Sicer pa je treba re\u010di, da stare ljudi verjetno njihova starost niti ne mu\u010di tako, kot si to predstavljamo ljudje, ki \u0161e nismo stari. Obrambni mehanizmi, ki jih premoremo ljudje, vsa \u017eivljenjska obdobja ljudem naredijo prijetna. Stari ljudje torej niso tako nesre\u010dni zaradi same starosti, kot si to mislijo ljudje, ki \u0161e niso stari. Res pa je, da so bolezni oz. zdravstvene te\u017eave starostnikov tiste, ki ote\u017eko\u010dajo starim ljudem, da bi se po\u010dutili prijetno in sre\u010dno. V tem kontekstu je skrb za zdravje ena od pomembnih kategorij staranja. Imperativ skrbi za zdravja, ki je precej pogojen tudi z aktualno ideologijo zdravega na\u010din \u017eivljenja, zaznamuje obdobje staranja vsakega \u010dloveka, ki \u017eivi v tej kulturi. V nekaterih drugih kulturah, ki jim v lai\u010dnem jeziku v\u010dasih (neupravi\u010deno) re\u010demo \u00bbprimitivne\u00ab kulture, starih ljudi ne bega skrb za zdravje tako kot npr. evropskega starostnika. V na\u0161i kulturi ideologija \u0161porta \u0161e posebej postavlja v ospredje gibanje, \u0161port, zdravo prehrano, torej zdrav na\u010din \u017eivljenja. Poleg tega gre v to smer pogojevanja tudi aktualna medicina in raziskave, ki trdijo, da je \u010dlovekovo \u00bbzdravo\u00ab staranje odvisno od zdravega na\u010din \u017eivljenja. Zdi se, da je dejstvo, da se gibajo\u010di oz. s \u0161portom ukvarjajo\u010di se \u010dlovek stara po\u010dasneje oz. \u00bbkvalitetnej\u0161e\u00ab (\u00bbzdravo\u00ab) kot \u010dlovek, ki se ne giblje in se ne ukvarja s \u0161portom. \u010ce dandanes kdo trdi, da je (v na\u0161i \u00bbmoderni\u00ab kulturi, civilizaciji) \u0161port zgolj magija, ki \u010dloveku obeta zdravje, mu je te\u017eko dokazati, da to ne dr\u017ei. Res je, da statisti\u010dne in nekatere druge raziskave ka\u017eejo, da se tisti, ki se ukvarjajo s \u0161portom, se gibajo in zdravo \u017eivijo, starajo po\u010dasneje. Ne moremo pa dokon\u010dno spoznati naravno vzro\u010dno posledi\u010dnih povezav. To pomeni, da ne moremo vedeti, ali se \u010dlovek po\u010dasneje stara zato, ker verjame, da mu bo \u0161port oz. gibanje pomagalo do \u00bbzdravega\u00ab staranja, ali se \u00bbzdravo\u00ab stara zgolj zato, ker verjame, da mu sodobna magija \u2013 torej \u0161port, gibanje in \u00bbzdravo \u017eivljenje\u00ab \u2013 pomaga do dalj\u0161ega \u017eivljenja. Ko je na\u0161 neko\u010d najstarej\u0161i olimpinok Leon \u0160tukelj praznoval 100-letnico rojstva, in ob tem \u00bbzdravo\u00ab, torej aktivno (\u0161portno) \u017eivel, so vsi strokovnjaki njegov aktivni \u017eivljenjski slog prepoznali kot formulo za dolgo \u017eivljenje. Zdi se, da je res, da kdor \u00bbaktivno\u00ab \u017eivi v starosti, se giblje, pazi na prehrano ipd., \u017eivi dlje. Pogojenost aktivnega \u017eivljenja, pre\u017eetega s \u0161portom, in \u00bbkvalitetnega\u00ab staranja, bi dejansko lahko predstavljal formulo za dalj\u0161e \u017eivljenje (Luna\u010dek, 1998).
\nFilozof (lingvist) Wilhelm von Humboldt je \u017ee pred 200 leti rekel, da bo neko\u010d sramota, ko bo \u010dlovek bolan \u2013 z aluzijo, da se vsaka bolezen \u00bbrodi\u00ab v glavi, v mislih, in da je bolan tisti, ki sebi dopusti, da zboli. Freud je 100 let po tem, \u0161e preden se je uveljavil kot psihoanalitik, vedel za fenomen t.i. \u00bbsomati\u010dne ustre\u017eljivosti\u00ab in \u00bbbega v bole\u010dino\u00ab\u2026
\nTudi Lacan daje v tej zvezi filozofski odgovor in sicer, da bistvo osebnosti ni v telesni zunanjosti ampak v notranjem jedru, ki se ne spreminja \u010deprav telesne funkcije variirajo ali usihajo.
\nVedeti moramo, da imajo v za\u010detku srednjih let telesne funkcije \u0161irok obseg, konec srednjih let (\u017ee po 30. letu) pa je omejitev zelo o\u010ditna, kar se ka\u017ee v vrhunskem \u0161portu. Umske aktivnosti pa se lahko definitivno ohranjajo v ustvarjalnosti vse \u017eivljenje, ta neomejenost je lepo razvidna v umetnosti in znanosti (Beethoven , Goethe , da Vinci, Tesla, Riefenstahl):
\n\u010clovek je, kot nas je pou\u010dil Freud, subjekt nezavedne \u017eelje, to pa pomeni, da je njen podlo\u017enik. Tu je na delu metafora kot premik: avtonomen ni subjekt, avtonomna je \u017eelja (Rutar, 2001).
\nSedaj pa poglejmo osnovo in bistveno kar leta prina\u0161ajo v psiholo\u0161kem pomenu, t.j. kako se ka\u017eejo nekatere psihi\u010dne zna\u010dilnosti, posledi\u010dno pa tudi \u010dlovekova \u010dustva in aktivnosti. Na tej to\u010dki si bomo morali spet pomagati z libidinalno ekonomijo in teorijo libida, ki se je po Freudu tako okrepila in nadgradila, da je skorajda nemogo\u010de klasi\u010dno, ortodoksno freudovsko govoriti o libidu. Na lai\u010dno-retori\u010dni ravni lahko za libido marsikaj re\u010demo, kljub temu, da v strogo teoretskem smislu to ne dr\u017ei. Za psihoanaliti\u010dni diskurz pa je vendarle pomembno, \u010de re\u010demo, npr. da \u00bb\u010dlovek libido potla\u010di\u00ab ali Jaz predstavlja \u00bbzbiralnik libida\u00ab. Obe trditvi v strogo teoretskem smislu namre\u010d ne dr\u017eita (libido ni nikoli potla\u010den, lastnik libida je Ono.)\u2026 V lu\u010di povedanega je diskutabilna oz. teoretsko nedore\u010dena tudi dikcija, da libido s starostjo samo \u0161e nara\u0161\u010da, kar je ne dolo\u010denih mestih nakazoval tudi sam Freud. Vendar je treba vedeti, da je Freud nemalokrat govoril o libidu kot o \u00bbinterpretirani (in manifestni) seksualni energiji\u00ab. V osnovi pa je libido (po mnenju avtorice) vendarle zgolj nedefinirana in \u00bbneinterpretirana\u00ab \u017eivljenjska energija. V motivacijskem smislu so eti\u010dna oz. altruisti\u010dna dejanja kot nekak\u0161na konstitutivna logi\u010dnost sama po sebi ne ustvarja samostojne energije, temve\u010d si jo sposoja oz. (s)prejema iz libidinalnih (gonskih) energetskih depojev (uskladi\u0161\u010denih v Onem): Tako kot so \u00bbnajve\u010dje intelektualne mojstrovine iz istega testa, kot najve\u010dje pregrehe\u00ab, so prav tako najbolj eti\u010dna in altruisti\u010dna dejanja iz istega (energetsko-motivacijskega) testa iz katerega nastajajo najve\u010dje seksualne (manifestne, mesene) pregrehe in najvi\u0161je duhovne (kulturne, \u0161portne, politi\u010dne, gospodarske, verske\u2026) mojstrovine\u2026 Vmes je le sublimacija, kot obrambni mehanizem, ki libidinalno energijo deseksualizira iz manifestne seksualnosti v latentno formo. Ob vsej psihoanaliti\u010dni nadgradnji, katere avtorji so bili novofreudovci (npr. Lacan), je te\u017eko freudovsko govoriti o libidu. Koncept \u017eelje je nadgradil znamenito Freudovo gonsko oz. libidinalno pobudo, o kateri govori (npr. \u0161e v letu 1934 v Mojzes , njegovo ljudstvo in monoteisti\u010dna religija, \u0161e prej pa v svojih znamenitih dvanajstih metapsiholo\u0161kih spisih): Freud je sam govoril, da se libido pri razli\u010dnih ljudeh razli\u010dno obna\u0161a, in da ga lahko nekateri lahko porabijo velik del preko sublimacije, drugi pa ne oz. ga morajo porabiti skozi manifestno seksualnost. Skratka, po Freudu je libido zelo variabilen. Znano je, da v starosti nekatere \u017eenske razvijejo tudi seksualne blodnje, katerih vzrok je bil opazovanje \u00bbmladih\u00ab , do pasu golih gradbincev, ki so v neposredni bli\u017eini gradili razli\u010dne gradbene objekte. Navajale so, da pono\u010di k njim v posteljo hodijo pohotni mladci, ki \u017eelijo \u00bbmesene u\u017eitke\u00ab. Mnogim pa so ti isti mladci zasedali sanje in prenekatera se je zgra\u017eala, kako je to mogo\u010de, da imajo sanje tak\u0161no vsebino. Poznan je tudi primer, ko je 80-letna gospa izgubila nedol\u017enost z 20 let mlaj\u0161im mo\u0161kim.
\nPo drugi strani je Freud je (tudi v svojih pismih) nakazal, da mo\u0161kemu (in njemu samemu) seksualna \u017eelja upada. Odtod tudi njegova misel, da je \u017ealostno, ko mo\u0161ki pre\u017eivi svoje telo \u2013 v mislih je imel mo\u0161ko erektilno disfunkcijo, ki je pogojena s starostjo. Freud (1994) govori o obdobju v \u017eivljenju mo\u0161kih, v katerem se njihova potentnost zmanj\u0161uje, njihov libido pa raste. Isto\u010dasno je staranje obdobje v \u017eivljenju, ko je nekaj libida postopoma zapusti ljubezenski objekt in se prilepi na izgubljene objekte, ki niso nadome\u0161\u010deni z novimi. To je vzrok, da stara oseba obi\u010dajno postane bolj in bolj izolirana. V pismu prijateljici in privr\u017eenki psihoanalize L. A. Salome, Freud pi\u0161e o svojem staranju: \u00bbPostopno sem se pokril z tan\u010dico neob\u010dutljivosti\/brez\u010dutnosti. To je v bistvu naravni proces, nekak\u0161no po\u010dasno polzenje v neorgansko stanje. Mislim, da temu pravijo odmaknjenost starih ljudi\u00ab.
\nStaranje nedvomno privede do fragmentacije globalno erogene organizacije pod genitalnim primatom. Nekatere cone ponovno postanejo bolj pomembne in celo pridobijo delni primat. Oralni goni lahko potisnejo nazaj druge oblike libidialnega zadovoljevanja iz tega vidika lahko trdimo, da je staranje regresivni proces. Ponovno o\u017eivi predhodne faze libidalne organizacije, prej\u0161nje libidalne fiksacije. Eden od namenov libida je omejevati destruktivni gon in njegov zunanji odklon. To je ena od determinant staranja.
\nProti koncu svojega opusa, ko je Freud ena\u010dil libido in Eros in razmi\u0161ljal v tole smer, da se s starostjo smrtni gon lo\u010di od libida in \u017eivi v svoji agoniji. Z leti sistem psihe izgubi svojo odprtost, vse manj je izmenjav, zapre se, razgradi se v samopotro\u0161njo notranjih virov, ki se bli\u017eajo iz\u010drpanju. Zdi se, da je te procese mogo\u010de upo\u010dasniti na dva na\u010dina: s telesnimi aktivnostmi in govorom in\/oz. mi\u0161ljenjem. Oba na\u010dina sta specifi\u010dna na\u010dina komunikacije, s komunikacijo pa se borimo proti nazadovanju. Gradimo zapletene sestave, ki bi jih druga\u010de razgradil Tanatos (Luna\u010dek, 1998).<\/p>\n
6 IDENTITETA<\/p>\n
\u010clove\u0161kega \u017eivljenja si ne moremo predstavljati brez nekega vedenja o tem, kdo so drugi in kdo smo mi. Prva stvar, ki jo naredimo, ko sre\u010damo tujca, je, da ga identificiramo, da ga lociramo na na\u0161em mentalnem zemljevidu. Rezultat ni vedno uspe\u0161en, zmotne identitete so pogoste, tudi identitete zmede so pogoste.
\nNajbolj osnovno vpra\u0161anje, ko se za\u010dnemo ukvarjati z identitetami, je definiranje pojma identiteta. Oxfordski slovar angle\u0161kega jezika se opira na latinski koren besede identitas (idem-isti) in izpostavlja dva osnovna pomena pojma identitete: koncept istosti (napr. to je identi\u010dno temu), in koncept posebnosti, razlo\u010devalnosti (distinctiveness).
\nIdentiteta je tako eden sodobnih konceptov dru\u017ebenih znanosti, ki vklju\u010duje temeljna dolo\u010dila \u010dlovekovega bistva. Odgovarja na stalno prisotna vpra\u0161anja, kot so: \u00bbKdo smo? Kaj smo? V \u010dem je na\u0161 smisel?\u00ab (Kova\u010dev in Zaletel, 2006:106).
\nIdentiteta je nekaj aktivnega, ni preprosto tukaj, vedno mora biti ustvarjena, zasnovana. Je obenem praksa in proces in je lahko razumljena samo kot proces, kot bivanje in nastajanje. Nikoli ni kon\u010dana in nikoli dokon\u010dna (Nastran Ule, 2000:3).
\nVse \u010dlove\u0161ke identitete so na nek na\u010din socialne identitete, ker so vezane na pomen, ki ni esencialna lastnost besed in stvari. Identiteta je refleksivna, socialno konstruirana skozi interakcije in institucije. So sestavljene iz podobnosti in razlik in so srce socialnega \u017eivljenja.
\nKot trdijo nekateri avtorji dana\u0161njega \u010dasa, se danes svet vrti okoli identitet, saj se posameznik vpra\u0161uje: \u201cKam spadam, komu pripadam\u201d? \u017divimo v obdobju, za katero je zna\u010dilno, da univerzalna identifikacija skoraj ni mogo\u010da. Vse socialne identitete so razcepljene med identiteto in identifikacijo (Praprotnik, 2003:53). Pravzaprav lahko pretirano poudarjanje zna\u010dilnosti in lastnosti neke identitete posameznika, ki naj bi jo imel, bolj \u0161kodi, kot koristi. To velja tudi za najpogostej\u0161o in uveljavljeno identiteto: nacionalno identiteto dr\u017eave. Kajti bistvo identitet je nenehna pot k ne\u010demu, pri \u010demer cilja pravzaprav ne poznamo, morda ga niti ni. V tem smislu je identiteta neprestano (re)producirana kot \u201cskrita \u017eelja\u201d, ki nam jo reproducirajo razli\u010dni ideolo\u0161ki programi (Mellucci, 1982, cit. po Medica, 2008).<\/p>\n
Etni\u010dna identiteta je temeljna skupinska identiteta razli\u010dnih kultur oziroma dru\u017eb. Ljudem je pripisana skupna identifikacija in pomeni skupinski vidik posameznikove identitete. Posameznik je rojen v dolo\u010deni skupnosti, ki ima svoje etni\u010dne zna\u010dilnosti. Pri tem je etni\u010dna identiteta povezana vsaj z \u0161tirimi kontinuitetami: bivalno ali teritorialno, biolo\u0161ko oziroma geneti\u010dno (resni\u010den ali samo umi\u0161ljen skupni izvor), jezik, politi\u010dno – ekonomsko oziroma politi\u010dno organiziranostjo in sklenjenim gospodarskim obmo\u010djem. Ni nujno, da se pri vseh etni\u010dnih skupinah pojavljajo vse navedene kontinuitete. Definicijo etni\u010dne identitete sodolo\u010dajo razmejitve med etni\u010dno skupino, narodom in nacijo. Z etni\u010dno identiteto so povezane \u0161tevilne skupinske identitete od plemenske ali klanske do narodne ali nacionalne. Dodatno razse\u017enost etni\u010dne identitete zapleta vpra\u0161anje o dr\u017eavljanski pripadnosti. Etni\u010dne identitete se \u010dlovek zave predvsem v okoli\u0161\u010dinah, ko je prizadeta kolektivna pripadnost (mednacionalni spori, vojne, idr.). Sodobne opredelitve etni\u010dne identitete poudarjajo njeno odvisnosti od \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih in politi\u010dnih razmer (Medica,2008).
\nV tradicionalnih dru\u017ebenih sistemih je imelo vpra\u0161anje \u201cKdo sem?\u201d zaradi ustaljenega dru\u017ebenega reda zelo majhno vlogo, saj je bila posameznikova identiteta nedvoumni in dokon\u010dni dru\u017ebeni \u201cproizvod\u201d. Ta institucionalna mo\u010d pa je v modernih \u010dasih v glavnem izginila. Vse socialne identitete so razcepljene med identiteto in identifikacijo. Gre za neprestano redefiniranje samega subjekta, za njegovo ume\u0161\u010danje v identitetni kontekst (Praprotnik, 1999).<\/p>\n
Identiteto lahko razumemo s kulturnimi pomenskimi sistemi in kulturami prakse, s \u010dimer se ti pomeni ustvarjajo in ohranjajo (npr. spomeniki, praznovanja, miti, heroji, prazniki, himne, zastave, muzeji, romanja), temeljni nivo identitete pa zadeva posameznika, njegovo izku\u0161njo in izra\u017eanje njegove identitete.<\/p>\n
6.1 Identitetna ve\u010dplastnost<\/p>\n
Identiteta se je skozi celotno obdobje modernosti vedno obravnavala kot problem, v \u010dasu postmoderne pa ta \u201cproblem\u201d \u0161e bolj izstopa. Identiteta se rekonstruira in ponovno definira, danes postaja prosto izbrana igra, teatralna predstavitev jaza, meni Bauman . \u010ce kdo identiteto po lastni volji radikalno spremeni, lahko to privede do izgube nadzora. Tovrstna ambivalentnost identitete opozori, da se danes o njej in problemih v zvezi z njo govori bolj kot sploh kdaj, pogled nanjo pa je bistveno spremenjen. Predvsem gre za identificiranje, ki je prepleteno z vse ve\u010djo fragmentarnostjo in diskontinuiteto. Vsi promovirajo razdaljo med individualnim in drugim \u2013 drugo je primarno objekt estetike in ne moralnosti, odgovornosti. Neudele\u017eba in izogibanje predanosti, promovirana od postmodernisti\u010dnih strategij, imata posledice (Bauman, 1996:19).
\nV percepciji in apercepciji prostora se nam v vsakdanjem \u017eivljenju nenehno reaktualizirajo vpra\u0161anja identitete. Identitete se s tem ne postavljajo v prostor preteklosti niti v sedanji \u017eivljenjski prostor. Veliko bolj se poudarjajo socialnopoliti\u010dni tokovi in meje, ki sestavljajo prostorsko razporeditev, s \u010dimer se kreirajo in reflektirajo na\u0161e identitete. Prostor postaja transformacijska sila in poleg tega podro\u010dje, ki se spreminja z interakcijami.
\nV sodobno mi\u0161ljenje je identiteta vstopila kot individualna naloga, posameznik pa mora pot iz negotovosti najti sam. Vendar pri tem vseeno ni prepu\u0161\u010den samemu sebi, saj mu pri tem pomaga cela mno\u017eica profesionalcev, ki naj bi premogli \u201csuperiorno\u201d znanje o tem, kako pridobimo in zadr\u017eimo identitete (Medica 2008:9).
\nRazdrobljene identitete so nemalokrat rezultat posameznikove svobode do izbire in njegove odvisnosti od strokovnega vodenja. Tovrstno identificiranje ima za migrante (pa tudi starostnike) \u0161e posebej \u201cgrenak priokus\u201d, meni Bauman.
\nDoreen Massey pravi, da sta dru\u017eba in prostor nelo\u010dljiva ter medsebojno vplivata drug na drugega. Prostorske ureditve se ka\u017eejo v dru\u017ebeni delitvi rase, razreda in spola, poleg tega pa je koncept prostora pogosto predstavljen skozi spolno razlikovanje, kar je spro\u017eilo feministi\u010dne poglede na dualizem prostora in \u010dasa. Ob tem se odpira \u0161e dimenzija koncepta prostora in \u017eenske, ki je pogosto podrejena glede na dinami\u010dni koncept \u010dasa in mo\u0161kega. Avtorica pravi, da je ta dihotomija povezana z mnogimi razlikami med spoloma v na\u0161i dru\u017ebi in karakteristikami, povezanimi s spoloma, ter z dojemanjem medsebojnih odnosov. V tem kontekstu moramo \u0161e omeniti, da so vse identitete formirane zaradi razdelitve prostora in dejstva, da identiteta ne more biti polarizirana oziroma omejena.
\nJu\u017eni\u010d (1993) razlaga identiteto kot \u201cob\u010dutenje in sidri\u0161\u010de \u010dlovekovega obstajanja, pripadanja, ukoreninjenosti\u201d. Glede na pomensko razvejenost Ju\u017eni\u010d lo\u010di dve vrsti identitete: osebno (ki se nana\u0161a na posameznika in je sestavljena iz avtoidentifikacije, torej tiste identitete, ki jo posameznik pripi\u0161e sam sebi, in identifikacije, ki jo posamezniku dolo\u010da dru\u017eba) in skupinsko (ta je lahko toliko heterogena, kolikor je heterogena pripadnost razli\u010dnih \u010dlanov neke dru\u017ebe).
\nPri opredeljevanju identitete so pomembni tudi njeni pojavni vidiki: individualno-psiholo\u0161ki, antropolo\u0161ki, religiozni, ideolo\u0161ki, dru\u017ebeni, kulturni, politi\u010dni itd., iz katerih prav tako izhajajo razli\u010dne identitete oziroma (po Ju\u017eni\u010du) pripadnosti. Pogoj za obstoj vseh nadaljnjih identitet \u010dloveka pa je njegova telesna identiteta oziroma poistovetenje z lastnim telesom. Zaradi ve\u010dplastnosti \u010dlovekovega identificiranja je identiteta neustaljena, mnogokrat se prekriva z drugimi vrstami skupinskih identitet.
\nSmisel \u017eivljenjskih mo\u017enosti ni samo v izbirah in v prilo\u017enostih, ki jih le-te omogo\u010dajo. Mo\u017enosti so vezane tudi na koordinate, ki dolo\u010dajo smisel prilo\u017enosti. Svet ponuja vedno ve\u010d izbire, nimamo pa vedno odgovor na vpra\u0161anje, kak\u0161en smisel je v tem, \u010de izberemo neko in ne kako drugo prilo\u017enost. Kako naj zaupam svojim izbiram? Kako naj si moderni \u010dlovek pomaga v teh situacijah? Kako naj se re\u0161i iz multiplih prilo\u017enosti brez jasnih koordinat in definicije smisla? Dahrendorf najde re\u0161itev v \u00bbnotranjem kompasu\u00ab, ki ga posamezniki imajo, (ali pa nimajo).
\nZelo pomembno vlogo imata civilna dru\u017eba in mediji, ki bi morali v imenu ljudstva odpirati relevantna dru\u017ebena vpra\u0161anja in tako prispevati k demokrati\u010dni in k javnosti usmerjeni politi\u010dni skupnosti. In prav na tej to\u010dki nastopi problem; prva ima do \u0161ir\u0161e javnosti omejen dostop, drugi pa delujejo pod \u201ctaktirko\u201dkapitala, pogosto tudi oblasti, in se zato osredoto\u010dajo na teme, ki prina\u0161ajo koristi in dobi\u010dek.
\nRazli\u010dne vidike identitete je Ju\u017eni\u010d razporedil na:
\n\u2022 individualno-psiholo\u0161ke (kako posameznik sebe identificira v smislu avto-identifikacije),
\n\u2022 antropolo\u0161ke v smislu \u010disto \u010dlove\u0161ke opredelitve (pripadnost vrsti Homo sapiens),
\n\u2022 socialne (kako dojema svojo dru\u017ebeno identiteto),
\n\u2022 pravne (glede svojih pravic in zagotovljene, z normami podprte zasidranosti v danem politi\u010dnem redu ter \u0161e kake druge identitete) (Ju\u017eni\u010d, 1993).
\nZ ameri\u0161kega zornega kota Belay meni, da se dru\u017ebeno \u017eivljenje reflektira v petih tipih identitet:
\n\u2022 sociolo\u0161ke identitete (sociological identities) \u2013 religija, dru\u017ebeni polo\u017eaj, socialni status, spol;
\n\u2022 profesionalne identitete (occupational identities) \u2013 slu\u017eba, aktivnosti ipd.;
\n\u2022 geografske identitete (geobasic, rather than racial identities) \u2013 Azijci, Afri\u010dani,
\nLatinoameri\u010dani … ;
\n\u2022 nacionalne identitete (national identities) \u2013 vklju\u010duje tudi ve\u010dkulturne dru\u017ebe,
\nnpr. ZDA;
\n\u2022 etni\u010dne identitete (ethnic identities) (Drole, 2008:112).
\nPoleg \u201cklasi\u010dnega\u201d razlikovanja sociolo\u0161kih in profesionalnih identitet je pri ameri\u0161kih avtorjih nemalokrat poudarek na t. i. geobasic oziroma rasnih identitetah, v nasprotju z evropskimi, pri katerih prevladujejo preu\u010devanja etni\u010dnih in nacionalnih, vse pogosteje tudi regionalnih identitet.
\nCastells v svoji knjigi The Power of Identity pravi, da je identiteta \u010dlovekov vir pomenov in izku\u0161enj, proces konstrukcije pomena na osnovi kulturnih atributov.
\nPosameznik, tudi kot \u010dlan skupine, ima lahko ve\u010dplastno identiteto, kar pa je lahko vzrok stresa in nasprotij v samoprestavljanju in dru\u017ebenih dejanjih. Identiteta se lo\u010duje od dru\u017ebenih vlog in vzorcev vedenja. Vloge so definirane z normami, oblikujejo jih institucije in dru\u017ebene organizacije. Pomen in vpliv, ki ga imajo na ljudi, je odvisen od pogajanj med posamezniki in institucijami\/organizacijami. Identiteta pa je vir pomena za posameznika samega in je skonstruirana z individualizacijo.
\nIdentitete lahko izvirajo iz dominantne institucije in postanejo identitete le, \u010de jih posameznik internalizira in jim da s tem pomen. Dru\u017ebenim vlogam \u010dlovek sam pripisuje vrednost in pomen. Celotna identiteta pa vsebuje pluralizem razli\u010dnih hkratnih vlog. Vseeno je identiteta mo\u010dnej\u0161i vir pomenov kot dru\u017ebene vloge, saj vsebuje proces oblikovanja sebstva in individualizacije. Po Castellsu identitete organizirajo pomene, vloge pa funkcije. Pomen je simboli\u010dna identifikacija posameznika in je organiziran okoli primarne identitete, ki ima najve\u010dji pomen, skozi \u010das in prostor se samo-ohranja.
\nVse identitete so skonstruirane, vpra\u0161anje pa je kako, od \u010desa, od koga in zakaj. Identitete so skonstruirane iz mno\u017eice virov (zgodovina, religija, geografija …), posamezniki, dru\u017ebene skupine in dru\u017ebe pa prevzamejo in preuredijo ta material na na\u010din, ki izvira iz dru\u017ebenih omejitev, kulturnih projektov, ki so ukoreninjeni v dru\u017ebeni strukturi in v njihovem specifi\u010dnem prostoru in \u010dasu (v njihovem tukaj in zdaj).
\nOhranjanje ali po\u010dasno umikanje nacionalnih identitet? Ali se torej nacionalne identitete po\u010dasi umikajo? Ali njihova narava to dopu\u0161\u010da?
\n\u017de Karl Marx in Friedrich Engels sta ugotovila, da je produkcija idej, predstav, zavesti najprej neposredno vpletena v materialno dejavnost in v jezik dejanskega \u017eivljenja\u201d(Marx in Engels, 1971:24). Besede in z njimi povezan govor so torej zelo primeren instrument reprodukcije predstav, verjetij in odnosov, saj jih zaradi njim lastne materialnosti samoumevno sprejemamo kot zanesljiv \u201ckanal\u201d za prena\u0161anje \u201cresnic\u201d. Tudi narod obstaja in se reproducira predvsem v obliki diskurza. Toda zakaj ljudje \u0161e vedno pristajajo na nacionalno determinacijo? Je strah pred ne-pripadanjem tisti, ki \u017eene posameznika v identifikacijo? (Drole, 2008:112).
\nAnderson (1998:19) meni, da gre za ljubezen do imaginarne skupnosti, ki naj bi ji ljudje pripadali. Imaginarnost je \u201cpogoj\u201d za tovrstno ljubezen, saj naroda in te svoje pripadnosti ne moremo do\u017eivljati \u201crazumsko\u201d, temve\u010d samo z ljubeznijo, ki ne potrebuje oziroma celo ne sme imeti racionalnih argumentov. Narod je v svojih \u201cnaravnih sponah\u201d asimiliran z barvo ko\u017ee, spolom in \u010dasom rojstva: torej z elementi, ki so vnaprej dani, zato ti prevzamejo avro nepristranskosti. Po Adornu (1972) je tako nefunkcionalnost narodne biti osnovni argument in ideolo\u0161ki mehanizem, ki vzbuja verovanje, da je nacionalna identiteta \u201cvrednota\u201d, ki se ji posamezniki ne smejo odpovedati. Narodi zato tudi v dana\u0161njem globalnem svetu presegajo etni\u010dne temelje zgolj, ko gre za sredstva, redkokdaj, ko gre za cilje (Drole, 2008:113).
\n\u010ce ho\u010dejo mali politi\u010dni narodi pre\u017eiveti, morajo neprestano obnavljati svojo kulturo, ki mora temeljiti na juna\u0161ki in enkratni preteklosti, ter jo vsajati v vsako generacijo posebej. To poudarja tudi France Bernik, ki ume\u0161\u010da nacionalne oziroma dr\u017eavljanske vrednote v sam vrh vrednot, ki so v EU \u0161e toliko bolj nepogre\u0161ljive, saj po njegovem lahko le skupna volja po obstajanju ohrani dose\u017eeno samostojnost (Bernik, 2004).
\nPodobnega mnenja je tudi Anthony Smith (1990), ki pravi, da je nacionalna identiteta pogoj za dru\u017ebeni in ekonomski razvoj kot tudi za njegov politi\u010dni in kulturni produkt: zgodovinska skupnost in identiteta sta pojava, ki ju je vrenje ljudstva pripeljalo v ospredje politi\u010dne pozornosti. Tudi Claude Levi Strauss, ki je neko\u010d zagovarjal enako kompleksnost vseh civilizacij in njihov enak pomen za razvoj \u010dlove\u0161kih misli, je v svojem delu Rasa in kultura zapisal, da bi me\u0161anje kultur in odpravljanje kulturnih razlik pripeljalo do intelektualnega propada \u010dlove\u0161tva in bi lahko ogrozilo kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo biolo\u0161ko pre\u017eivetje. To je vsekakor dober argument za nacionalne skupine, da ohranjajo svojo tradicijo in svojo identiteto. To je tudi argument za podporo projektu Rasto\u010da knjiga (Drole, 2008:113).
\nNacionalna identiteta torej \u0161e vedno ni pogre\u0161ljiva in kljub temu, da postaja nezadostna, ohranja pomembno vlogo.
\nIdentiteto lahko razumemo kot osrednji vidik zavesti o samem sebi. \u010ce je identiteta razumljena kot zavest o lastni individualnosti in dru\u017ebenosti, ta zavest vklju\u010duje tudi dru\u017ebeno skupino, ki ji pripada posameznik. V vsakem primeru ima koncept identitete podobno kot koncept socialne pripadnosti vlogo posrednika med posameznikom in dru\u017ebo. Zaradi tega identitete ne moremo dojemati izklju\u010dno na individualni ravni kot subjektivno izku\u0161njo, temve\u010d kot intersubjektivni element, ki povezuje \u010dlane neke dru\u017ebene skupine. Tudi zaradi tega je pojmovanje identitete in procesov identifikacije nedvomno sti\u010di\u0161\u010de razli\u010dnih disciplin (Medica, 2008:11).<\/p>\n
6.2 \u017divljenjske vloge<\/p>\n
Vloge so polo\u017eaji v dru\u017ebi, ki odsevajo odgovornosti in privilegije. V srednjem veku je Toma\u017e Akvinski (1225-1274) v razpravi \u00bbo kraljevski vladavini\u00ab napisal, da je \u010dlovek dru\u017ebeno bitje in da lahko posameznik interese in naloge najbolje razume \u0161ele v dru\u017ebenem okolju (Andol\u0161ek, 1996).
\nV 19. stol. je Herbert Spencer (1820-1903) razvil teorijo, da posameznik, ki se mora usposobiti za dolo\u010dene naloge v dru\u017ebi, ohranja pri \u017eivljenju dru\u017ebeno celoto oz. celotno dru\u017ebo. V 20. stol. je Talcott Parsons (1902-1979) dajal velik pomen socializacijskemu procesu.
\nPrvi pomen socializacije je njena funkcija pri razporejanju nove generacije posameznikov glede na razli\u010dne statuse in vloge, kar omogo\u010da ponavljanje dru\u017ebe. Drugi vidik predstavlja ponotranjenje teh vlog, da bodo posamezniki delovali skladno z zahtevami dru\u017ebe. Stik med osebnim in dru\u017ebenim se zgodi prav v vlogi. Ta je po njegovih besedah enota interpretacije med osebnostjo, ki predstavlja \u017eelje in potrebe, in socialnim sistemom, ki predstavlja normativni okvir .
\nNiclas Luhmann (1927-) je na podlagi Parsonsove razlage dru\u017ebe napisal, da se posameznik lo\u010di od vlog v katerih sodeluje. Ima lahko \u0161tevilne vloge, v katere pa vklju\u010duje le del svoje osebnosti. \u0160tevilne vloge se povezujejo v \u00bbprograme\u00ab, kot so delo, dru\u017eina, potro\u0161nja, politika, \u0161port, zabava in so tipi\u010dno oblikovane tako, kot od njih pri\u010dakuje dru\u017eba.
\nFerdinand Tonnies (1855-1936) je menil, da posameznik lahko so\u010dasno pripada ve\u010d dru\u017ebenim skupinam. Vendar pa s tem, ko se posameznik vklju\u010di v skupino, izgubi svojo osebnost in svobodo, ker ga za\u010dnejo skupine omejevati. S pripadnostjo \u010dim ve\u010d skupinam pa se njegova svoboda pove\u010duje, saj lahko razvije tudi tisti del svoje osebnosti, ko mu skupina nudi najbolj\u0161e mo\u017enosti razvoja.
\nErving Goffman (1922-1982) je menil, da na\u0161e sebstvo\/identiteto tvorijo mno\u017eice vlog, ki jih v razli\u010dnih situacijah prevzemamo in igramo. Goffman je tudi trdil, da nekatere od vlog, ki jih igramo, tudi ponotranjimo (cit.po Andol\u0161ek, 1996).
\n\u017denske vloge niso pripisane samo temu, da: ‘\u017eenska aktivneje participira v procesu reprodukcije in modifikaciji svojih vlog, prav tako je aktivno vklju\u010dena v kontroliranje drugih \u017eensk’ (Yuval-Davis in Anthias, 1989).
\nV delovno-terapevtski literaturi se pojem vloge prvi\u010d pojavi 1969. leta. V tem letu je Reillyeva opisala in opredelila teoreti\u010dne osnove za razumevanje okupacijskega vedenja . Od takrat dalje je razvoj pojma vodil mnoge profesionalne teoretike, da so pomen posameznikovih vlog vklju\u010devali v teoreti\u010dne modele. Teoretiki delovne terapije so bolezen opredelili kot poslab\u0161anje sposobnosti, zmo\u017enost za izvajanje socialne vloge. Bolniki, klienti so bili prvi\u010d videni kot osebe s te\u017eavami v vlogi otroka, \u0161tudenta, delavca, upokojenca in \u0161ele nato kot osebe z boleznimi kot npr. shizofrenija, artritis. Ko imajo osebe psihi\u010dne ali fizi\u010dne te\u017eave, so njihove vloge dramati\u010dno motene, prekinjene ali celo izgubljene. Prav tako imajo lahko manj prilo\u017enosti za u\u010denje ali iskanje novih vlog, ki izbolj\u0161ujejo \u017eivljenje v njihovi kulturni ali socialni sredini. Zmanj\u0161ana vklju\u010denost v osebnostno pomembne vloge pa ima za posledico vpliv na zadovoljstvo v \u017eivljenju. Pojem vloge, to je posameznikov odnos do okolja, ki je odvisen od posameznikovih prepri\u010danj in vrednot in vpliva tudi na proces posameznikovega zdravljenja (Hachey in sod., 2002).<\/p>\n
6.3 Identifikacija vloge<\/p>\n
Kot opisujeta Sarbin in Scheibe (1983 cit. po Kielhofner, 1995) je \u010dlovekova identiteta funkcija njegovega utemeljenega socialnega polo\u017eaja. Ti polo\u017eaji se ka\u017eejo skozi pravilne, primerne in prepri\u010dljive \u00bbzakone vlog\u00ab. Vidimo se kot \u0161tudente, delavce, star\u0161e, itd., ker se prepoznamo po delovanju v dolo\u010denih polo\u017eajih in ker si nabiramo izku\u0161nje, ko se v teh vlogah preizku\u0161amo. Proces identifikacije vlog je podprt z dejstvom, da vidimo sami sebe kot refleksijo v obna\u0161anju drugih do nas. Ostali, tudi tisti, ki jih ne poznamo, nas vidijo skozi vloge, katere imamo. Prav zaradi tega, ker posameznik v dru\u017ebi prevzema dolo\u010deno vlogo, ni nikoli popoln neznanec. Interakcija je zato manj problemati\u010dna, ker si delimo osnovna pri\u010dakovanja o tem, kaj pomeni biti v neki vlogi in odnosih med njimi. Ko vstopimo v razred kot \u0161tudent ali profesor, ali kadar gremo na razgovor za slu\u017ebo, imamo celo vrsto pri\u010dakovanj do interakcij, do odnosov, do katerih lahko pride. V bistvu torej vemo s kom imamo opravka in kdo pravzaprav smo.
\nNi presenetljivo, da se to, kdo smo, prepleta z vlogami, ki jih imamo. Javna in osebna identiteta se prekriva z na\u0161imi vlogami. Ne moremo pa trditi, da vsak, ki se poistoveti z dolo\u010deno vlogo, tudi izkusi enako identiteto vloge. Bolje re\u010deno, poistovetenje z vlogo je osebno. Oseba z lastnim razumevanjem o svojem po\u010detju definira svojo vlogo. Po Millerju (1983 cit. po Kielhofner, 2002) je osebna identiteta strnjena zbirka na\u0161ih zavedanj o razli\u010dnih vlogah.<\/p>\n
6.4 Ponotranjenje vloge<\/p>\n
Vloga posameznika je bistvena enota socialnih skupin. To pomeni, da dru\u017ebeno skupino sestavljajo vloge in ne posamezniki, vendar to ne pomeni, da posameznik, ki prevzame dolo\u010deno vlogo, nima vpliva na socialno skupino. Na oblikovanje rutine vpliva tudi dejstvo, da pripadamo nekemu socialnemu sistemu, socialni skupini. Okupacijski vzorec se torej oblikuje v skladu z na\u0161o vlogo, ki jo imamo v dru\u017ebi. Ko posameznik postane \u010dlan neke socialne skupine, mu je dodeljena dolo\u010dena vloga. S pomo\u010djo interakcije z drugimi spozna, kaj se pri\u010dakuje od te vloge, kako se mora obna\u0161ati in kako mora izgledati. Pri tem mu pomagajo izku\u0161nje. \u010ce vlogo sprejme, se temu primerno tudi obna\u0161a. Tako vlogo ponotranji, se z vlogo poistoveti. Okolje ga prepozna po vlogi, ki jo predstavlja. Kljub temu, da v dru\u017ebi veljajo neka splo\u0161na pravila in pri\u010dakovanja glede dolo\u010denih vlog, je ponotranjenje vloge individualno obarvano (Kielhofner, 1995).<\/p>\n
6.5 Scenarij vloge<\/p>\n
Vloga omogo\u010da, da se posameznik obna\u0161a rutinsko in samodejno. Lahko bi rekli, da ima vloga dolo\u010den scenarij, ki pomaga posamezniku razumeti dru\u017ebeno situacijo in pri\u010dakovanja dru\u017ebe glede obna\u0161anja v dolo\u010denih vlogah.
\nZaradi ponotranjenega scenarija vloge se posameznik zna obna\u0161ati vlogi primerno. Po Millerju (1983 cit. po Kielhofner, 1995) je scenarij vloge set shem, ki organizirajo \u010dlovekovo razumevanje, komunikacijo, presojo in vedenje drugih. Osebam dopu\u0161\u010dajo, da naredijo dogodke pomembne, ker vsebujejo na\u010din interakcij in akcij, ki naj bi se zgodile (Kielhofner, 2002). Scenarij vloge je struktura, ki vodi ljudi skozi aktivno \u017eivljenje, daje \u010dloveku pomen, saj mu pove, kaj se od njega pri\u010dakuje, kako in s kom naj komunicira. Zaradi vlog \u010dlovek ve, kako naj se v dolo\u010denih situacijah vede. Npr. izvedba pozdrava je odvisna od tega, kak\u0161en odnos imamo s \u010dlovekom, ki smo ga pozdravili. Z vlogo povezana dejanja izvajamo z zna\u010dilno ustaljenostjo. V okvir vloge \u00bbpademo\u00ab bolj ali manj vedo\u010d, kdo smo in kaj delamo. Tako kot navade, tudi vloge ne povzro\u010dajo specifi\u010dnih akcij, ampak le na\u010din vedenja, delovanja. Scenarij povezuje manj\u0161e dele vedenja v povezane serije dejanj (Kielhofner, 2002).<\/p>\n
6.6 Vloge in faktorji staranja<\/p>\n
Z vidika celostne, oziroma integralne antropologije prehodi \u010dlovek v \u017eivljenju tri obdobja: mladost, srednja leta in starost. Tej raz\u010dlenitvi \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja na tri obdobja ustreza delitev prebivalcev na dru\u017ebeni ravni na tri generacije: mlado, srednjo in staro. Pomembno je, da se zavemo sistemske povezanosti vseh generacij v celoto dru\u017ebe, ki hkrati pomeni povezanost vseh treh obdobij \u017eivljenja v eno samo \u017eivljenjsko celoto.
\nRazporejati stare ljudi na osnovi njihovih let v posebne kategorije je napa\u010dno, saj je vsak \u010dlovek individuum z lastnimi odlikami, potrebami, \u017eeljami in sposobnostmi. Tak\u0161en je celo \u017eivljenje, v vseh \u017eivljenjskih obdobjih, ne \u0161ele na stara leta. Stari ljudje na razli\u010dne na\u010dine sprejemajo in do\u017eivljajo obdobje po 65. letu starosti. Sprejemanje pogojujejo osebne zna\u010dilnosti in dru\u017ebene razmere, ki jim pogosto vsiljujejo vlogo pasivnega, odvisnega \u010dloveka, katerega umske in fizi\u010dne mo\u010di pe\u0161ajo. Slab\u0161alni stereotipi prepre\u010dujejo, da bi v obdobju starosti videli prilo\u017enost obnove mladostnih ali celo razvoj novih \u010dlovekovih zmo\u017enosti. V starosti bi namesto zadnjega morali videti najdalj\u0161e \u017eivljenjsko obdobje.
\nVe\u010dina starih ljudi ostaja aktivnih in dejavnih tudi v starosti, njihova aktivnost pa je odvisna od njihovega \u017eivljenjskega sloga v aktivnem obdobju, ter socialnih in ekonomskih okoli\u0161\u010din. Zaradi teh dejavnikov je pomembno, da razlikujemo med kronolo\u0161ko, biolo\u0161ko in psiholo\u0161ko starostjo.
\nObstajajo pomembni faktorji, ki vplivajo na biolo\u0161ke, sociolo\u0161ke in psiholo\u0161ke vloge, ki jih posameznik prevzame skozi \u017eivljenje. Ljudje se starajo z razli\u010dnim tempom zaradi vpliva okolja ter eti\u010dne dedi\u0161\u010dine, kakor tudi zaradi notranjih komponent. Biolo\u0161ki pogled predstavlja staranje skozi razli\u010dne procese, ki se dogajajo ves \u010das. Ti procesi vsebujejo molekularne, sistemske \u2013 organske ter notranje in zunanje faktorje, ki vplivajo na proces. Sociolo\u0161ki faktorji staranja vsebujejo spreminjajo\u010de se vloge, status posameznika v dru\u017ebi in funkcije posameznika znotraj socialnega sistema (dru\u017eina, izobra\u017eevanje, politi\u010dno anga\u017eiranje\u2026). Pravzaprav vsebuje spremembe v obliki in obsegu sodelovanja posameznika v socialnih mre\u017eah, ki so tesno povezane s spremembami v \u017eivljenju. Psiholo\u0161ki faktor vsebuje spremembe v delovanju senzorike, percepcije, verbalnih sposobnosti, inteligence in osebnosti skozi razli\u010dne stopnje \u017eivljenja posameznika (Cutlerr-Lewis, 1998).
\nV zadnjih desetletjih prej\u0161njega tiso\u010dletja smo povsod po svetu pri\u010da porastu \u0161tevila starej\u0161ih. V Slovenji je bilo leta 2004 \u017ee ve\u010d kot 14% populacije starej\u0161e od 65 let (Statisti\u010dni letopis, 2005).
\n\u0160tevilni avtorji so raziskovali povezanost med starostjo organizma in osebnimi dejavniki. Odkrili so, da nekateri dejavniki zavirajo staranje, drugi pa lahko pospe\u0161ujejo. Najpogostej\u0161i faktorji, ki staranje zavirajo so:
\n\u2022 sre\u010den zakon,
\n\u2022 zadovoljstvo pri delu,
\n\u2022 ob\u010dutek osebne sre\u010de (sposobnost smejanja, zadovoljno in zadovoljeno spolno \u017eivljenje, prijateljstva\u2026),
\n\u2022 redno delo (po\u010ditnice, obvladovanje osebnega \u017eivljenja, prosti \u010das, hobiji, sposobnost izra\u017eanja \u010dustev, finan\u010dna varnost, optimizem) (Hojnik-Zupanc, 1997).
\nStarost na eni strani vpliva na dru\u017ebene razmere, na drugi strani pa je tudi dru\u017ebeni konstrukt ali dru\u017ebena vloga. Pod dru\u017ebeno vlogo razumemo vsa obna\u0161anja, ki jih dru\u017eba pripisuje dolo\u010denemu sloju prebivalstva, posameznim poklicem, skupinam pa tudi starej\u0161emu prebivalstvu. Zaradi tega se ve\u010dina posameznikov vede v soglasju s svojo vlogo (Pe\u010djak, 1998:61).
\nUpokojitev je stresni dogodek, predvsem za tiste, ki morajo iti v pokoj neprostovoljno zaradi slabega zdravja ali propada podjetja ali pa imajo po upokojitvi ve\u010dje zdravstvene ali finan\u010dne te\u017eave. Nasprotno pa sprejmejo upokojitev tisti, ki so jo na\u010drtovali, se odlo\u010dijo zanjo prostovoljno in imajo socialno varnost. Upokojitev je pomembna prelomnica v \u017eivljenju \u010dloveka, po njej je vse druga\u010de, kakor je bilo prej. Bilo naj bi bolj\u0161e, saj ima \u010dlovek po upokojitvi prvi\u010d v \u017eivljenju ves svoj \u010das svobodno sam na razpolago, ob tem pa dozorele \u017eivljenjske izku\u0161nje in upajmo zagotovljeno osnovno materialno varnost (Ramov\u0161, 2002: 12).
\nUpokojitev je dogodek, ki spremeni dnevni in \u017eivljenjski ritem, zaradi tega se ve\u010dina \u00bbnovih\u00ab upokojencev soo\u010da s praznino: nekaj jim v \u017eivljenju manjka. Da je tisto \u00bbnekaj\u00ab vezano na simbolne procese oz. simbolni red (v nezavednem) nas opozarja psihoanaliza. Seksualnost tudi v tem kontekstu igra pomembno vlogo. Za mo\u0161kega bi upokojitev morali povezati s konceptom kastracije. Simbolna kastracija, ki se dogodi v simbolnem redu je lahko za dolo\u010dene tipe fali\u010dnih mo\u0161kih zelo travmati\u010dna \u2013 bolj kot za \u017eenske in hkrati tudi bolj kot za kak\u0161en t.i. analni karakter. Pomembno je, da si po upokojitvi \u010dlovek ustvari ritem tako, da bolj obse\u017eno opravlja tiste dejavnosti, ki jih je \u017ee prej in ga zadovoljujejo, ali pa si poi\u0161\u010de nove, ki mu lahko prinesejo tudi nove znance in prijatelje. V veliki meri \u017ee na\u010din \u017eivljenja v srednjem \u017eivljenjskem obdobju dolo\u010da, kako bomo ob\u010dutili in pre\u017eiveli starost. Spolnost kot vrednota je v tem kontekstu izjemo pomembna za do\u017eivljanje starosti \u2013 tako za mo\u0161ke, kot za \u017eenske. \u010ce je \u010dlovek zmo\u017een realno oceniti svoje sposobnosti in spremembe, potem sprejema svojo samopodobo brez \u010dustvene obremenjenosti.
\n\u010ce je starost pojmovana primarno kot slab\u0161anje zdravja in upad telesnih sposobnosti, in posledi\u010dno kot pove\u010danje odvisnosti od zdravstvenega in socialnega sistema, kaj hitro lahko postane pojmovana kot breme za \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. Po tem pojmovanju starost posamezniku onemogo\u010da, da bi nemoteno opravljal pri\u010dakovane dru\u017ebene funkcije in posledi\u010dno ogro\u017ea delovanje dru\u017ebe in stabilnost njenih struktur (Pahor in Domajnko 2006:27).
\nCumming (2005:26) opredeli vklju\u010devanje kot aktivno delovanje v razli\u010dnih oblikah dru\u017ebenega \u017eivljenja, razli\u010dnih vlogah v dru\u017ebenem sistemu in podsistemih (delo, skupnost, dru\u017eina). Razbremenitev kot odmik od ustaljenih aktivnosti pomeni postopno oddaljevanje od dru\u017ebe. Proces je vzajemen: starej\u0161i se umikajo iz dru\u017ebe in so\u010dasno se dru\u017eba odmika od starej\u0161ih ljudi. Razdalja nara\u0161\u010da z leti \u2013 starej\u0161i ko je posameznik, mo\u010dnej\u0161i je odmik od dru\u017ebe. Teorija razbremenitve se osredoto\u010da na ta vzajemni proces upada interakcije, pri\u010dakovanj in dol\u017enosti. V sodobni zahodni gerontologiji je teorija razbremenitve \u017ee precej zastarela. Turner (1995:116) je kriti\u010den do teorije razbremenitve, po kateri je staranje naraven proces odmika od aktivnega vklju\u010devanja v dru\u017ebeno \u017eivljenje, ki daje starej\u0161im ljudem mo\u017enost, da se za\u010dno ukvarjati s stvarmi, s katerimi se prej niso mogli. Tako pojmovanje po njegovem mnenju zanemarja dejstvo, da je starost za mnoge obdobje pove\u010dane ranljivosti, fizi\u010dne in ekonomske, ki lahko meji \u017ee na rev\u0161\u010dino.
\nLjudje se \u017ee tekom aktivnega delovanja ne vklju\u010dujejo v dru\u017ebeno \u017eivljenje v enaki meri in ta neenakost se vzdr\u017euje naprej tudi v starosti. Vpra\u0161ljivo je, \u010de je razbremenitev res za vse tako pozitivna. Kot ka\u017eejo raziskave, nekateri ostanejo zelo aktivni \u0161e dolgo vrsto let in jih prav to osre\u010duje bolj kot razbremenitev. Nenazadnje pa je treba upo\u0161tevati tudi vpliv kulture in prevladujo\u010dih dru\u017ebenih vrednot. V ZDA na primer je mladost cenjena bolj kot starost.
\nZnotraj funkcionalisti\u010dne paradigme je Parsons razvil tudi pomemben koncept vloge bolnika. Ta vloga poudarja, da je bolezen legitimen odmik od obveznosti. Prek nje se lo\u010duje bolnika od njegovega zdravstvenega stanja. Utemeljuje potrebo po strokovni pomo\u010di in podpori, ter dru\u017ebeno dol\u017enost, da bolnik poi\u0161\u010de kompetentno zdravstveno oskrbo, sprejme in se podredi medicinski praksi, da bi \u010dim prej ozdravel. Vloga bolnika se torej nana\u0161a na pri\u010dakovano vedenje, pravice in dol\u017enosti. Povezovanje starosti z vlogo bolnika se odra\u017ea v pri\u010dakovanju zmanj\u0161ane fizi\u010dne kondicije, pove\u010dane ob\u010dutljivosti za bolezen, odmika od aktivne dru\u017ebene vloge in pasivne podreditve medicinski praksi (Pahor in Domajnko, 2006).
\nNa osnovi koncepta vloge bolnika ima medicina v dru\u017ebi visok status. Zato bi lahko rekli, da funkcionalisti\u010dna perspektiva podpira biomedicinski model obravnave in osredoto\u010danje na fizi\u010dni vidik \u010dlovekovega funkcioniranja. Biomedicinska obravnava je nedvomno zelo pomembna in u\u010dinkovita metoda. Problem nastane, \u010de postane edina. Dominanca katerekoli zdravstvene profesije nad drugimi namre\u010d ne podpira \u010dloveka kot psiho-fizi\u010dno-socialno celoto. Kot taka torej ne podpira integriranega pristopa k zdravju in blagostanju ljudi.
\nV nasprotju s funkcionalisti\u010dno teorijo razbremenitve, teorija aktivnosti (the activity approach) razlaga, da z leti starostniki prevzemajo nove vloge in ostajajo aktivni (Matcha, 1997). Lahko se nehajo ukvarjati s pla\u010danim delom, toda \u0161e vedno veliko prispevajo skozi neformalne oblike dela \u2013 skrbijo za vnuke, starej\u0161e \u010dlane dru\u017eine, bolne, se ukvarjajo z vrtom, se vklju\u010dujejo kot prostovoljci itd. Aktivnost pozitivno vpliva na zadovoljstvo starej\u0161ih, njihovo samopodobo in blagostanje. Nekateri avtorji zavzemajo stali\u0161\u010de, da je raven aktivnosti odvisna od preteklega \u017eivljenjskega sloga in socio-ekonomskega polo\u017eaja.<\/p>\n
6.7 Pre\u017eivljanje prostega \u010dasa v starosti<\/p>\n
Pre\u017eivljanje prostega \u010dasa predstavlja danes vse pomembnej\u0161i del vsakdanjega bivanja pa tudi posameznikove dolgoro\u010dne eksistence in njegovih na\u010drtov.
\nDandanes je pomen prostega \u010dasa \u0161e posebej izrazit, saj je lo\u010dnica med delom in upokojitvijo jasna in nenadna. Pri starih ljudeh je prosti \u010das pogosto izvor dolgo\u010dasja, nemira, skrbi, obupa in osamljenosti, saj je prosti \u010das pravzaprav posledica prisile \u2013 prosti \u010das izgubi svojo privla\u010dnost. Ljudje zaradi enostranskega poklicnega dela ne razvijejo interesov, spretnosti in osebnostnih potez, s katerimi bi izpolnili prosti \u010das v svoji starosti.
\nV prostem \u010dasu svobodno izbiramo dejavnosti. Zanje se odlo\u010damo na osnovi svoje volje, na osnovi zrelosti ter osebne afinitete. Svobodno izbiramo vsebino in na\u010din izrabljenega prostega \u010dasa.
\nStari ljudje imajo to, kar manjka srednjemu rodu, ve\u010d \u010dasa. Ti iz srednjega rodu nimajo \u010dasa, da bi si prebrali knjigo, da bi si mirno kaj ogledali. Star \u010dlovek pa se lahko re\u0161i iz zamotanosti dneva ter dela in stvari premotri iz prave razdalje (Daim cit. po Sodja, 1991).
\nMnogi komaj \u010dakajo na upokojitev, ker potem lahko delajo tisto, kar jih veseli, ne pa le tisto, kar jim je materialno omogo\u010dalo \u017eivljenje. Treba je le imeti odprte o\u010di, pa \u010dlovek najde sebi primerno zaposlitev. Nih\u010de ni toliko star, da ne bi bil koristen \u010dlan \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe, \u010de le sam tako ho\u010de (Sodja, 1991).
\nUpad aktivnosti je v starosti pogost pojav, ki se navezuje tudi na \u0161tevilne predsodke, saj je starostnikom vse prepogosto dodeljen polo\u017eaj objektov, ki sprejemajo, ne znajo, ne zmorejo, so odvisni, vzdr\u017eevani. Zato je pomembno, da \u010dim bolje zapolnijo svoj prosti \u010das in da ostanejo aktivni dokler to zmorejo. Ena izmed mo\u017enosti za zapolnitev prostega \u010dasa so tudi hobiji, tak\u0161ni, ki jih veselijo in zanje mogo\u010de v srednjih letih niti niso imeli dovolj \u010dasa. Preko hobijev in drugih aktivnosti se star \u010dlovek sre\u010duje z ljudmi razli\u010dnih starostnih skupin in tako ohranja socialne stike in medgeneracijske odnose. Vemo, da je to izrednega pomena za starega \u010dloveka.
\nPriporo\u010dljivo je, da se po 45 \u2013 50. letu starosti \u010dlovek pri\u010dne postopoma zavestno usmerjati v redno telesno aktivno \u017eivljenje, \u010de tega \u017ee poprej ni storil. \u0160e posebej pomembno je to za vse, ki opravljajo prete\u017eno sede\u010de delo. Tak\u0161ne dejavnosti so lahko vrtnarjenje, dolgi sprehodi, redna telovadba, ples ali druge \u0161portne dejavnosti (plavanje, hoja v hribe, kolesarjenje, skupinski \u0161porti…). S telesno aktivnostjo \u010dlovek krepi mi\u0161i\u010dno tkivo in na ta na\u010din prepre\u010duje pretiran razvoj ma\u0161\u010dobnega tkiva (Hojnik Zupanc, 1997).<\/p>\n
6.8 Zna\u010dilne dejavnosti po upokojitvi<\/p>\n
Pomembna dejavnika, ki vplivata na dejaven odnos do starosti sta izobrazba in spol. Izobrazba je tisti del osebnosti, ki ga posameznik samostojno oblikuje in ni dolo\u010den z vnaprej\u0161njo danostjo, na primer z dru\u017einskim poreklom. S tega zornega kota je pomemben dejavnik v procesu individualizacije. Bolj izobra\u017een \u010dlovek bolj samostojno oblikuje svoje \u017eivljenjske odlo\u010ditve. Raziskave ugotavljajo tudi razlike v aktivnem \u017eivljenju med spoloma. \u017denske so bolj usmerjena v gospodinjska opravila kot mo\u0161ki, po drugi strani pa so tudi bolj vklju\u010dene v dru\u017einske odnose (Hojnik Zupanc, 1999).<\/p>\n
Katere dejavnosti nasplo\u0161no prevladujejo po upokojitvi?
\nRaziskave ka\u017eejo, da prevladujejo prete\u017eno pasivne telesne dejavnosti: gledanje televizije, poslu\u0161anje radia, branje in manj aktivne dejavnosti.
\nPosamezne aktivnosti, ki po upokojitvi zajamejo ve\u010d \u010dasa kot pred njo, so naslednje: gledanje televizije, ve\u010d \u010dasa za dnevne obroke, branje, obiskovanje prijateljev in sorodnikov, pomo\u010d dru\u017eini in prijateljem, nakupovanje, popravila v stanovanju in sprehodi, izleti, igra z vnuki, obiski knji\u017enice, varovanje in skrb za doma\u010de \u017eivali (Hojnik Zupanc, 1999).
\nPomembna oblika dejavnosti starega \u010dloveka je tudi vklju\u010devanje v vrstni\u0161ke skupine, ki so starej\u0161emu posamezniku referen\u010dni okvir za socializacijo.<\/p>\n
Upo\u0161tevati je treba \u0161e en dejavnik, pomembno povezan z aktivnim \u017eivljenjem v starosti, to so ekonomske razmere. Finan\u010dno zahtevnej\u0161e aktivnosti (npr. izleti, potovanja, zahtevnej\u0161i konji\u010dki) se praviloma pojavijo pri vi\u0161jem socialnem sloju (Hojnik Zupanc, 1999).
\nRazpolo\u017eljivost raznovrstnih sredstev in ponudnikov je le en pol dostopnosti storitev, drugi pol pa tvorijo posameznikova informiranost, ekonomska zmo\u017enost in izbira najbolj primernega programa storitev. Okolje ima svojo vlogo pri obeh polih \u2013 pri spodbujanju nastajanja raznovrstnih storitev, informiranju, oblikovanju najprimernej\u0161ega individualnega programa in pri ekonomski dostopnosti (Hojnik Zupanc, 1999).<\/p>\n
7 SOCIALNE MRE\u017dE<\/p>\n
Pojem socialne mre\u017ee izvira iz antropologije in je v za\u010detku ozna\u010deval strukturo socialnih odnosov posameznika. Kasneje pa so ga za\u010deli uporabljati za opisovanje najrazli\u010dnej\u0161ih vidikov dru\u017eabnega \u017eivljenja, predvsem tistih, ki nudijo posamezniku socialno oporo.
\nMre\u017eo dobimo tako, da v sredino nari\u0161emo krog, ki predstavlja izbrano osebo, nato pa okoli nje koncentri\u010dno ri\u0161emo kroge, v katere posameznik vpisuje osebe, s katerimi se dru\u017ei po kriteriju \u010dustvenih odnosov. V sredi\u0161\u010de, ki mu lahko re\u010demo osebni predel, se vpisujejo osebe kot so partner, najbolj\u0161i prijatelji, sorodniki,… Naslednji krog predstavljajo \u0161e vedno pomembne osebe, le da z njimi izbrana oseba ni ve\u010d v zelo intimnem odnosu, \u0161e vedno pa se nanje obra\u010da po pomo\u010d. To so prijatelji, znanci, u\u010ditelji ipd. V zunanji krog spadajo znanci, s katerimi osrednja oseba izmenjuje informacije.<\/p>\n
Dru\u017ebo si lahko predstavljamo kot mre\u017eo najrazli\u010dnej\u0161ih odnosov med ljudmi, v kateri zavzamejo posamezniki dolo\u010dene to\u010dke, prostore, ki so vozli\u0161\u010da razli\u010dnih odnosov: eno vozli\u0161\u010de so npr. dru\u017einski odnosi, drugi poklicni in delovni odnosi, nato dru\u017ebene obveznosti in stiki, nato razne funkcije in polo\u017eaji (Musek, 1994).<\/p>\n
Socialne mre\u017ee predstavljajo celoto povezav med ljudmi, ki se pojavljajo v konkretnem \u017eivljenjskem okolju posameznika, vendar pa so odvisna tudi od njegovih (subjektivnih) izbir in odlo\u010ditev v okviru tega okolja. V mre\u017ee je posameznik torej po eni strani vpleten, po drugi strani pa se v njih vpleta. Po eni strani dru\u017ebeno okolje preko konkretnih mre\u017e na posameznika vpliva, po drugi strani posameznik izvaja vpliv preko mre\u017e in jih uporablja za doseganje svojih ciljev. Dru\u017ebena mre\u017ea pomaga posamezniku vzdr\u017eevati in graditi njegovo dru\u017ebeno identiteto. V vezeh, ki jih posameznik spleta v okolju, si izbira tiste vezi, v katerih lahko razvija njemu lasten repertoar vlog in predstav o sebi, obenem pa ga \u010dlanstvo v neki mre\u017ei postavlja pred nalogo, da izpolnjuje vloge in pri\u010dakovanja ostalih \u010dlanov mre\u017ee oziroma, da ga \u010dlani njegove osebne skupnosti spoznajo kot takega. Socialna mre\u017ea je skupek povezav med posamezniki. Povezave socialne mre\u017ee lahko podpirajo podobnosti, obi\u010dajne vzorce obna\u0161anja ali vzorce nepravilnosti, ali pa lahko dajo le malo ali ni\u010d podpore.<\/p>\n
\u010clovek se lahko bolj ali manj vklju\u010duje v dru\u017ebo. Ali ljudje veliko pri\u010dakujejo od vas? Ali pri\u010dakujejo, da boste ob dolo\u010denem \u010dasu na dolo\u010denem mestu, da boste izpolnjevali obveznosti in imeli uspehe? \u010ce na ta vpra\u0161anja odgovorite pritrdilno, ste najbr\u017e tesno povezani z dru\u017ebo. Pomembno je, kaj in kako delate. Zavest o dobri povezanosti z dru\u017ebo lahko poudarja ob\u010dutek varnosti. Vkju\u010den \u010dlovek ve, da \u00bbnekdo\u00ab je, saj ga tako obravnavajo. Vidi in \u010duti, da je koristen. Sodeluje pri odlo\u010ditvah, na voljo so mu mnoge prilo\u017enosti in u\u017eiva \u0161tevilne prednosti (Kastenbaum, 1985).
\nVsak \u010dlovek je skupinsko bitje, toda strokovna spoznanja in vsakdanje izku\u0161nje govorijo, da se nekdo la\u017eje povezuje, bolje komunicira in se bolje po\u010duti v najmanj\u0161i \u010dlove\u0161ki skupini, to je v paru. Drugim pa za temeljne \u010dlove\u0161ke odnose bolj ustreza majhna skupina od treh do kakih osem ljudi (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
7.1 Pomen socialnih mre\u017e<\/p>\n
Socialna mre\u017ea predstavlja izvor socialne opore, koncepta, s katerim ozna\u010dujemo vse oblike pomo\u010di, ki so na razpolago posamezniku, ko se znajde v stresni situaciji. Na podlagi mnogih raziskav je bilo dokazano, da socialna opora bla\u017ei u\u010dinke stresa in je najbolj u\u010dinkovita takrat, kadar je posameznik soo\u010den s te\u017eko \u017eivljenjsko situacijo (Lamovec, 1993).
\nDrago\u0161 (2000) govori o recipro\u010dnem vplivanju staranja in socialnih mre\u017e. Staranje vpliva na socialne mre\u017ee skozi izbiro ljudi, s katerimi se dru\u017eimo in na\u010din, kako to po\u010dnemo, po drugi strani pa lahko razumemo socialne mre\u017ee le, \u010de poznamo obseg socialnih vezi, njihovih potencialov, kvalitet in u\u010dinkov.
\nU\u010dinek mre\u017enih interakcij je predvsem odvisen od materialnega stanja, fizi\u010dne kondicije starega \u010dloveka in njegovega spola. Pokazalo se je, da materialno slab\u0161e preskrbljeni posamezniki bolj kot premo\u017enej\u0161i potrebujejo storitve socialnih mre\u017e. Socialne mre\u017ee za razliko od formalnega trga delujejo na nedenarne pogone. Tudi zmanj\u0161anje fizi\u010dnih zmo\u017enosti skupaj s pomanjkljivostmi v socialni mre\u017ei ali ob odsotnosti le teh vodijo do resnih zdravstvenih posledic. Socialna spretnost \u017eensk naj bi pogojevala mo\u010dnej\u0161i vpliv mre\u017e nanje, \u017eenske bolj obvladajo gospodinjske ve\u0161\u010dine, pogosteje negujejo stike s sorodniki, sosedi in prijatelji in la\u017eje zaprosijo za pomo\u010d. Zaradi socializacijskih razlik naj bi bili mo\u0161ki v primeru odsotnosti mre\u017enega suporta bolj ranljivi od \u017eensk. Na podlagi raziskav, ki so jih opravili v ZDA, pa so ugotovili, da imajo socialne vezi mo\u010dnej\u0161i vpliv na mo\u0161ke, zlasti na tiste z ni\u017ejim nivojem osnovne fizi\u010dne kondicije, da so u\u010dinki vdovstva na kardiovaskularno smrtnost mo\u010dnej\u0161i pri vdovcih kot pri vdovah in da socialne mre\u017ee delujejo ne glede na spol bolj protektivno na tiste, ki imajo ni\u017eji nivo fizi\u010dne kondicije kot na tiste z vi\u0161jim nivojem (Drago\u0161, 2000).
\nPri starih ljudeh ima \u017ee samo \u0161tevilo socialnih vezi pomemben vpliv. Lennartssonova (1999 cit. po Drago\u0161, 2000) ugotavlja, da je bolj verjetno, da ljudje telesno in psihi\u010dno zbolijo zaradi pomanjkanja socialnih stikov, kot pa da bi se red\u010dile socialne mre\u017ee zaradi bolezni. Vzdr\u017eevanje stikov s prijatelji je pomembnej\u0161e od drugih neformalnih virov in zanemarjanje sorodnikov povro\u010da ve\u010djo \u0161kodo, kot \u010de jih starostnik nima ve\u010d.
\n[wp_ad_camp_1]
\n7.2 Lastnosti socialne mre\u017ee<\/p>\n
Lastnosti socialne mre\u017ee delimo na strukturalne in interakcijske:<\/p>\n
1. Strukturalne lastnosti so tiste, ki se nana\u0161ajo na \u0161tevilo in bli\u017eino zvez ter na gostoto. Mre\u017ea je v teh primerih lahko tesna ali ohlapna, ve\u010dja ali manj\u0161a.
\nPoleg teh lastnosti omenjajo nekateri avtorji \u0161e naslednje strukturalne lastnosti socialnih mre\u017e: pristopnost klastrov, ki pomeni razmeroma odprte enote, ter klik, kjer so vsi povezani z vsemi. Pomembna lastnost je tudi dosegljivost drugih \u010dlanov mre\u017ee oziroma mo\u017enost stopiti z njimi v stik.
\n2. Med interakcijske lastnosti socialnih mre\u017e pa \u0161tejemo pogostost stikov, vsebino izmenjav (vrsta informacije, intimnost, intenzivnost \u010dustvene pripadnosti, materialna pomo\u010d itd.), trajanje in trajnost odnosa, multiplost vlog in recipro\u010dnost.<\/p>\n
Za tradicionalne dru\u017ebe je zna\u010dilna multiplost vlog, kar pomeni, da je posameznik prijatelj, sodelavec, sosed, sorodnik \u2013 vse hkrati, v urbaniziranih dru\u017ebah pa so vloge vse bolj singularne. Izmenjave v mre\u017eah niso ve\u010d simetri\u010dne, najve\u010dkrat so posledica razlik v statusu ali mo\u010di.
\nPoleg teh lastnosti je zelo pomembna tudi mo\u010d vezi znotraj socialne mre\u017ee, ki predstavlja kombinacijo intimnosti, medsebojne zaupnosti, recipro\u010dnosti in skupaj pre\u017eivetega \u010dasa. Glede na mo\u010d vezi lo\u010dimo mo\u010dne in \u0161ibke vezi, tako ene kot druge pa imajo vse prednosti in slabosti. Prednost mo\u010dnih vezi je ob\u010dutek varnosti in pripadnosti, ti odnosi pa lahko postanejo utesnjujo\u010di in posameznika odre\u017eejo od informacij, ki bi jih lahko dobil v \u0161ir\u0161i skupnosti. Osebe s \u0161ibkimi vezmi imajo svojo lastno mre\u017eo, iz katere \u010drpajo informacije in predstavljajo bolj\u0161o povezavo s \u0161ir\u0161o skupnostjo. Od posameznika pa je odvisno, kak\u0161no socialno mre\u017eo si \u017eeli in predvsem je pomembno, da je z njo zadovoljen (Lamovec, 1993).<\/p>\n
7.3 Neformalne socialne mre\u017ee<\/p>\n
Neformalne ali naravne socialne mre\u017ee sestavljajo dru\u017eina, soseska, prijatelji, sodelavci, klubi, dru\u0161tva, v katere je \u010dlovek v\u010dlanjen. Izoblikovale so se organsko skozi \u017eivljenje posameznika na temelju biolo\u0161ke pripadnosti, osebnih med\u010dlove\u0161kih vezi ali zakoreninjenosti v kraj ali delo, skozi \u010dlanstvo v skupinah, ki ga je prineslo vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n
Neformalna mre\u017ea temelji na medosebnih odnosih in solidarnosti in je v ve\u010dji meri recipro\u010dna kot formalna mre\u017ea. Samostojnost v starosti se ne izpolnjuje zgolj s prejemanjem pomo\u010di ob upadanju \u017eivljenjskih funkcij, ampak tudi z recipro\u010dnim procesom izkori\u0161\u010danja preostalih \u017eivljenjskih sposobnosti, kar zadovoljuje potrebo \u010dutiti se potrebnega.
\nNeformalne mre\u017ee so varne zaradi osebnega odnosa in moralne obveznosti, prostorske bli\u017eine in doma\u010dnosti odnosov med \u010dlani mre\u017ee. Prednost neformalnih mre\u017e je ekonomi\u010dnost, hitro so dosegljive, prednost imajo moralne vrednote pred gmotnimi. Slaba stran neformalnih mre\u017e pa je nizek prag varnosti, ker temeljijo na nekaj klju\u010dnih osebah in so zaradi tega ranljive in nestalne.<\/p>\n
7.4 Dru\u017eina kot neformalna socialna mre\u017ea<\/p>\n
Dru\u017eina je skupaj s svojo sorodstveno mre\u017eo sociokulturna institucija, v kateri se na poseben na\u010din povezuje individualna svoboda in socialna povezanost, normativnost in spontanost. Dru\u017eina se razlikuje od vseh drugih institucij, v katerih \u010dlovek \u017eivi oziroma jim pripada, po tem, da je stalno prisiljena reagirati na potrebe drugih dru\u017einskih \u010dlanov in \u010dlanic. V drugih skupinah posameznik oziroma posameznica reagirata \u010dasovno in vsebinsko omejeno (Ule, 1995).<\/p>\n
Nekateri pravijo, da je dru\u017eina tako formalni, kot tudi neformalni sistem. Dru\u017einska in sorodstvena razmerja so del civilne dru\u017ebe in predstavljajo najbolj neposredno sorodstveno sfero dru\u017ebenih odnosov in najbolj zasebne \u017eivljenjske sektorje. Te zna\u010dilnosti poudarjajo dru\u017eino kot neformalni sistem. Na drugi strani imajo dru\u017eine in sorodstvena razmerja svojo tradicijo, skupne simbole, navade in kraj, dolo\u010den na\u010din \u017eivljenja. Zaradi tega in zaradi zgradbe in razgrajevanja v dru\u017ebenem in kulturnem smislu pa so tudi formalni sistem. Podrejene so zakonom in pravilom zakonske zveze in lo\u010ditve, dr\u017eava in dru\u017eba pa lahko nalo\u017ei \u010dlanom dru\u017eine obveznosti, ki zadevajo njihove medsebojne odgovornosti.
\nPotencialni vzorci sorodstvenih povezav so v dana\u0161njem \u010dasu bistveno bolj zapleteni kot v preteklosti in tudi precej bolj generacijsko omejeni. Vzrok za to je, da sodobna dru\u017eina ni ve\u010d trdna celota z enim o\u010detom in eno mamo, ter enim ali ve\u010d otroki. Obstajajo najrazli\u010dnej\u0161e dru\u017eine z dvema odraslima, z enim odraslim ali z odraslimi v razli\u010dnih vrstah raz\u0161irjenega sorodstva. Dru\u017eina postaja vse bolj rezultat individualne izbire, kot formalnih, preve\u010d uveljavljenih obveznosti.<\/p>\n
\u015e svojim odzivom na zdravstveni problem se dru\u017eina razkrije. In kot lahko posameznik ob bolezni dozori v strpnej\u0161ega, skromnej\u0161ega in pravi\u010dnej\u0161ega ali pa se ob njej zlomi, tako tudi dru\u017eina poglobi svoje pozitivne lastnosti ali pa jih poslab\u0161a. Dru\u017einski \u010dlani lahko povezujejo svoje probleme z boleznijo starega \u010dloveka in jih z vso krutostjo zlo\u017eijo nanj, da mu \u017eivljenje postane pravi pekel. Marsikdaj se to navzven ne vidi prav jasno, saj celotna dru\u017eina, vklju\u010dno s starostnikom igra. Treba je imeti izostren \u010dut za skrite grobosti, bodisi telesne ali \u010dustvene narave. \u010custveno \u0161ibke dru\u017eine nimajo prilagoditvene \u0161irine. \u010clani se \u017eivahno branijo prevzeti odgovornost za nego bolnega. Sklicujejo se na svoje zaposlitve, z njihovim problemom naj se ukvarjajo socialne slu\u017ebe in zdravstvo. Le o svojih \u010dustvih in odnosu do starostnika ne govorijo nikoli (Volj\u010d, 2009).<\/p>\n
Elmet (2001) imenuje \u010dlane dru\u017eine, ki oskrbujejo stare ljudi neformalni oskrbovalci. Izraz definira posamezne dru\u017einske \u010dlane, ki izvajajo brezpla\u010dno oskrbovanje starej\u0161ih odraslih kot primarni ali sekundarni oskrbovalci, kot polno zaposleni ali zaposleni za dolo\u010den \u010das, in to ne glede na to ali \u017eivijo pri svojih oskrbovalcih ali lo\u010deno od njih. Tak\u0161no oskrbovanje ponuja dolgoro\u010dno oskrbo, nadziranje kroni\u010dnih bolezni prizadetih in \u0161ibkih starej\u0161ih oseb, ter zadovoljevanje njihovih potreb v vsakdanjem \u017eivljenju.
\nSvojci so pomembni pomo\u010dniki starim dru\u017einskim \u010dlanom, tako v emocionalnem kot instrumentalnem smislu, hkrati pa tudi posredniki med strokovnimi slu\u017ebami in starej\u0161imi sorodniki.
\nOtroci pomagajo svojim ostarelim star\u0161em na razli\u010dne na\u010dine: pomagajo jim pri nakupovanju hrane, negi, pospravljanju po hi\u0161i in raznih drugih opravilih. Le malo otrok ob\u010dasno star\u0161e podpira z denarjem.
\nObveznosti otrok do svojih ostarelih star\u0161ev ne bi smeli ena\u010diti s star\u0161evskimi obveznosti do otrok. Navsezadnje se star\u0161i, vsaj ve\u010dina, prostovoljno odlo\u010dijo za otroka in s tem poleg ljubezni in radosti prevzamejo tudi dol\u017enost do njega. V zameno zato ne bi smeli pri\u010dakovati pretirane hvale\u017enosti in ob\u010dutka dol\u017enosti. Razli\u010dna je tudi \u010dustvena navezanost, neredko odvisna od do\u017eivetij v otro\u0161tvu, od privzgojenega ob\u010dutka pripadnosti, od izoblikovanega zna\u010daja, kar vpliva tudi na odnos do star\u0161ev. V harmoni\u010dnih dru\u017einah je dolo\u010dena pripadnost samoumnevna (Birsa, 1992).
\nV\u010dasih dru\u017eina odlo\u010dno zavrne skrb za bolnega starostnika. To se lahko zgodi \u017ee na za\u010detku upadanja zdravstvene mo\u010di bolnika. Vzroki so razli\u010dni. Najpogosteje gre za nezdrave odnose v dru\u017eini, ki se vle\u010dejo \u017ee vrsto let. Morda je zdaj\u0161nji bolnik vrsto let zatiral druge dru\u017einske \u010dlane, bil do njih nasilen, jih morda izsiljeval in zdaj se partner in otroci niti najmanj ne po\u010dutijo moralno odgovorni za bolnikovo nego. Najdejo se tudi svojci, ki menijo, da je skrb za bolnega starostnika naloga le zdravstveno \u2013 socialne slu\u017ebe in so polni zahtev do drugih, sami pa ne bi ni\u010d prispevali k bolj\u0161i oskrbi starega \u010dloveka. V\u010dasih so otroci in njihove dru\u017eine \u017ee v kak\u0161ni stiski in bi skrb za ostarelega svojca lahko pomenila povod za dodatne spore in stiske, morda razpad dru\u017eine. Dru\u017eina je lahko \u017ee iz\u010drpana zaradi drugih vzrokov in ne bi zmogla prevzeti \u0161e del te skrbi (Pentek, 1994).
\nPomo\u010d otrok ostarelim star\u0161em je v nekaterih primerih lahko dvorezen me\u010d, ki spro\u017ea pogoste spore. Bolj ko starej\u0161i \u010dlovek hrepeni po neodvisnosti, te\u017ee sprejema pomo\u010d, ki je zanj znamenje slabosti. Iz tega ob\u010dutka pogosto izvira agresija proti sebi in tistemu, ki mu pomaga. Tudi otroci ve\u010dkrat gre\u0161ijo. \u010ce \u017ee pomagajo svojim star\u0161em, potem jim nikoli ne smejo pomagati tako, da jim jemljejo ob\u010dutek lastne veljave ali da zanjo zahtevajo preveliko zahvalo. To predvsem velja za pretirano za\u0161\u010ditni\u0161ko obna\u0161anje do starih. Tak\u0161no obna\u0161anje namre\u010d stare ljudi \u017eali, ker jih spreminja v \u00bbnebogljene otroke\u00ab.<\/p>\n
Po navadi je glavni skrbnik ostarelega svojca h\u010di, partner ali svakinja. Starost glavnega skrbnika se giblje med 40 in 60 let. Realno je zato pri\u010dakovati, da bo tudi glavni skrbnik imel zdravstvene te\u017eave. Pomembno je, da oseba, ki skrbi za ostarelega svojca, gleda tudi nase in da je njegova pravica in dol\u017enost, da si vzame \u010das zase (Pentek, 1994).
\nMo\u017eni so tudi zapleti v odnosu med \u017eeno, ki je skrbnica ostarelega svojca in njenim mo\u017eem. Skrb za starega in bolnega roditelja je zahtevna in vzame veliko \u010dasa. Nenadoma zmanjka \u017eeni \u010dasa za mo\u017ea, ki se pogosto po\u010duti zapostavljenega, morda jeznega, ljubosumnega. Tega je manj v dru\u017einah, kjer mo\u017e aktivno pomaga pri skrbi za ostarelega svojca in tako ostane ve\u010d \u010dasa tudi za njiju. Podobno se lahko po\u010dutijo otroci. Vse to lahko prinese v dru\u017eino o\u010ditke in slabo po\u010dutje.<\/p>\n
7.4.1 Starostnik in njegov partner<\/p>\n
Tako kot v drugih \u017eivljenjskih obdobjih ima tudi v starosti pomembno vlogo \u017eivljenjski partner. Starej\u0161i poro\u010deni ljudje ocenjujejo, da se je z leti njihov zakon celo izbolj\u0161al. Razloge za to oceno je mogo\u010de iskati v dolgoletnem skupnem \u017eivljenju, ki posameznike zbli\u017euje z vidika potreb, navad in vrednot. Lo\u010ditev v starosti je redek pojav, ki pa privede do hudih stisk, saj prekinitev dolgoletnega \u017eivljenjskega stila in navad vpliva na samospo\u0161tovanje, ob\u010dutek izgube nadzora nad lastnim \u017eivljenjem, ter poraja dvom o \u017ee pre\u017eivetem \u017eivljenju, ki se pojavi hkrati z ob\u010dutkom, da je prepozno za\u010deti znova. Nasprotno pa je vdovstvo v starosti zelo pogost pojav. S to izku\u0161njo morajo \u017eiveti bolj \u017eenske kot mo\u0161ki, saj \u017eenske v povpre\u010dju \u017eivijo dlje od mo\u0161kih. Ovdoveli v tem obdobju poro\u010dajo o ve\u010djem ob\u010dutku socialne in emocionalne osamljenosti (Russi Zago\u017een, 2001).
\nDru\u017einska solidarnost prihodnjih starih generacij je zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dega trenda lo\u010ditev prav gotovo bolj ogro\u017eena kot pri sedanji stari generaciji (Hojnik Zupanc, 1999).
\nVerjetno se bodo vzorci bivanja v starosti spremenili tako, da bo vedno ve\u010d starej\u0161ih ljudi \u017eivelo v individualnih gospodinjstvih in manj s partnerjem. Vzrok za to so zelo pogoste lo\u010ditve v dana\u0161nji srednji generaciji.<\/p>\n
7.4.2 Starostnik in njegovi otroci<\/p>\n
Starostniki se nagibajo k skupnem \u017eivljenju s poro\u010denimi otroki predvsem, \u010de so bolni, \u010de so vdovci, \u010de imajo zelo nizke dohodke ali pa so zelo stari. Skupno \u017eivljenje z otroki si mo\u010dno \u017eelijo tudi starej\u0161e \u017eenske, ki so nezadovoljne s svojim zakonom in i\u0161\u010dejo v otrocih oporo in tola\u017ebo. Mednje spadajo zlasti \u017eenske, ki kar naprej zagotavljajo, da jim pomenijo otroci in vnuki edini in zadnji \u017eivljenjski smisel. Le malo pa je sre\u010dno poro\u010denih starej\u0161ih zakoncev, ki si \u017eeli \u017eiveti skupaj z otroki.
\nNajbolj pogosti pomisleki, ki jih imajo stari ljudje glede skupnega gospodinjstva s poro\u010denimi ali odraslimi otroci so naslednji: stari in mladi ne spadajo skupaj, ker imajo razli\u010den na\u010din \u017eivljenja in razli\u010dne navade, pri \u010demer starej\u0161ega \u010dloveka utesnjujejo in odrivajo, otroci morajo biti samostojni, starej\u0161i jim no\u010dejo biti v napoto in podobno (Po\u017earnik, 1981).<\/p>\n
Pri medgeneracijskih povezavah je posebno dragocen prenos izku\u0161enj iz ene generacije v drugo in medsebojno spo\u0161tovanje. Starostniki imajo veliko \u017eivljenjskih izku\u0161enj, ki jih lahko posredujejo mlaj\u0161im, pri \u010demer je va\u017eno, da jih mlaj\u0161i sprejemajo s spo\u0161tovanjem, starej\u0161i pa bi morali biti tolerantni do odlo\u010ditev, ki jih sprejemajo mlaj\u0161i. Zaradi razli\u010dnih stali\u0161\u010d, ki jih posamezne generacije zavzemajo do pomembnih socialnih in osebnih tem, ter zaradi netolerantnosti do druga\u010dnosti pa nastaja vse ve\u010dja generacijska vrzel, ki starostnike odtujuje od ostalih generacij (Russi Zago\u017een, 2001).<\/p>\n
Veliko starih ljudi \u017eivi sicer lo\u010deno in neodvisno od svojih otrok, a imajo z njimi dokaj pogoste in tudi \u010dustvene stike. Otroci bolj pogosto obiskujejo ovdovele, razvezane ali bolne star\u0161e. Stiki so bolj pogosti, \u010de imajo starej\u0161i in mlaj\u0161i podoben na\u010din \u017eivljenja, podobne vrednote in poglede, \u010de so \u010dustveno navezani drug na drugega in \u010de si lahko med seboj pomagajo. Najbolj pogosto obiskujejo star\u0161e h\u010derke.
\nVsi stari ljudje si ne \u017eelijo enako obiskov otrok. Tako imajo na primer stari ljudje, ki imajo pogoste stike s prijatelji in znanci, manj stikov z otroki in jih tudi toliko ne pogre\u0161ajo. Nasprotno pa se bolj prito\u017eujejo nad domnevno redkimi obiski otrok in drugih dru\u017einskih \u010dlanov tisti stari ljudje, ki \u017eivijo osamljeno, brez prave dru\u017ebe, zanimanja, hobijev in privla\u010dnih ciljev. Mednje sodijo tudi tisti, ki so vse \u017eivljenje \u00bb\u017eiveli samo za dru\u017eino\u00ab.<\/p>\n
Spori z otroki
\nSpori med star\u0161i in poro\u010denimi otroki, ki \u017eivijo v skupnem gospodinjstvu, so pogosti. Do sporov pride najpogosteje takrat, kadar starej\u0161i nimajo dovolj prostora zase, potem kadar morajo \u017eiveti skupaj z otroki iz ekonomskih razlogov, ker na primer nimajo lastnih dohodkov ali pa so ti zelo nizki, in kadar se na\u010din \u017eivljenja, vrednote v dru\u017ebi in vzgojni prijemi hitro spreminjajo, tako da se v tem generacije mo\u010dno razhajajo.
\nDo resnih sporov pride tudi, kadar posku\u0161ajo star\u0161i nastopiti preve\u010d avtoritativno. V posebno hudih primerih zahtevajo star\u0161i brezpogojno poslu\u0161nost pri \u010demer se sklicujejo na svoje \u00bbstar\u0161evske pravice\u00ab, \u017eivljenjske izku\u0161nje. Nenehno kritizirajo, vedno vse bolj vedo kakor njihovi odrasli otroci in jim ne pustijo \u017eiveti po svoje (Po\u017earnik, 1981).
\nNekateri star\u0161i prikrivajo svojo negotovost z nekak\u0161no bolestno ranljivostjo, ob\u010dutljivostjo in prizadetostjo. To je podzavesten poskus, da bi obvladali ljudi okoli sebe. Takoj ko nekaj ne gre po njihovem, \u017ee so potrti, zate\u010dejo se v domnevno bolezen, otrokom kar naprej nekaj o\u010ditajo, posebno nehvale\u017enost in nerazumevanje.<\/p>\n
7.4.3 Starostnik in njegovi vnuki<\/p>\n
Vloga starih star\u0161ev se je do konca prej\u0161njega stoletja izredno spremenila. Takrat so otroci, star\u0161i in stari star\u0161i pogosto \u017eiveli v isti hi\u0161i in samo po sebi se je razumelo, da so najstarej\u0161i odlo\u010dali o tem, kaj je prav in kaj narobe. Tega ni ve\u010d. Stari star\u0161i te vloge nimajo ve\u010d. To pa ne pomeni, da so zato manj pomembni. Otrokom in vnukom lahko poka\u017eejo, kako obvladati spremembe, saj so sami pre\u017eiveli kar najbolj drasti\u010dne spremembe (Stoppard, 1990).
\nDobrodo\u0161li so stari ljudje, ki se znajo toliko umakniti mlademu rodu, da mu puste njegovo lastno \u017eivljenje, pa so vendar toliko blizu, da so br\u017e dosegljivi, kadar jih mladi potrebujejo. Morda ne ve\u010d kot delovno mo\u010d, pa\u010d pa kot nekoga, ki daje vsej dru\u017eini poseben \u010dar, posebno pa svojim vnukom, od pravljic najmlaj\u0161emu do dobrosr\u010dnih svetov tistim, ki bodo kmalu stopili v samostojno \u017eivljenje. Kak\u0161na \u0161koda, da bi se tak o\u010danec umaknil predale\u010d in bi potem upravi\u010deno imel ob\u010dutek, da ga nih\u010de ne potrebuje ve\u010d (Sodja, 1991).
\nStari star\u0161i imajo lahko za vnu\u010dke pomembno mentalno-higiensko vlogo. Danes, ko se je dru\u017eina zo\u017eila, se na otroke tudi hitreje prena\u0161ajo vsa nasprotja med star\u0161i ali njihove osebnostne motnje. Pri tem lahko stari star\u0161i marsikaj napravijo, lahko ubla\u017eijo ostrino negativnih \u010dustev. Poleg tega lahko vnuki ob njih razvijejo bolj zdrav in pozitiven odnos do starosti. V medsebojnih stikih lahko stari star\u0161i in vnu\u010dki osebnostno rastejo. Ni redko, ko u\u017eivajo stari star\u0161i posebno zaupanje vnukov, saj je med njimi obi\u010dajno manj napetosti (Po\u017earnik, 1981).
\nOdnos starih star\u0161ev do vnu\u010dkov je danes zelo razli\u010den. Nekateri stari star\u0161i zelo u\u017eivajo v bli\u017eini vnukov, ker jim vnuki nadome\u0161\u010dajo lastne otroke, do katerih nimajo ve\u010d ob\u010dutka star\u0161evske odgovornosti. Drugi spet radi vidijo, da pridejo vnu\u010dki na obisk, a tudi, da potlej gredo.
\nObi\u010dajno je tako, da stari star\u0161i pripisujejo odnosu do vnu\u010dkov ve\u010dji pomen, kakor ga pripisujejo vnuki odnosu do starih star\u0161ev. Stari star\u0161i imajo vnu\u010dke za neposredni sestavni del dru\u017eine, kot otroke svojih otrok, medtem ko jih vnuki do\u017eivljajo enakovredno tetam in stricem.<\/p>\n
7.4.4 Starostnik in ostali sorodniki<\/p>\n
\u010ceprav so za stare ljudi socialni odnosi z mo\u017eem ali \u017eeno in otroki zelo pomembni, pa to \u0161e ne pomeni, da so tudi edini.
\nZ leti se lahko okrepijo prijateljske vezi med brati in sestrami, ki so se predhodno malo videvali.
\nStarej\u0161i ljudje, ki niso bili nikoli poro\u010deni, imajo po pravilu tesnej\u0161e stike z brati in sestrami kot poro\u010deni, posebno \u0161e, \u010de imajo ti otroke.
\n\u017denske tudi v poznih letih sorodnike najbolj povezujejo in sklepajo najve\u010d stikov. Pri tem je zanimivo, da je zveza med sestrami najbolj pristna in tesna, tesnej\u0161a kot med sestro in brati in zlasti tesnej\u0161a kot med samimi brati. Raziskave so pokazale, da so stiki s sestrami in brati najtesnej\u0161i, dokler je \u017eiva \u0161e mati. Ko mati umre, se stiki zmanj\u0161ajo. Sploh so ostareli star\u0161i nekak\u0161en vezni \u010dlen dru\u017eine, kajti pri njih se bratje in sestre najve\u010dkrat sre\u010dajo, izvejo novice drug o drugem in podobno.
\nBratje in sestre pa tudi prijatelji postanejo eni redkih, ki \u0161e poznajo starega \u010dloveka ter se ga spomnijo iz mladosti ali iz srednjih let. Z njimi dobi prilo\u017enost, da obuja spomine, ohrani stik s preteklostjo in sestavlja \u00bbsliko svojega \u017eivljenja\u00ab (Russi Zago\u017een, 2001).<\/p>\n
7.4.5 Prijatelji, znanci<\/p>\n
Prijatelji, znanci, vrstniki so poleg dru\u017eine najpomembnej\u0161a skupina, v kateri posameznik na naraven in spontan na\u010din zadovoljuje svoje potrebe po \u010dustveni bli\u017eini, dru\u017eenju, svetovanju, razumevanju, pomo\u010di, ter obenem re\u0161uje te\u017eave in stiske, s katerimi se sre\u010duje. Skozi ta odnos gradi samozaupanje, ob\u010dutek pripadnosti, dobiva emocionalno podporo, izmenjuje informacije in stali\u0161\u010da glede \u017eivljenja. Vendar mora posameznik za vzpostavitev in ohranitev teh odnosov prispevati tudi sam.
\nNi treba, da je \u010dlovekova dru\u017eabna mre\u017ea velika. Ni pomembno, koliko prijateljev ima, pomembna je kakovost prijateljskih odnosov. \u010ce \u010dlovek ve\u010d daje kot prejema, ga tako prijateljstvo bolj iz\u010drpa kot izpolni. Potrebuje vsaj eno osebo, ki mu bo dajala toliko, kot on njej. \u010ce ima \u010dlovek dobre prijateljske stike, se mora potruditi, da jih vzdr\u017euje. \u010clovek mora dati prijateljem vedeti, da misli nanje, jim kdaj napisati kartico ali jim poslati elektronsko sporo\u010dilo ali pa jim telefonirati. Posku\u0161ati mora spet obuditi prijateljstva, ki so zaradi kak\u0161nega spora zamrla. Povedati jim mora, da mu je \u017eal. Dati jim mora vedeti, da bi jih rad spoznal (Creagan, 2001).
\nTudi krog znancev se z leti vedno bolj o\u017ei. Praviloma imajo starej\u0161i mo\u0161ki ve\u010d stikov s prijatelji in znanci kakor \u017eenske. Pogostnost stikov s prijatelji je odvisna tudi od tega, ali so starej\u0161i ljudje poro\u010deni ali ne. Krog znancev samskih ljudi se z leti po\u010dasneje o\u017ei kakor pri poro\u010denih. Razlog je preprost: samci ali ljudje, ki \u017ee dalj \u010dasa nimajo partnerja, imajo ve\u010dji krog znancev in prijateljev, ker imajo ve\u010d \u010dasa zanje.
\nVse pomembnej\u0161a pa postaja tudi vzpostavljenost \u0161ir\u0161e socialne mre\u017ee, na primer povezanost s prijatelji. Za psihi\u010dno blagostanje in samospo\u0161tovanje v\u010dasih zadostuje \u017ee en sam dober dolgoletni prijatelj, pa \u010deprav \u017eivi dale\u010d in se stiki ohranjajo le preko telefonskih pogovorov.
\nEden najbolj\u0161ih znanilcev dolgo\u017eivosti je, da postane starostnik del dru\u017ebene mre\u017ee prijateljev in dru\u017einskih \u010dlanov. Kako pomembno je to? V ZDA se je pokazala dvakrat vi\u0161ja smrtnost v skupini starostnikov nad 75 let, ki \u017eivijo sami, v primerjavi s tistimi, ki \u017eivijo s sorodniki in prijatelji. Lahko se vklju\u010dijo v prostovoljno dejavnost ali v skupino za samopomo\u010d. Potrebno je negovati prijateljstvo z mladimi. Mlaj\u0161i prijatelji skrbijo za zanos, starej\u0161i pa za modrost (Creagan, 2001).<\/p>\n
7.5 Formalna socialna mre\u017ea<\/p>\n
Kadar \u010dlovek v tako imenovanih naravnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah ne dobi potrebnega razumevanja, podporo in pomo\u010d poi\u0161\u010de v formalnih oblikah, ki so na razpolago. To so razne institucije, kjer strokovno usposobljeni posamezniki pomagajo v stiski ter informirajo, na kak\u0161en na\u010din in kje se lahko pomo\u010d poi\u0161\u010de. \u010ceprav s tem ne morejo nadomestiti potreb po \u010dustvenih stikih, ki jih lahko dobimo v dru\u017einskih in prijateljskih vezeh, so pomembne, saj morda za kratek \u010das ustvarijo izku\u0161njo pripadnosti in smisla (\u010ca\u010dinovi\u010d,1994).
\nOdnos, ki se vzpostavi med posameznikom in formalnimi socialnimi mre\u017eami obi\u010dajo poteka v institucionalnem okviru, ki ima profitni motiv. Posameznik kot prejemnik nastopa v vlogi klienta, uporabnika. Podporo in pomo\u010d pa nudijo strokovnjaki, ki so za svoje delo pla\u010dani.<\/p>\n
Formalna mre\u017ea storitev zajema storitve, ki so organizirane v bivalnem okolju in se odvijajo na domu uporabnika ali v lokani skupnosti v bli\u017eini njegovega doma ter so sistemsko regulirane. Razlikujejo tri temeljne zna\u010dilnosti mre\u017enega odnosa:
\n\u2022 varnost, ki zajema predvidljivost, zanesljivost in hitrost reagiranja
\n\u2022 sociabilnost, h kateri \u0161tejemo doma\u010dnost, zaupanje, empatijo in enakost v odnosih
\n\u2022 ekonomi\u010dnost, ki pomeni cenovno sprejemljivost, storilnost in dosegljivost ponujenih storitev (Hojnik Zupanc, 1999).
\nFormalne mre\u017ee so po navadi visoko storilne, ker je storilnost sistemsko ovrednotena s standardi in normativi, osebje je strokovno usposobljeno in razpolaga s tehni\u010dnimi pripomo\u010dki. Dosegljivost je lahko na visoki ravni, ker so formalne mre\u017ee organizirane, redno delujejo in so tudi cenovno prilagojene individualnemu materialnemu standardu. Na drugi strani pa je dostopnost lahko tudi na nizki ravni, \u010de potencialni uporabnik ni obve\u0161\u010den o ponudbi in pogojih dosegljivosti storitev ter \u010de ponudba ne dosega ravni potreb (Hojnik Zupanc, 1999).<\/p>\n
Razlikujemo dva tipa formalnih mre\u017e: strukturno in individualno podporno mre\u017eo. Pri prvi gre za povezanost organizacij, ki izvajajo storitve na domu, pri drugi pa za individualno podporno mre\u017eo, ki jo tvorijo organizirane slu\u017ebe. Strukturna formalna mre\u017ea je stabilna, z dolo\u010denimi statusi in vlogami, individualna formalna mre\u017ea pa pomeni bolj spremenljivo interakcijo glede na potrebe in zadovoljstvo posameznika (Hojnik Zupanc, 1999).<\/p>\n
Za strukturno formalno mre\u017eo je zna\u010dilna kompleksnost medsebojno odvisnih nalog: vodenja, koordiniranja, izvajanja, strokovne podpore, kontrole, evalviranja, planiranja in alokacije sredstev. Ta soodvisnost terja timsko delo. Tim sestavlja skupina ali mre\u017ea oseb, po navadi z razli\u010dnih disciplinarnih podro\u010dij, ki se med seboj povezujejo z namenom, da sistem storitev v bivalnem okolju \u010dim bolj prilagodijo potrebam starih ljudi (Hojnik Zupanc, 1999).
\nIndividualna formalna mre\u017ea temelji na identifikaciji subjektivnih, izra\u017eenih ali ob\u010dutenih potreb. Ob\u010dutene potrebe se obi\u010dajno odkrijejo skozi raziskave (npr. posameznik \u00bb\u010duti\u00ab, da bi potreboval pomo\u010d v gospodinjstvu, vendar \u0161e ni spro\u017eil akcije, da bi pomo\u010d tudi dobil). Izra\u017eene potrebe pa posameznik izrazi s pobudo za zadovoljitev (Hojnik Zupanc, 1999).<\/p>\n
7.6 Delovanje socialnih mre\u017e<\/p>\n
Mre\u017ea medosebnih odnosov in razmerij ne deluje samo v prijetnih, zadovoljnih in sre\u010dnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah, temve\u010d naj bi delovala tudi takrat, ko se posameznik znajde v stiski, nesre\u010di ali bolezni. Prav v takih situacijah, ko je \u010dlovek nemo\u010den, ko se ne znajde in ne zmore delovati v vseh svojih zmo\u017enostih in sposobnostih, potrebuje pomo\u010d in podporo. Samo-umevno jo pri\u010dakuje najprej od ljudi, s katerimi je bolj ali manj v tesnih odnosih \u2013 v svoji naravni socialni mre\u017ei. Kadar stisko ljudje v neformalni oziroma naravni socialni mre\u017ei vidijo, sli\u0161ijo ali \u010dutijo, so jo lahko pripravljeni pomagati re\u0161evati po svojih sposobnostih. V nasprotnem primeru je posameznik prisiljen prositi za pomo\u010d formalne oblike socialnih mre\u017e, \u0161e posebej, \u010de je problem \u0161e vedno prisoten.<\/p>\n
7.7 Socialne skupine<\/p>\n
Socialna skupina je definirana kot zbirka ljudi, ki prihajajo skupaj zaradi razli\u010dnih formalnih in neformalnih razlogov. Socialne skupine nam dajo mo\u017enost in zahtevo, da prevzamemo dolo\u010deno vlogo. Ljudje sestavljajo socialni prostor, v katerem se na\u0161e navade oblikujejo glede na skupinska pravila in klimo v prostoru. Socialne skupine imajo velik vpliv na razvijanje pravil obna\u0161anja. Ve\u010dina socialnih skupin ima notranjo organizacijo. Narava in organizacija skupin lahko sega od neformalnih do formalnih organizacij, ki imajo namen, dose\u010di nek cilj. Za mnoge socialne skupine je zna\u010dilno, da se ljudje, ki se v njej nahajajo, nagibajo k pridobivanju istih interesov in vrednot (Kielhofner, 2002).<\/p>\n
7.8 Starostnik in socialne mre\u017ee<\/p>\n
V starosti \u0161tevilo stikov z drugimi ljudmi upade. S smrtjo zakonskega partnerja, prijateljev, znancev imajo starej\u0161i ljudje vse manj dru\u017ebe, saj te\u017eje sklepajo nova poznanstva. Prav tako je treba upo\u0161tevati, da so med ljudmi velike razlike v potrebi po dru\u017eenju z drugimi. Tisti, ki so bili \u017ee v mladosti ali v srednji odraslosti usmerjeni navzven, k drugim ljudem, bodo tudi v starosti iskali stike z njimi in izbirali take aktivnosti, ki jim bodo to omogo\u010dale. Nasprotno pa bodo tisti, ki niso kazali toliko zanimanj za dru\u017eenje, tudi sedaj bolj odmaknjeni od ostalih in nagnjeni k aktivnostim, kjer bodo prete\u017eno sami (branje, vrtnarjenje, ro\u010dna dela).
\n\u017divljenje starega \u010dloveka je usmerjeno prete\u017eno v interakcijo s partnerjem in otroci. Partner, otroci, sorodniki, prijatelji in sosedje so pomemben potencial za starega \u010dloveka. Socialna podpora, ki jo star \u010dlovek lahko dobi v tem okviru, pozitivno vpliva na njegovo funkcioniranje in psihi\u010dno po\u010dutje. Uravnava napetost stresa in posameznikovo zdravje. Raziskave ka\u017eejo, da so najbolj\u0161i medgeneracijski odnosi takrat, kadar generacije \u017eivijo lo\u010deno, vendar dovolj blizu skupaj, da so stiki mo\u017eni vsaj enkrat ali ve\u010dkrat tedensko. S staranjem nara\u0161\u010da ob\u010dutljivost za sociabilnost okolja bolj kot za druga merila v okolju. Stari ljudje so bolj kot druge generacije ob\u010dutljivi na komunikacijo (Hojnik Zupanc, 1994).
\n7.9 Odhod v dom \u2013 izguba socialnih stikov<\/p>\n
Ko star \u010dlovek pride v dom za ostarele, izgubi stik s svojim prej\u0161njim okoljem, kjer je \u017eivel. Obiski svojcev niso tako pogosti in z njimi starostnik ni ve\u010d v stalnem odnosu. Zaradi starosti in pogosto tudi te\u017eje pomi\u010dnosti lahko gredo sami domov le poredkoma (Postru\u017enik, 2000).
\nTisto, kar v starosti grobo pretrga vzpostavljeno socialno mre\u017eo, je selitev starega \u010dloveka. Do te lahko pride zaradi spremenjenega ekonomskega statusa, izgube partnerja, pojava resne bolezni in drugih osebnih ali zunanjih dejavnikov. Vsaka selitev zahteva prilagoditev na novo okolje, kar povzro\u010da stres, posebno hud stres pa predstavlja namestitev v dom za ostarele. Star \u010dlovek mora zapustiti svoje doma\u010de okolje, prekiniti mora stike z ljudmi, ki so mu bili blizu. Svoje doma\u010de okolje zamenja za institucijo, v kateri \u017eivijo sami tujci. Tak dogodek je za starostnika velik \u0161ok. Umrljivost teh ljudi je velika ravno v prvem letu po sprejemu v ustanovo, ko se stari prilagajajo na selitev. Razlogi za to so razli\u010dni. Eden je v dejstvu, da so v domu nastanjeni najbolj bolni stari ljudje, ki so zaradi zasedenih zmogljivosti doma \u010dakali na samo nastanitev ve\u010d let in jo tako do\u010dakali \u017ee v zelo slabem zdravstvenem stanju. Drugi razlog je v oslabitvi imunskega sistema starega \u010dloveka, ki se poslab\u0161a zaradi stresnosti selitve v dom. Nekateri starostniki selitev v dom do\u017eivljajo kot \u00bbsimboli\u010dno smrt\u00ab, saj je verjetnost, da se bodo vrnili v svoje doma\u010de okolje, minimalna. To vedo in \u010dutijo, zato izgubijo voljo do \u017eivljenja. Dodatna te\u017eava je, da star \u010dlovek ob namestitvi v dom izgubi mnogo zadol\u017eitev, ki jih je imel doma. Tu mu kuhajo perejo, zanj je materialno dobro poskrbljeno. S to po eni strani zanj nujno razbremenitvijo pa izgubi tisto, kar je do sedaj dajalo smisel njegovemu \u017eivljenju. Sledi vpra\u0161anje: Zakaj sploh \u017eivim? In \u010de ne najde nekega smiselnega \u00bbzato\u00ab, se ne poslab\u0161a samo njegovo psihi\u010dno blagostanje, ampak mu oslabi tudi telo (Russi Zago\u017een, 2001).<\/p>\n
S prihodom v dom izgubi star \u010dlovek svoje dotedanje socialne stike z dru\u017eino, sosedi, prijatelji in znanci, saj se pozneje omejijo le na ob\u010dasne, \u010dedalje redkej\u0161e obiske. Stanovalci doma so tako osiroma\u0161eni za temeljni med\u010dlove\u0161ki odnos, ki ga lahko uresni\u010dujejo le v primarni dru\u017eini, v manj\u0161i skupini. To jih potiska v pasivnost in jim daje ob\u010dutek nekoristnosti in nepotrebnosti. Tako izgubijo stike s srednjo in mlado generacijo, kar jim onemogo\u010da prenos bogatih \u017eivljenjskih izku\u0161enj in spoznanj, vse to pa pripelje do osamljenosti, \u010dustvene otopelosti in marginalizacije. Z brezkompromisnim prilagajanjem domskemu redu izgubljajo ljudje v domu ob\u010dutek individualnosti in lastne osebnosti, s tem pa se izgubljata tudi notranji mir in zaupanje vase (Postru\u017enik, 2000).<\/p>\n
Sre\u010danje z mislijo o preselitvi v zavod je lahko vzrok za globoko tesnobo in vznemirjenost. Star \u010dlovek in njegova dru\u017eina sta najve\u010dkrat ranljiva in zbegana. \u010ceprav je sprejem v dom videti re\u0161itev, se dru\u017eina \u010duti krivo, star \u010dlovek pa zapu\u0161\u010denega. Vendar v vseh primerih to ne dr\u017ei. Mogo\u010de je dru\u017eina storila vse, kar je mogla, da bi mu pomagala. V enaki stiski je tudi on, ker se mu zdi, da je drugim v breme in ker se bo odselil (Kastenbaum, 1985).<\/p>\n
Psihohigiensko gledano je gotovo bolje, da se oseba preseli v institucijo, ko je \u0161e aktivna, tako da si uredi \u017eivljenje v njej po svojih potrebah in vzpostavi odnose s sostanovalci po lastnih \u017eeljah. Tako dom za ostarele ne bo le \u00bb\u010dakalnica za smrt\u00ab, ampak nova prilo\u017enost za kvalitetno pre\u017eivljanje starosti (Russi Zago\u017een, 2001).<\/p>\n
7.10 Osamljenost starostnikov<\/p>\n
Star \u010dlovek potrebuje tesen med\u010dlove\u0161ki odnos in redno komunikacijo z nekom, ki ga do\u017eivlja kot \u00bbsvojega\u00ab: s sorodnikom, znancem, prijateljem. \u010ce tega nima, je osamljen. Osamljenost pa je ena najte\u017ejih du\u0161evnih in socialnih tegob v starosti. Osamljenost pri starem \u010dloveku v veliki meri izni\u010di u\u010dinke materialnega blagostanja, po psihosomatski poti povzro\u010da ali pove\u010duje telesna in du\u0161evna obolenja ter dela starega \u010dloveka te\u017eavnega za so\u017eitje v socialnem okolju (Ramov\u0161, 2002).
\nNekateri stari ljudje sami pove\u010dujejo svojo osamljenost, ker dolgo\u010dasijo ljudi okoli sebe z zgodbami, ki so jih \u017ee ve\u010dkrat povedali. To je ena najbolj pogostih posebnosti nad katerimi se prito\u017eujejo ljudje, ki pravijo, da niso radi s starimi. Vendar je v tem ponavljanju ve\u010d smisla, kot ga lahko zaznajo zdolgo\u010daseni poslu\u0161alci. Ve\u010dkrat povedane zgodbe so namre\u010d zelo izbrane. Pogosto delujejo povezovalno. \u010cloveku omogo\u010dajo, da si uredi misli. \u0160e ve\u010d, ponavljanje je lahko posledica ali vzrok dru\u017ebene osamitve. V tujem in negostoljubnem okolju ostane staremu \u010dloveku razen spominjanja malo drugih mo\u017enosti, da ne bi bil \u010disto sam. To je sorodno posledicam \u010dutnega prikraj\u0161anja ljudi vseh starosti. Misli prevzamejo spodbudo, ki je v okolju ni, trdno vpeljano pa lahko pove\u010da \u010dlovekovo osamitev (Kastenbaum, 1985).
\nZoper osamljenost lahko vsak posameznik marsikaj stori. \u010ce se zaveda ljudskega reka: \u00bbDrevo se na drevo naslanja, \u010dlovek na \u010dloveka\u00ab, bo sku\u0161al biti drugim v oporo \u2013 z upanjem, da je \u017eivljenje pravi\u010dno in da se bo tedaj, ko bo sam nekoga potreboval, tudi zanj na\u0161la sorodna du\u0161a (Birsa, 1992).
\nOsamljenost je pogost pojav pri starej\u0161ih osebah, ki so izgubili bli\u017enje sorodnike ali prijatelje. Nekateri pravijo, da je osamljenost te\u017eje prenesti kot bolezen. Osamljenost pospe\u0161uje proces staranja, ker starej\u0161e osebe izgubijo voljo do \u017eivljenja, \u010de spoznajo, da so nekoristni ali imajo ob\u010dutek, da so svoji dru\u017eini odve\u010d. Do osamljenosti pogosto pride pri osebah, ki so do\u010dakale starost brez zakona ali so se lo\u010dile, nato pri osebah brez otrok, pri osebah, ki so se izolirale od svoje dru\u017eine zaradi nesoglasja med generacijami. \u017denski, ki ima otroke in jih je v ljubezni vzgojila, je mnogo la\u017eje do\u010dakati starost kot \u017eenski, ki ni rodila. Bolj kot je \u010dlovek star, bolj se zmanj\u0161uje \u0161tevilo bli\u017enjih sorodnikov in prijateljev. Najte\u017eje se prenese izgubo zakonskega partnerja ali otrok, posebno v tistih primerih, ko je zakonsko \u017eivljenje potekalo v mirnih in skladnih odnosih. Starej\u0161e osebe imajo rade mirno \u017eivljenje, te\u017eko pa prena\u0161ajo samoto (Sui\u0107,1981).
\nStarej\u0161i ljudje se morajo sami boriti proti osamljenosti. Morajo obnoviti stike z dru\u017eino in nekdanjimi prijatelji in iskati nove prijatelje v dru\u0161tvih upokojencev. Boriti se je treba proti osamljenosti in \u010dim dlje obdr\u017eati vloge v dru\u017ebi. Negovati je treba dobro razpolo\u017eenje in odgnati pesimisti\u010dne misli. \u017divljenje lahko vsakomur ponuja radost in zadovoljstvo. Veliko pomaga ohranjanje kontaktov z mladimi ljudmi, na primer z vnuki. \u010ce je le mogo\u010de morajo starej\u0161i nadaljevati \u017eivljenje v krogu svoje dru\u017eine in se z ne\u010dim ukvarjati. Treba si je prizadevati, da se vedno nekaj novega nau\u010dimo in se boriti proti dolg\u010dasu (Sui\u0107, 1981).<\/p>\n
\u010clovek, ki ga dru\u017eba izlo\u010di, preden je popolnoma pripravljen na to, bo verjetno potrt in se zaman posku\u0161al upirati. Kdor pa tudi po upokojitvi zmore razvijati dru\u017ebene in izrazne razse\u017enosti svoje osebnosti, bo v poznih letih verjetno bolj u\u017eival.<\/p>\n
7.11 Socialna izolacija<\/p>\n
\u0160tevilo stikov s soljudmi se v starostnem obdobju obi\u010dajno zelo red\u010dijo. S tem ko se \u010dlovek stara, postopoma izgublja vezi s svojo socialno mre\u017eo. Vzroki za to so razli\u010dni. Eden izmed njih je smrt zakonskega partnerja ali prijatelja, znanca, soseda. Smrt zakonskega partnerja pogosteje na svoji lastni ko\u017ei ob\u010dutijo \u017eenske, saj je znano, da je \u017eivljenjska doba \u017eensk dalj\u0161a kot pri mo\u0161kih. Vzrok za upadanje stikov pri starej\u0161ih je tudi fizi\u010dna nezmo\u017enost, ki lahko osebo pripelje do to\u010dke, ko jo priklene na posteljo. V tak\u0161nih primerih starostniki res nimajo veliko mo\u017enosti za socialne odnose. Nadalnje so lahko vzroki najrazli\u010dnej\u0161e bolezni, ki se ne malokrat pojavijo pri starej\u0161i osebi, nesposobnost navezovanja stikov… Vse to in \u0161e ve\u010d pa lahko povzro\u010di socialno izolacijo.
\nSocialna izolacija je definirana kot neudele\u017eba v klju\u010dnih aktivnostih dru\u017ebe, v kateri oseba \u017eivi (Fieldhouse, 2003).
\nSocialna izklju\u010ditev pa vodi do resnih te\u017eav v zvezi z zdravjem, saj je \u010dlovek socialno bitje, ki potrebuje tesen med\u010dlove\u0161ki odnos.<\/p>\n
7.12 Skupine za samopomo\u010d<\/p>\n
Skupine nastajajo zaradi razli\u010dnih motivov in v razne namene. Lahko so organizirane, lahko pa nastanejo tudi spontano. V nekatere skupine \u010dlani vstopajo prostovoljno, zato jih imenujemo neformalne skupine. V druge, formalne skupine, pa je vklju\u010ditev pogosto obvezna.
\nRazlika je tudi med primarnimi skupinami (dru\u017eina, soseska) in sekundarnimi, v katere se posameznik vklju\u010duje kasneje.<\/p>\n
Pobudo za ustanovitev skupin starih za samopomo\u010d sta leta 1987 uresni\u010dila Tone Kladnik in Branka Knific v Domu upokojencev v Izoli. Izkazalo se je, da so odgovor na \u017ego\u010de potrebe starih ljudi. Poleg tega je bilo veliko zanimanje za uvajanje skupin v novih domovih za stare in v doma\u010dih okoljih krajevnih skupnosti.
\nVodstvo projekta je v rokah In\u0161tituta Antona Trstenjaka in Zdru\u017eenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije.<\/p>\n
V dosedanjem razvoju projekta skupin starih za samopomo\u010d so vidne naslednje \u0161tiri faze:
\n1. naklju\u010dni za\u010detek dela s skupinami starih za samopomo\u010d ob usposabljanju za skupinsko delo v letih 1987 do 1988,
\n2. akcijski projekt uvajanja skupin starih za samopomo\u010d v Sloveniji v letih 1989 do 1991,
\n3. naglo \u0161irjenje skupin po Sloveniji v letih 1992 do 1996 in
\n4. sistemati\u010dni razvoj mre\u017ee skupin starih v letih od 1997 do 1999 (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
Skupine so bile vpeljane v najrazli\u010dnej\u0161ih okoljih po ve\u010d kakor sto krajih Slovenije, od skrajno pode\u017eelskega okolja, kjer so v oddaljeni hribovski vasi skoraj sami stari ljudje, do najbolj razvitih urbanih naselij, od majhnih zaselkov do ve\u010djih mest, od domov za stare ljudi do doma\u010dega okolja. Najbolj nepokrito podro\u010dje glede skupin je ljubljanska kotlina, zlasti samo mesto Ljubljana. Razlogi, da se ta akcijski projekt v Ljubljani ni uvajal in \u0161iril tako kakor drugod po Sloveniji, so zlasti: nih\u010de ni dal za to pobude, veliko mesto je bistveno manj pregledno kakor manj\u0161i kraji, \u017eivljenje ljudi pa bolj anonimno, v ustanovah vlada nezavedna samozadostnost metropole, da je tu \u00bbvse bolj\u0161e\u00ab kakor v provinci (Ramov\u0161, 2002).
\nSkupine za samopomo\u010d so sodobna oblika nekrvnega sorodstva, nadomestilo velike dru\u017eine. Velik pomen imajo predvsem za stare, ki so v domskem varstvu, saj na ta na\u010din delno nadomestijo dru\u017eino in prej\u0161nje socialno okolje.
\nS svojimi raznovrstnimi dejavnostmi veliko prispevajo k \u010dlovekovemu zadovoljstvu, zdravju in kvaliteti \u017eivljenja nasploh. V njih ljudje neposredno in celostno zadovoljujejo svoje potrebe in re\u0161ujejo svoje te\u017eave, saj njihovo delovanje ni odtujeno iz konkretne vsakdanjosti, zato ima nanje in na okolico tudi celosten \u017eivljenjski vpliv (Hojnik Zupanc, 1997).<\/p>\n
Skupine v visoki meri dosegajo svoj cilj ustvarjanja temeljne \u010dlove\u0161ke povezanosti, v bistveno ni\u017eji meri cilj povezovanja vseh treh generacij v celoto, zelo nizko pa cilj sprejemanja starosti (Ramov\u0161, 2002).<\/p>\n
7.13 Medgeneracijske skupine za kakovostno starost<\/p>\n
Medgeneracijska skupina za kakovostno starost je prijateljska skupina, v kateri se redno sre\u010duje nekaj ljudi iz tretje in druge generacije, pa tudi iz prve, ali pa je z mladimi vsaj ob\u010dasno tesneje povezana. Ljudem, ki so v teh skupinah, se so\u017eitje v njih tako priljubi, da jih do\u017eivljajo kot svojo pravo dru\u017eino. Skupina starim ljudem prepre\u010di osamljenost, srednja generacija se v njej pripravlja na svojo kakovostno starost, mladi pa odkrivajo modrost \u017eivljenja pri starih ljudeh.
\nVoditelji in voditeljice so pove\u010dini predstavniki srednje generacije, pogosti \u010dlani so tudi mladi upokojenci. Skupine so \u0161tevil\u010dno omejene in \u0161tejejo od 9 do 10 \u010dlanov. Sre\u010dujejo se enkrat tedensko, v istem prostoru, sre\u010danje traja 90 minut. Po letu in dveh rednega sre\u010devanja, pogovarjanja in dru\u017eenja ob raznih dejavnostih, postanejo tako tesno povezani med seboj, kakor najbolj\u0161i prijatelji ali sorodniki.
\nZa dobro delovanje skupin je odlo\u010dilno pridobivanje primernih prostovoljcev srednje generacije in in njihovo dobro usposabljanje za ustanovitev in vodenje skupine.
\nTake skupine delujejo po krajevnih skupnostih v mestih in tudi v vaseh, nad 170 pa jih je tudi v domovih za stare. Skupine, ki delujejo v istem kraju, so organizacijsko povezane v krajevno mre\u017eo medgeneracijskih skupin za kakovostno starost, te pa naprej v nacionalno mre\u017eo.<\/p>\n
7.14 Prostovoljno delo s starimi<\/p>\n
Prostovoljno delo poteka v okviru vladnih (programi v osnovnih in srednjih \u0161olah, dija\u0161kih domovih, v bolni\u0161nicah, v domovih za stare in centrih za socialno delo) in nevladnih organizacij (Rde\u010di kri\u017e, Karitas, Dru\u0161tva upokojencev, invalidske in druge humanitarne organizacije), ki ga opravljajo tako profesionalci kot tudi laiki.<\/p>\n
Cilj prostovoljnega dela je ohranjanje avtonomije in individualnosti starega \u010dloveka in spodbujanje lastne odgovornosti, ohranjanje telesnih in du\u0161evnih sposobnosti. Prostovoljno delo predstavlja starim ljudem varstvo njihovih pravic in vir informacij o oblikah in vrstah pomo\u010di, ki so namenjene za zadovoljevanje njihovih potreb, tako materialnih kot nematerialnih. V ospredju je pomen dobrih medgeneracijskih odnosov, gre za povezovanje in ohranjanje stikov s pripadniki mlaj\u0161e in srednje generacije.
\nV Domu upokojencev Danice Vogrinec, Maribor \u017ee ve\u010d let sodelujejo s srednjimi \u0161olami. Program prostovoljnega dela srednje\u0161olcev vodijo in organizirajo socialne delavke v domu in mentorji na \u0161olah. Stanovalci doma, ki \u017eelijo prijateljevati z mladimi in dijaki, ki so se odlo\u010dili za prostovoljno delo se sre\u010dajo v domu. Na tem sre\u010danju se mladi in stanovalci doma predstavijo. Po predstavitvi se oblikujejo pari \u00bbbabic\/dedkov in vnukov\/vnukinj\u00ab. Dijaki pozneje obiskujejo svoje \u00bbbabice\u00ab in \u00bbdedke\u00ab v domu enkrat tedensko. Navadno jih obi\u0161\u010dejo v sobi, kjer se pogovarjajo, po \u017eelji jim kaj preberejo, napi\u0161ejo pismo, gredo skupaj na sprehod ipd. Ta program dobro vpliva tako na stanovalce v domu kot tudi na dijake srednjih \u0161ol. Starostniki se v tem odnosu po\u010dutijo pomembne, koristne, saj predajajo svoje izku\u0161nje mlaj\u0161emu rodu. Mladi pa na ta na\u010din spoznavajo staranje in kar je zelo pomembno, se \u017ee v obdobju mladosti pripravljajo na svojo lastno starost.<\/p>\n
7.15 Dru\u0161tvo upokojencev<\/p>\n
Dru\u0161tva upokojencev imajo predvsem funkcijo dru\u017eenja in informiranja svojih \u010dlanov. Organizirajo razli\u010dne prireditve ob praznikih, izlete, \u0161portne in kulturne dejavnosti in pomagajo z nasveti. Obiskujejo bolne \u010dlane in pomagajo drug drugemu preko Sklada vzajemne pomo\u010di.
\nZveza dru\u0161tev upokojencev Slovenije trenutno vodi projekt \u00bbStarej\u0161i za vi\u0161jo kakovost \u017eivljenja doma\u00ab. Omenjeni projekt se izvaja na nivoju dr\u017eave. S projektom sku\u0161ajo ugotoviti, kak\u0161ne so potrebe starih po pomo\u010di, kak\u0161no je njihovo osebno po\u010dutje, kak\u0161na je njihova kakovost bivanja… Zveza dru\u0161tev upokojencev Slovenije bi rada vzpostavila sodelovanje z drugimi dru\u0161tvi, ki se ukvarjajo s podobno tematiko. Tako bi zdru\u017eili mo\u010di in poskrbeli za bolj\u0161e \u017eivljenje starostnikov.<\/p>\n
8 STAROST – TEHNOLOGIJE IN PRIPOMO\u010cKI<\/p>\n
Razvojni proces od kategorialne opredelitve k individualnemu izra\u017eanju potreb se na individualni ravni starega \u010dloveka operacionalizira v treh mo\u017enostih zmanj\u0161anja odvisnosti:<\/p>\n
\u2022 starej\u0161i se lahko preselijo tja, kjer so \u017ee razvite profesionalne mre\u017ee socialnih in zdravstvenih storitev; to so lahko segregirana ozemlja, tako imenovane upokojenske skupnosti ali pa prilagojene stanovanjske zgradbe, opremljene s potrebno socialno zdravstveno in varovalno infrastrukturo v starostno raznovrstnih naseljih<\/p>\n
\u2022 storitve “pridejo” k posamezniku na dom; sem spada sistem organiziranih socialnih in zdravstvenih storitev v lokalnem prostoru, razli\u010dne oblike samopomo\u010di in sosedske pomo\u010di
\n\u2022 storitve na daljavo (remote services); telekomunikacijska tehnologija omogo\u010da posamezniku, da ima dostop do storitev, ki so prostorsko oddaljene, \u0161e posebej pa je pomembna pri vzdr\u017eevanju prostorsko razpr\u0161ene socialne mre\u017ee, kar \u0161e posebno velja za sorodstvene in prijateljske vezi (Cullen 1994).<\/p>\n
Hojnik-Zupanc (1999) pravi, da je “temeljni namen vseh omenjenih vrst tehni\u010dnih pripomo\u010dkov, izbolj\u0161ati kvaliteto samostojnega bivanja v lastnem stanovanju, tudi v pozni starosti”.
\nBaeyens (v Hojnik-Zupanc 1999) govori o potrebi po “\u010detrti industrijski revoluciji”, ki naj bi bila usmerjena v razvoj tehnologije za najbolj krhko skupino prebivalcev, kamor uvr\u0161\u010da bolne, invalidne in pomo\u010di potrebne starej\u0161e ljudi v \u010detrtem \u017eivljenjskem obdobju.<\/p>\n
Nova tehnologija vpliva na \u017eivljenje starej\u0161ih ljudi na dva na\u010dina. Na eni strani podalj\u0161uje \u017eivljenje z novimi metodami zdravljenja in z zgodnjim odkrivanjem bolezni, na drugi strani pa omogo\u010da tudi ve\u010djo samostojnost \u010dloveka v njegovem bivalnem okolju. Sem spadajo komunikacijska tehnologija in tudi razli\u010dne vrste pripomo\u010dkov, ki \u010dloveku pomagajo, da la\u017eje obvlada svoj bivalni prostor- tako pri osebni negi, kot tudi pri kuhanju in \u010di\u0161\u010denju stanovanja.
\nDana\u0161nji razvojni tehnolo\u0161ki tokovi gredo v dve smeri:
\n\u2022 Izpopolnjevanje in razvijanje novosti v pomo\u017eni tehnologiji- “low-tech”, ki \u010dloveku olaj\u0161a vsakdanje \u017eivljenje v bivalnem okolju. Haber (v Hojnik- Zupanc 1999) razlikuje nizko stopnjo tehnologije, pri kateri gre za mehanske izbolj\u0161ave, ki starostniku olaj\u0161ajo bivanje v lastnem stanovanju in kamor spadajo na primer oblike in dimenzije pohi\u0161tva, priprave za kopanje, jedilni pribor, itd. in srednjo stopnjo tehnologije, ki zajema razli\u010dne pripomo\u010dke, ki \u010dloveku olaj\u0161ajo vsakdanje \u017eivljenje in kamor uvr\u0161\u010da gospodinjske aparate, telefon, radio in televizijo.
\n\u2022 Razvijanje in \u0161irjenje visoke tehnologije oziroma telematike- “high-tech”, ki s telekomunikacijami presega omejitve fizi\u010dnega prostora. Ta tehnologija temelji na inovativnih spremembah elektronskih procesov in zmanj\u0161uje fizi\u010dno distanco in \u0161iri socialno dimenzijo prostora. Fizi\u010dni prostor v tem kontekstu izgublja funkcijo ovire. Ker je prihranjena fizi\u010dna pot iskanja storitve, so posredno preko informacije tudi stvari hitreje in la\u017eje dostopne<\/p>\n
Leppo (v Hojnik-Zupanc 1999) govori o socialni tehnologiji in pravi, da je to tehnologija, ki je vklju\u010dena v okolje v katerem \u017eivimo in delujemo. Deli jo na:
\n\u2022 bivalno okolje (izbolj\u0161ave pri opremi fizi\u010dnega prostora)
\n\u2022 tehnologijo, ki omogo\u010da ljudem samostojno \u017eivljenje (tehni\u010dni pripomo\u010dki, komunikacijski sistemi, varnostni alarmni sistemi)
\n\u2022 tehnologijo, ki jo potrebuje strokovni kader, ki dela s starimi ljudmi in drugimi rizi\u010dnimi skupinami prebivalstva (posebni programski sistemi oziroma delovne metode in tehni\u010dna oprema)<\/p>\n
Tehni\u010dna pomagala bi lahko, glede na namen uporabe, razdelili na neposredna (namenjena staremu \u010dloveku) in posredna (namenjena strokovnemu kadru, ki dela s starimi ljudmi oziroma za stare ljudi. Tehni\u010dne novosti tako pri vrsti nizke kot visoke tehnologije, imajo za stare ljudi poseben pomen, ker v razli\u010dnih oblikah popestrijo in olaj\u0161ajo \u017eivljenje v bivalnem okolju in so tako pripomo\u010dek za vzdr\u017eevanje samostojnega \u017eivljenja v starosti. Po Habru (v Hojnik-Zupanc 1999) so vse vrste tehnologije, ki pomagajo staremu \u010dloveku, da \u010dim dlje ostane samostojen izven institucije, ekolo\u0161ke tehnologije. Gre za vse vrste tehnologije, ne samo za telematiko, ki pomagajo staremu \u010dloveku, da la\u017eje funkcionalno obvladuje bivalni prostor in instrumentalne aktivnosti za samostojno dnevno bivanje (varno gibanje v stanovanju, zadovoljevanje telesne higiene in drugih potreb, pripomo\u010dki pri pripravi hrane in \u010di\u0161\u010denju stanovanja). Kot ka\u017eejo nekatere raziskave (Harootyan 1988, prav tam), je okrog 40% starostne populacije tako ali druga\u010de ovirane pri vsakdanjih aktivnostih in tehni\u010dni pripomo\u010dki lahko uspe\u0161no kompenzirajo upadanje slu\u0161nih, spominskih in motori\u010dnih sposobnosti v funkciji podalj\u0161anja samostojnega bivanja v doma\u010dem okolju.<\/p>\n
8. 1 Podporna tehnologija<\/p>\n
Podporna tehnologija je vsaka storitev ali orodje, ki lahko pomaga starej\u0161i osebi ali osebi z invalidnostjo opravljanje dejavnosti, ki bi sicer te\u017eko ali pa celo mogo\u010de.
\nTehnologija je lahko nekaj tako enostavnega, kot sprehajalna palica, da se la\u017eje premikamo ali slu\u0161ni aparat, da la\u017eje sli\u0161imo zvok (za govorjenje po telefonu ali gledanje televizije). V ta sklop sodi tudi pove\u010devalno steklo, ki pomaga, da oseba, ki ima slab vid lahko bere \u010dasopis, knjigo. Skuter omogo\u010da, da lahko potujejo na dalj\u0161e razdalje, ki so predale\u010d, da bi hodili. Za mnoge podporne tehnologije je klju\u010dnega pomena to, da osebi nadomesti sposobnosti za opravljanje preprostih vsakodnevnih dejavnosti, kot so kopanje in iti na strani\u0161\u010de. Podporna tehnologija je skratka vse, kar pomaga starej\u0161im osebam, da \u0161e naprej lahko sodelujejo in izvajajo vsakodnevne aktivnosti.
\nZa mnoge starej\u0161e osebe podporna tehnologija omogo\u010da med, biti sposoben za samostojno \u017eivljenje in med biti odvisen od nege in oskrbe drugih.
\nKako naj vemo, \u010de je podporna tehnologija prava?
\nStarej\u0161i osebi je treba skrbno oceniti njihove potrebe, preden se odlo\u010dijo za nakup podpornih tehnologij. Uporaba podpornih tehnologij lahko spremeni stil \u017eivljenja in prinese novo te\u017eavo, to je stigmatizacijo in odvisnost od tehnologije.
\nStarej\u0161i osebi bi, glede ustreznosti in rabe tehnologije, moralo svetovati ve\u010d strokovnjakov, ki delujejo na konkretnem problemu. \u0160ele, ko vsi ti strokovnjaki skupaj in starej\u0161a oseba sprejmejo odlo\u010ditev o najbolj u\u010dinkoviti napravi\/pripomo\u010dku, lahko ra\u010dunamo, da bo tehnologija slu\u017eila svojemu namenu.
\nOb pregledu vseh mo\u017enosti za podporne tehnologije, je pogosto koristen pogled na vpra\u0161anje v zvezi z visoko in nizko tehnolo\u0161ko re\u0161itvijo. Starej\u0161e osebe morajo tudi na\u010drtovati in razmi\u0161ljati o tem, kako se lahko njihove potrebe s\u010dasoma spremenijo. High-tech naprave so obi\u010dajno dra\u017eje, vendar morda lahko pomagajo ve\u010d razli\u010dnim potrebam. Low-tech oprema je obi\u010dajno cenej\u0161a, vendar manj prilagodljiva za razli\u010dne namene.
\nKako lahko nabavimo podporno tehnologijo?
\nPripomo\u010dki, ki slu\u017eijo predvsem komunikaciji, bolj\u0161emu vidu, gibanju, kopanju in negi so v ve\u010dini primerov kriti iz Zdravstvenega zavarovanja. To so medicinsko-tehni\u010dni pripomo\u010dki. V Sloveniji imamo Katalog medicinsko-tehni\u010dnih pripomo\u010dkov, do katerih je posameznik upravi\u010den, glede na vrsto bolezni ali zdravstvenega stanja. Osebni zdravnik ali specialist predpi\u0161e naro\u010dilnico za tehni\u010dni pripomo\u010dek s katero je mo\u010d pripomo\u010dek nabaviti. Pripomo\u010dek dobi starej\u0161a oseba v trajno last, ali v izposojo.
\nVse ostale pripomo\u010dke kot so pripomo\u010dki za hranjenje, kopanje, obla\u010denje, gospodinjstvo in komunikacijske tehnologije pa mora starej\u0161a oseba pla\u010dati.
\nSvetovalec za pripomo\u010dke mora poznati, ne samo potrebe starej\u0161e osebe, ampak tudi njegove finan\u010dne zmo\u017enosti in to upo\u0161tevati pri svetovanju. Pogosto se zgodi, da starej\u0161a oseba pripomo\u010dek kupi ali dobi (naro\u010dilnica za tehni\u010dni pripomo\u010dek), potem pa ga ne uporablja iz razli\u010dnih vzrokov (estetika, stigma, ni skladen s pri\u010dakovanji\u2026).
\nKje lahko izvem ve\u010d o podpornih tehnologijah?
\nVe\u010dina evropskih dr\u017eav ima vsaj eno agencijo, ki se ukvarja predvsem z vpra\u0161anji o podpornih tehnologijah. Njihova naloga je, da prou\u010dujejo potrebe po tehnologijah, razvijajo nove tehnologije in izobra\u017eujejo uporabnike o najbolj primernem na\u010dinu uporabe.
\nV slovenskem prostoru agencije nimamo, imamo pa kopico prodajalen z ortopedskimi pripomo\u010dki, ki so zalo\u017eene z bolj ali manj kvalitetnimi pripomo\u010dki. Poleg prodajalen imamo tudi izposojevalnice pripomo\u010dkov. To so tisti pripomo\u010dki iz Kataloga pripomo\u010dkov, ki jih oseba dobi v izposojo (invalidski vozi\u010dek, bolni\u0161ka postelja, trapez, sobno dvigalo..).
\nInformacije o tehnologijah in pripomo\u010dki lahko zdravstveni delavec pridobi \u0161e na razli\u010dnih internetnih straneh. Tu so predstavljene vrste pripomo\u010dkov in njihova raba. Vsi veliki proizvajalci pripomo\u010dkov in tehnologij vsako leto natisnejo nov katalog pripomo\u010dkov. Katalogom je obi\u010dajno prilo\u017een tudi cenik.
\nZa varno, udobno in samostojno bivanje starih in invalidnih ljudi je pomo\u017ena tehnologija, kamor uvr\u0161\u010damo razli\u010dna tehni\u010dna pomagala in opremljenost stanovanja, zelo pomembna. \u017de drobne tehni\u010dne spremembe lahko v vsakdanje \u017eivljenje starega \u010dloveka prinesejo revolucionarne spremembe.<\/p>\n
Med pomo\u017ena tehni\u010dna pomagala uvr\u0161\u010damo:
\n\u2022 opremo in urejenost stanovanja (osvetlitev, nedrse\u010da tla, oprijemala, prilagojena vi\u0161ina pohi\u0161tva)
\n\u2022 gospodinjske pripomo\u010dke za \u010di\u0161\u010denje stanovanja in pripravo hrane \u2022 priprave za kopanje
\n\u2022 velike telefonske tastature, posebno oblikovane plo\u0161\u010de za daljinsko upravljanje televizije
\n\u2022 posebno oblikovan jedilni pribor
\n\u2022 slu\u0161ne aparate<\/p>\n
8. 2 Odnos starih ljudi do tehni\u010dnih pomagal<\/p>\n
Zelo pomembno je, da so vsi ti pripomo\u010dki \u010dim bolj preprosto oblikovani, saj pri starih ljudeh pogosto naletimo na odpor do novotarij, \u0161e posebej, \u010de so le-te zapletene za uporabo. Vsi ljudje potrebujemo \u010das, da se privadimo na novosti in da jih sprejmemo, ta \u010das pa je pri starej\u0161i populaciji \u0161e nekaj dalj\u0161i kot pri mlaj\u0161ih.<\/p>\n
Strokovnjaki s podro\u010dja staranja so do tehni\u010dnih novotarij bolj skepti\u010dni, kot pa proizvajalci le-teh. Med starimi je ni\u017eja stopnja sprejemanja tehni\u010dnih pomagal, prav tako pa so tudi pripravljeni vlo\u017eiti manj napora, da bi pri\u0161li do njih. \u010ceprav tega nikakor ni mogo\u010de posplo\u0161evati, pa nekateri stari ljudje na tehnologijo gledajo celo s strahom in nezaupanjem. Najvi\u0161ja stopnja zanimanja za tehni\u010dna pomagala je med starimi, ki znajo realno oceniti situacijo, sprejeti svojo starost in omejitve, ki jim jih je le-ta prinesla s seboj (Hampel 1994). Po drugi strani pa \u0161tevilne raziskave ka\u017eejo, da so stari \u0161e kako pripravljeni sprejeti razli\u010dna tehni\u010dna pomagala, \u010de so le-ta za njih dejansko uporabna. La Buda (1988, v Hampel 1994) na\u0161teva naslednje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi stari tehni\u010dne novotarije dejansko sprejeli za svoje:
\n\u2022 stari so ve\u010dinoma zelo zainteresirani za izdelke, ki jim pomagajo pri zadovoljevanju njihovih temeljnih \u017eivljenjskih potreb
\n\u2022 stopnja sprejemanja tehnolo\u0161ke inovacije je direktno povezana s tem, koliko jo stari sprejmejo kot potrebno za njihovo \u017eivljenje \u2022 stari bodo zavrnili vsako tehni\u010dno inovacijo, ki bi omejevala njihovo mo\u017enost socializacije
\n\u2022 stari bodo zavrnili vse izdelke, ki bi jih stigmatizirali kot “stare”
\n\u2022 stare zanimajo izdelki, ki jim bodo pove\u010dali njihovo mo\u017enost samostojnega \u017eivljenja, ki jim bodo povrnili mo\u017enost ponovne integracije v \u0161ir\u0161o skupnost in ki jim bodo omogo\u010dili \u017eiveti normalno \u017eivljenje.<\/p>\n
Logi\u010dno je, da ve\u010dja kot je korist pri uporabi dolo\u010denega izdelka za samega uporabnika, ve\u010dja je tudi stopnja sprejemanja tega izdelka. Nekatere raziskave (Engelhardt in Edwards, v Hampel 1994) govorijo tudi o velikem pomenu dizajna. Izdelek, ki je privla\u010den na pogled in se “zlije” s pohi\u0161tvom, ljudje veliko raje sprejmejo, kot pa izdelek, ki jim \u017ee s svojim videzom prikli\u010de v spomin bolni\u0161ni\u010dne prostore.<\/p>\n
Hampel (1994) govori tudi o tem, da je zelo pomembno, da je sam izdelek \u010dim bolj preprost za uporabo, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da mora biti tudi tehnolo\u0161ko preprost. Za stare ljudi po njegovem mnenju niso najprimernej\u0161e tradicionalne, preproste tehnologije, pa\u010d pa bolj kompleksne aplikacije, ki pa morajo biti preproste za uporabo. Tehnologija mora biti za uporabnika nevidna. Avtor pa izpostavi \u0161e eno vpra\u0161anje uporabe novih tehnologij med starimi ljudmi. Gre za nevarnost, da bi se star \u010dlovek preve\u010d zana\u0161al na pomagalo in bi zato zanemaril svoje lastne mo\u010di, kar lahko privede do hitrej\u0161ega upadanja fizi\u010dnih sposobnosti in do \u0161e ve\u010dje odvisnosti od drugih. Zaradi tega je potrebno obravnavati vsakega \u010dloveka individualno in izbrati ustrezno tehni\u010dno pomagalo, prilagojeno njegovim potrebam in zmo\u017enostim.<\/p>\n
8. 3 Telematika<\/p>\n
Telematika je izraz za visoko tehnologijo oziroma tako imenovano “high-tech”, ki s telekomunikacijami presega omejitve fizi\u010dnega prostora. Temelji na inovativnih spremembah elektronskih procesov. Po Eltonu (1988, v Hojnik-Zupanc 1995) telematika ponuja “neomejene” servise, pri katerih imajo uporabniki zelo \u0161iroko izbiro na\u010dina uporabe. Taki servisi vklju\u010dujejo interaktivno kabelsko televizijo, videokonference, nakupovanje na daljavo,
\nsamozdravljenje, direktne satelitske napovedi, elektronsko po\u0161to, telefone s sliko, itd.<\/p>\n
Avtor meni, da daje informacijska tehnologija starostniku naslednje mo\u017enosti:
\n\u2022 ostati \u010dim dlje produktiven \u010dlan dru\u017ebe (v delovnem okolju, lokalnem bivalnem okolju ali v dru\u017eini)
\n\u2022 elektronsko povezovanje s prijatelji, banko, trgovino, zdravnikom
\n\u2022 bolj\u0161o informiranost in re\u0161evanje osebnih problemov s pomo\u010djo razli\u010dnih servisov, dostopnih z ra\u010dunalnikom
\n\u2022 varno bivanje v stanovanju z varovalnim alarmnim sistemom
\n\u2022 manj\u0161e probleme v zvezi s sluhom, vidom in spominom, ki so povezani s starostjo
\n\u2022 zmanj\u0161anje potrebe po mobilnosti zunaj stanovanjskega okolja.<\/p>\n
Kasalova (1999) govori o tem, da “prostorska bli\u017eina vedno manj dolo\u010da in pojasnjuje tudi socialno bli\u017eino ali socialno distanco”. Staremu \u010dloveku se z informacijo, ki jo prostor in \u010das ne omejujeta, \u0161iri prostor komuniciranja. V “prostoru tokov” se fizi\u010dni prostor skr\u010di oziroma ne predstavlja ve\u010d pomembnega \u017eivljenjskega faktorja. Starostniku z omejeno mobilnostjo prostorska razdalja ne predstavlja ovire, \u010de lahko vzpostavi kontakt z \u017eeleno osebo ali pride do potrebne informacije s pomo\u010djo ustreznega tehni\u010dnega pripomo\u010dka. S tem, ko se mu dejanski fizi\u010dni prostor skr\u010di, se mu socialni oziroma komunikacijski prostor raz\u0161iri.<\/p>\n
Danes so najbolje obiskani ra\u010dunalni\u0161ki te\u010daji s strani starostnikov. Skoraj ni kraja v Sloveniji, kjer ne bi izvajali razli\u010dne oblike ra\u010dunalni\u0161kega opismenjevanja za starej\u0161e. Govorimo lahko o primeru dobre prakse medgeneracijskega so\u017eitja, saj te\u010daje izvajajo osnovne in srednje \u0161ole, prostovoljci vseh starostnih skupin in ljudske univerze.<\/p>\n
Mobilna tehnologija<\/p>\n
Na enak na\u010din kot s pomo\u010djo uporabe novih tehnologij pridobivajo ljudje prej\u0161njih generacij z vodika kakovosti \u017eivljenja, lahko re\u010demo, da pridobiva tudi generacija v starosti. Mobilna tehnologija jim omogo\u010da vklju\u010denost v okolje, predvsem v socialna omre\u017eja. Stari ljudje tako lahko ostajajo v stiku z oddaljenimi prijatelji, dru\u017einskimi \u010dlani, itd. mobilna telefonija je cenovno prejemljiva. Uporabljajo jo lahko posamezniki z razli\u010dnimi vrstami omejitev (Lenar\u010di\u010d, 2008).<\/p>\n
Leta 2008 je v Sloveniji uporabljalo mobilni telefon 63,5 % starej\u0161ih nad 65 let, kar je v dele\u017eu manj kot ostale starostne skupine. Leta 2010 pa je dele\u017e za vse mobilne telefone, ki jih imajo starej\u0161i nad 65 let presegel 26 %. To je toliko, kot v starostni skupini do 18 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
UVOD \u00bb\u010clovek ne more na istem mestu dvakrat stopiti v isto reko\u00ab je dialektiko sveta \u017ee odkrival Heraklit. Tako je tudi s \u010dlove\u0161kim \u017eivljenjem. Vsak nov dan je druga\u010den od prej\u0161njega, \u010deprav se mu zdi na videz podoben. Spreminjajo se telesne celice, spreminja se du\u0161a. Vsako dejanje, vsaka beseda in \u0161e vsaka tako be\u017ena misel … Preberi ve\u010d o Starost, ter pripomo\u010dki<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[543],"tags":[1776,1927,3444,3445,3443,3442,1765,3441,1759],"class_list":["post-4020","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-geriatrija","tag-gerontologija","tag-ostarelost","tag-pripomocki","tag-staraje","tag-staranje","tag-starost","tag-ter-pripomocki","tag-zdravstvena-nega-starostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4020","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4020"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4020\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4020"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4020"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4020"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}