1.TEORETI\u010cNI MODEL ZN MYRE ESTRIN LEVINE
\nKatera izhodi\u0161\u010da je upo\u0161tevala pri oblikovanju teoreti\u010dnega modela?
\n– hierarhijo potreb po Maslow-u
\n– teorijo stresa po Sely-jevi > bolezen je povzro\u010ditelj stresa
\n– izhodi\u0161\u010da Florence Nightingale > okolje \u2013 podporno negovalno okolje, ki vodi k zdravju in ozdravitvi
\n\u010casovno je Levine usmerjena na sedanjost.
\nZdravstveno vzgojno delovanje usmerjeno v prihodnost nima pomena.
\nPospe\u0161evanje zdravja je omejeno le na bolnikove probleme, ki so povezani z njegovo boleznijo in spremenjenim zdravjem.<\/p>\n
Kako ga je poimenovala in zakaj?
\nPoimenovala ga je \u00bb OHRANITVENI MODEL\u00ab
\nohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)
\nohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )
\nohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )
\nohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )
\nSo osnova za na\u010drtovanje negovalnih aktivnosti s ciljem : obdr\u017eati ali ponovno vzpostaviti zdravje pri bolniku.<\/p>\n
Katere koncepte vklju\u010duje in jih opi\u0161ite.
\n– \u010clovek
\nPosameznik je:
\nkompleksno bitje , zato holisti\u010den pristop
\nv medsebojni odvisnosti z drugimi ljudmi; to dimenzijo vklju\u010duje v ohranitvena na\u010dela( ohranitev ENERGIJE, ohranitev TELESNE CELOVITOSTI, ohranitev DRU\u017dBENE CELOVITOSTI, ohranitev OSEBNE CELOVITOSTI )
\n– ZN
\nZN je: samostojna disciplina; dinami\u010den in namenski proces ( izbolj\u0161anje ZN pri posamezniku )
\nTemelji na : \u010dlovekovi odvisnosti od drugih ljudi \u2013 interakcije; vklju\u010duje pomo\u010d MS, ki podpira in izbolj\u0161uje bolnikovo prilagoditev
\nLevinova upo\u0161teva:
\nSTANJE v katerem bolnik vstopa v okolje zdravstvenega varstva; bolnik- razlog za izvajanje negovalnih aktivnosti
\nODGOVORNOST MS spremenjeno zdravstveno stanje \u2013 obna\u0161anje, delovanje \u2013 prilagajanje na okolje
\nFUNKCIJE ZN pomo\u010d bolniku za prilagoditev na bolezensko stanje; vrednotenje pomo\u010di: 1. podpore ni = negovalne intervencije => ohranjanje zdrav. stanja in prepre\u010devanje poslab\u0161anja
\n2. terapevtke ni =negovalne intervencije => izbolj\u0161anje in ponovna vzpostavitev zdravja
\n– dru\u017eba\/okolje
\nIma pomembno vlogo \u2013 BISTVO \u00bbohranitvenega modela\u00ab so medsebojni odnosi
\nOkolje pojmujemo \u0161iroko : notranje( telo in njegovo delovanje); zunanje(zaznavno;operacionalno \u2013 sem sodi okolje na katerega lahko vplivamo, pa tudi tisto okolje na katerega ne moremo vplivat ; konceptualno \u2013 miselno okolje, \u010dustva)
\nOdzivanje organizma: odziv na strah; odziv na vnetje; odziv na stres; \u010dutni odziv
\nSestavni deli bolnikovega okolja so: MS; bolnikova dru\u017eina ali drugi bli\u017enji; zdravstvena ustanova
\n– zdravje
\nNana\u0161a se na posameznika \u2013 bolnika
\nDefinira ga kot OHRANITEV CELOVITOSTI bolnika
\nSprememba zdrav. stanja ni le sprememba fiziolo\u0161kega stanja ampak tudi sprememba, ki se nana\u0161a na vse \u0161tiri ohranitvene principe
\nPreventivno delovanje MS je le omejeno v razpravi o celotnem dru\u017ebenem sistemu.<\/p>\n
Katere principe oz. ohranitvena na\u010dela izpostavlja in jih opi\u0161ite.
\nohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)
\nohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )
\nohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )
\nohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )<\/p>\n
Kaj je osnova-vsebina za na\u010drtovanje zdravstvene nege po tem modelu? Razlo\u017eite.
\n– 1. faza PZN = ugotavljanje potreb po ZN
\nMS pridobiva podatke z opazovanjem in intervjujem. Upo\u0161teva bolnikova nihanja energije in vzdr\u017eevanje celovitosti. Zbiranje podatkov se nana\u0161a na:
\nVIRE bolnikove energije (prehrana, spanje in po\u010ditek, prosti \u010das, medosebni odnosi, zdravila in zdravljenje, na\u010din \u017eivljenja, okolje )
\nENERGIJO, ki jo rabi za delovanje razli\u010dnih telesnih sistemov, \u010dustvene in socialne odnose, delovni vzorec
\nOSEBNOSTNO CELOVITOST (bolnikovo individualnost, samospo\u0161tovanje, moralna na\u010dela, verska pripadnost, ekonomsko stanje )
\nSOCIALNO CELOVITOST(vklju\u010devanje bolnika v proces odlo\u010danja, bolnikov odnos do drugih ljudi, vklju\u010devanje bolnika v o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje)
\nTELESNO CELOVITOST (fizi\u010dna telesna zgradba \u2013 konstitucija, obrambni sistem)
\n– 2. faza PZN = na\u010drtovanje ZN
\nMS je odgovorna za bolnikovo stanje, zato Levinova eksplicitno NE poudarja VZAJEMNO SODELOVANJE med MS in B\/V , ga pa omenja. To utemeljuje:
\nda je bolnik odvisen zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja in potrebe po pomo\u010di
\nda je MS odgovorna za spremljanje bolnikovega stanja in uravnavanja ravnovesja med negovalnimi intervencijami in bolnikovo udele\u017ebo pri ZN.
\nCilji, ki jih MS v tej fazi oblikuje so pomembni za:
\npremi\u0161ljeno dolo\u010danje ravnanj, ki jih bo uporabila pri na\u010drtu
\ndolo\u010danje obsega na\u010drta, ki bo omogo\u010dil doseganje cilja
\n– 3. faza PZN = izvajanje ZN
\nMS opazuje bolnika , KAKO se odziva na negovalne intervencije ; sproti pridobiva informacije, ki jih bo uporabila za vrednotenje.
\nLevinova od MS pri\u010dakuje : – usposobljenost za izvajanje negovalnih intervencij
\n– negovalne intervencije nudijo oporo ali izbolj\u0161ajo bolnikovo prilagoditev
\n– 4. faza PZN = vrednotenje ZN
\nMS prou\u010duje bolnikovo odzivanje na ZN. Na osnovi zbranih podatkov ugotavlja ali je bila negovalna intervencija:
\nTERAPEVTSKA \u2013 bolnik se prilagaja in zdravstveno napreduje
\nPODPORNA \u2013 ohranja zdravstveno stanje, prepre\u010duje poslab\u0161anje<\/p>\n
2.TEORETI\u010cNI MODEL ZN HILDERGARD E. PEPLAU
\nKako ga je poimenovala in zakaj?
\nMODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV V ZN
\nSodi med interakcijske modele medosebnih odnosov.
\nINTERAKCIJA \u2013 medsebojno delovanje, delovanje drug na drugega, medsebojno vplivanje
\nMEDOSEBNI ODNOSI \u2013 odnos med ljudmi v dolo\u010denem okolju, kjer jih ve\u017eejo skupna dela => v tem odnosu MS in B\/V<\/p>\n
Katere koncepte vklju\u010duje in jih opi\u0161ite.
\nKONCEPTI V INTERAKCIJSKEM MODELU SO:
\n– ZN
\nZN je pomemben terapevtski medosebni proces, ker se v tem procesu posameznik osebnostno razvija.
\nZN deluje KOOPERATIVNO z ostalimi \u010dlove\u0161kimi procesi, ki pripomorejo k izbolj\u0161anju zdravja posameznika v skupnosti.
\nOkolje \u2013 zdravstveni tim \u2013 MS \u2013 omogo\u010dajo pogoje za naravni te\u017eenj \u010dlove\u0161kega organizma.
\nZN IZOBRA\u017dEVALNI instrument \u2013 cilj je pospe\u0161evanje: zdravja ; zdravih osebnih navad in odnosov v skupnosti in doma =>ZN je izobra\u017eevalni instrument za doseganje optimalnega zdravja.
\n– Osebnost
\nrazvijanje osebnosti v vseh fazah \u017eivljenja; MS prihaja v stik z B\/V v vseh starostnih obdobjih.
\nupo\u0161tevati psihi\u010dne, socialne in fizi\u010dne potrebe; pristop MS k B\/V mora biti celosten, kamor sodi tudi duhovni pristop, kulturni vidik, eti\u010dno okolje\u2026
\nrazvoj osebnost je odvisen od \u0161ir\u0161ega in o\u017ejega okolja.
\npomo\u010d MS za dosego najvi\u0161je mo\u017ene sposobnosti
\nte\u017enja k ravnovesju \u2013 nikoli ne dose\u017ee; Peplau poudarja, da tega nikoli ne dose\u017eemo, zaradi vplivov okolja
\n– Zdravje\/ bolezen
\nv\u017eiveti se v B\/V ; MS bi morale imeti to sposobnost v\u017eivljanja v B\/V oziroma spu\u0161\u010danja na njegovo raven, da resni\u010dno ugotovi kaj se z njim dogaja; imeti sposobnost empatije.
\noceniti po\u010dutje, orientacijo => v bolni\u0161ni\u010dnem ali izvenbolni\u0161ni\u010dnem sistemu.<\/p>\n
– Okolje
\nokolje opredeli kot prostor v katerem se \u010dlovek razvija => razvija se od spo\u010detja pa do smrti, pri tem pa gre skozi razli\u010dna okolja
\nnestabilnost
\nprisotnost faktorjev = dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravstveno stanje
\n– Medosebni odnosi
\nodnos MS \u2013 B\/V => je ponavljajo\u010de medsebojno razmerje s prisotnostjo te\u017eav vsakdanjega \u017eivljenja => terapevtski odnos
\nkoncept poteka v 4. fazah: ORIENTACIJA; INDENTIFIKACIJA; INTERAKCIJA ; RAZRE\u0160ITVENA<\/p>\n
Katere faze je izpostavila v konceptu \u00bbMedosebni odnos\u00ab in jih opi\u0161ite.
\n1. faza: ORIENTACIJA
\nB\/V izrazi potrebo po strokovni pomo\u010di, ker ni sposoben samopomo\u010di; pomeni prvi stik MS in B\/V
\nfaza orientacije je pomembna za nadaljnje razvijanje medosebnega odnosa
\nvklju\u010duje : spoznavanje in zaupanje
\nvloga MS : TUJKA => MS mora biti osebnost , ki daje bolniku mo\u017enost , da izra\u017ea svoje potrebe, \u010dustva, vendar mora biti sposobna ohranjati profesionalen odnos.
\n2. faza: INDENTIFIKACIJA
\nmedosebni odnos se poglablja, zato ker se med seboj spoznata
\nrazvije se ob\u010dutek pripadnosti; predvsem pripadnost bolnika novemu okolju
\nizmenjava mnenj
\nugotavljanje potreb po ZN
\nvloga MS : INFORMATORKA, U\u010cITELJICA \u2013 MS s posredovanjem informacij, z vzpostavljanjem B\/V ,kar se v kon\u010dni fazi poka\u017ee kot sprememba vedenja.
\n3. faza : INTERAKCIJA
\nizoblikovano videnje B\/V o njegovi bolezni
\nnegovalne potrebe so jasno izra\u017eene
\nMS in B\/V pripravita na\u010drt ZN in ga izvajata
\nB\/V mora postati samostojen in odvisen
\nVloga MS : SVETOVALKA ( B\/V ponudimo ve\u010d mo\u017enosti kako priti do cilja);
\nVODJA ( ker MS vodi B\/V skozi proces ZN mora imeti lastnosti dobrega vodje \u2013 demokrati\u010dnost, empatija , \u2026)
\n4. faza : RAZRE\u0160ITVENA FAZA
\nB\/V si za\u010dne zastavljati nove cilje in za\u010dne prevzemati odgovornost zase
\nmedosebni odnos med MS in B\/V se kon\u010da z odhodom v drugo oskrbo ali domov
\nnjun PROFESIONALEN osebni odnos je odvisen: vrste bolezni; starosti B\/V in MS; zrelosti B\/V in MS; trajanja hospitalizacije. Ves \u010das je zelo pomembno, da ima B\/V ob\u010dutek prisotnosti MS, ne samo fizi\u010dno ampak tudi psihi\u010dno.
\nVloga MS : SVETOVALNA. INFORMATIVNA, VLOGA U\u010cITELJICE, NADOMESTNE OSEBE ,\u2026<\/p>\n
Katere vloge medicinske sestre je izpostavila pri razvijanju terapevtskega odnosa in jih opi\u0161ite.
\n– Vloga MS :
\nvloga tujca;
\nvloga osebe, ki daje B\/V informacije;
\nvloga u\u010diteljice;
\nvloga svetovalke;
\nvloga vodje in izvajalke zdrav. nege in zdrav. izobra\u017eevanja;
\nvloga nadomestne osebe<\/p>\n
3.VAROVANJE ZDRAVJA POSEBNIH DRU\u017dBENIH SKUPINAH
\nKaj je marginalna dru\u017ebena skupina?
\nMARGINA lat. pomeni ROB ob natisnjenem besedilu; to so tiste skupine , ki so postavljene ob rob dru\u017ebe.
\nPOSEBNE SKUPINE PREBIVALSTVA so tiste, katerih zdravje je najbolj ogro\u017eeno zaradi njihove socialne in splo\u0161ne prikraj\u0161anosti.
\nPojav marginalnih skupin ni ni\u010d posebnega, pa\u010d pa zahtevajo POSEBNO obravnavo s strani zdravstvenega varstva.<\/p>\n
Na\u0161tejte posebne dru\u017ebene skupine.
\n1. socialno ogro\u017eeni in brezposelni
\n2. migranti in begunci
\n3. Romi
\n4. u\u017eivalci nedovoljenih drog
\n5. du\u0161evno bolne osebe<\/p>\n
Kateri so skupni problemi posebnih dru\u017ebenih skupin?
\n– velika ZDRAVSTVENA OGRO\u017dENOST
\n– POMANJKANJE materialnih sredstev za \u017eivljenje
\n– NEZAPOSLENOST
\n– NEAKTIVNOST
\n– te\u017eko spo\u0161tovanje obstoje\u010dih dru\u017ebenih norm in vrednot
\n– majhna sposobnost obvladovanja \u017eivljenjskih nalog in te\u017eav
\n– premajhna dru\u017ebena skrb<\/p>\n
Katere ljudi uvr\u0161\u010damo med socialno ogro\u017eene in brezposelne?
\nMednje pri\u0161tevamo ljudi:
\n– z nizkim osebnim dohodkom
\n– dolgotrajno brezposelni
\n– z nizko izobrazbo
\n– delavce migrante
\n– du\u0161evno bolne<\/p>\n
Opredelite skupino \u00bbbrezdomci\u00ab in izpostavite najpogostej\u0161e zdravstvene te\u017eave s katerimi se soo\u010dajo in zakaj?
\n(KLO\u0160ARJI, KLATE\u017dI, POTEPUHI,HOMLESS)
\nSo ljudje pri katerih NI PRI\u010cAKOVATI , da si bodo s svojim delom minulim ali sedanjim, \u0161e lahko zagotovili svojo eksistenco in ki nimajo nikakr\u0161nega premo\u017eenja ali svojcev , ki bi bili pripravljeni ali zmo\u017eni skrbeti zanje.
\n– Zdravstveno stanje :je pozimi slab\u0161e kot poleti . Prevladujejo : prehladna obolenja; ozebline; plju\u010dnice; TBC; zmanj\u0161ana obrambna sposobnost organizma (zaradi prehrane, stanovanja, alkohola ); bolezni povezane z NEHIGIENO (ko\u017ena obolenja , ko\u017eni zajedavci) ; psihi\u010dno stanje je slab\u0161e kot je videti
\n– Glavna skrb brezdomcev: KAJ BOM JEDEL ? KJE BOM SPAL ? VSE OSTALO JE DRUGOTNEGA POMENA .
\nNa pojav negativnega zdravja vplivajo:
\n– slabi stanovanjski pogoji, nizka raven socialne varnosti, slaba prehranjenost, nizka izobrazba, socialna izklju\u010denost, zdravstveno rizi\u010dni na\u010dini osebnega obna\u0161anja, rev\u0161\u010dina, bolezen
\n[wp_ad_camp_1]
\nNa\u0161tejte in opi\u0161ite dejavnike, ki vplivajo na socialni polo\u017eaj Romov v Sloveniji.
\n– STANOVANJSKE RAZMERE:
\n\u017eivijo na obrobju mestnih obmo\u010dji
\nnaselja izolirana z minimalnimi standardi
\nelementarna naselja( brez pitne vode,elektrike in kanalizacije;locirana ob prometnicah, smeti\u0161\u010dih ali gozdu)
\n– PREHRANJEVALNE NAVADE:
\nstihijska; nena\u010drtovana; preprosto pripravljena;nehigienska;vegetarijanski na\u010din
\nprehranjevanja;primanjkuje sadja, mleka in mle\u010dnih izdelkov,jajca
\n– HIGIENSKE RAZMERE:
\nizredno nizka raven; ogro\u017eena splo\u0161na in osebna higiena(komunalno neurejeno okolje;slabe higienske navade; prisotnost glodalcev, insektov, smrad, blato)
\n– ZDRAVSTVENA KULTURA:
\nIzhaja iz kulture, obi\u010dajev , navad in tradicije
\nka\u017ee se v odnosu do:zdravja, bolezni, \u017eivljenja,smrti in zdravstvene slu\u017ebe
\nobolevnost (najpogostej\u0161e bolezni), ki so povezane z rde\u010do nitjo socialno ekonomskega statusa in okolja kjer \u017eivijo: dihala;prebavila; ko\u017ee in podko\u017enega tkiva; nalezljive parazitarne bolezni; kosti in gibal; srca in obto\u010dil; \u017eiv\u010devja in \u010dutil; se\u010dil in spolovil. Umrljivost dojen\u010dkov in novorojen\u010dkov je ve\u010dja, porodna te\u017ea je ni\u017eja, pred\u010dasni porodi in nedono\u0161enost, nizka \u017eivljenjska doba.
\n– NA\u010cINI \u017dIVLJENJA IN ZAPOSLOVANJE
\nPRI ROMIH: – druga\u010den sistem \u017eivljenja in moralnih norm
\n– slabe delovne navade in fluktuacija
\n– neprilagojenost na\u010dinu dela
\n– izobrazba
\n– dru\u017ebena in prostorska izklju\u010denost
\nPRI DRU\u017dBI:- te\u017eak gospodarski polo\u017eaj ( nezaposlenost)
\n– nepripravljenost sprejemanja Romov v delovno okolje(neupo\u0161tevanje \u010dlovekovih pravic)
\n– neupo\u0161tevanje njihovih fizi\u010dnih zmogljivosti in kulturnih vrednot
\n– neustrezen odnos do sodelavcev<\/p>\n
Kaj vpliva na pojav negativnega zdravja pri Romih?
\nDejavniki tveganja so lahko povezani z:
\n1. Ekonomskimi viri in socialnim okoljem: bivanjski in higienski pogoji; ni\u017eja izobrazba in socialna varnost;slab\u0161i delovni pogoji; onesna\u017een zrak, voda, okolje,\u2026
\n2. Osebnim \u017eivljenjskim slogom: kajenje; gibanje; prehrana
\n3. Manj\u0161o uporabo razli\u010dnih varstvenih sistemov: zdravstvo; otro\u0161ko varstvo; zaposlovanje; socialno varstvo; izobra\u017eevanje
\n4. Rev\u0161\u010dino: rev\u0161\u010dina in bolezen tvorita sklenjen \u2013 rev\u0161\u010dina vodi v bolezen, le ta pa pove\u010duje rev\u0161\u010dino.<\/p>\n
Kdo so migranti in kdo begunci?
\nMIGRANTI: So ljudje s tujimi potnimi listi ( iskalci zlata; legalni begunci; ilegalni begunci; \u00bbgasterbajtarji\u00ab \u2013 osebe, ki so se zaradi ekonomskih ali drugih razlogov preselile v drugo dr\u017eavo.
\nBEGUNCI: So ljudje, ki so bili v migracijo prisiljeni zaradi \u2013 nasilnega preganjanja; – bega (zavarovanje svojega pre\u017eivetja \u2013 leta1992 100.000 beguncev, leta 1996 18.000 beguncev iz BIH ).<\/p>\n
Na\u0161tejte vzroke, ki vplivajo na poslab\u0161anje zdravstvenega stanja beguncev v novem okolju.
\nVZROKI \u2013 poslab\u0161anja zdravstvenega stanja :
\n– rev\u0161\u010dina;
\n– izguba naravne podporne mre\u017ee;
\n– nezaposlenost;
\n– te\u017eave v komuniciranju;
\n– socialna dezorientacija;
\n– negotovost;
\n– ob\u010dutek ogro\u017eenosti;
\n– izkoreninjenost<\/p>\n
S katerimi kriteriji so povezani dejavniki tveganja za zdravstvene probleme posebnih dru\u017ebenih skupin?
\nSo populacija , ki ima ve\u010d zdravstvenih in psihosocialnih dejavnikov tveganja kot avtohtono prebivalstvo.
\nSo socialno ogro\u017eeni; nezaposleni; opravljajo dela, ki \u0161kodujejo prebivalstvu; \u017eivijo v slabih bivanjskih in higienskih razmerah;manj obiskujejo zdravstvene slu\u017ebe; \u010dutijo se ogro\u017eene > zaradi omejenega gibanja, omejitve svobode, predpisom in zahtevam katerim se morajo prilagoditi.<\/p>\n
Katere zdravstvene te\u017eave se pojavijo pri posebnih dru\u017ebenih skupinah, \u010de je ve\u010d dejavnikov tveganja?
\nZaradi ve\u010djih dejavnikov tveganja je:ve\u010d psihi\u010dnih te\u017eav; ve\u010d nalezljivih bolezni>TBC, patogena \u010drevesna flora; ve\u010d mo\u017enosti oku\u017ebe z virusom HIV> migranti v Afriki; ve\u010d poklicnih bolezni; pogostej\u0161i problemi v nose\u010dnosti; ve\u010d umrljivost otrok; ve\u010d depresije; ve\u010d kriminalnega vedenja; manj\u0161a precepljenost otrok; slab\u0161e zdravje otrok.<\/p>\n
4.U\u017dIVALCI NEDOVOLJENIH DROG<\/p>\n
Sindrom odvisnosti od psihoaktivnih substanc-kaj opu\u0161\u010da sodobna terminologija oz. v kaj je usmerjena?
\nTerminologija opu\u0161\u010da vrednostne sodbe in je usmerjena v opis:
\ntelesnih,vedenjskih in psihi\u010dnih procesov, ki so zna\u010dilni za \u0161kodljivo in tvegano rabo (u\u017eivanje) teh snovi.<\/p>\n
V \u010dem se ka\u017eejo spremembe pri osebi, ki je zau\u017eila psihoaktivno snov?
\nzaznavanju, do\u017eivljanju in obna\u0161anju,
\nvpliv na do\u017eivljanje stvarnosti \u2192 na psihi\u010dne procese.<\/p>\n
Opi\u0161ite stanje v Sloveniji povezano z u\u017eivanjem nedovoljenih drog.
\ndosedanji nacionalni program Slovenije na podro\u010dju drog \u2013 l. 1992
\nzakonodaja sprejeta v letih 1999 in 2000
\nspremembe: na pravnem in drugih strokovnih podro\u010djih;
\n\u2191 ponudbe drog;
\nraznovrstnej\u0161a ponudba;
\n\u2191 dostopnost;
\nnove droge;
\nprevzemanje evropskega pravnega reda.<\/p>\n
Navedite vrste drog glede na izvor, na\u010din izdelave in priprave.
\nnaravne droge (opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe),
\npolsinteti\u010dne droge (kokain, morfin, heroin),
\nsinteti\u010dne droge (amfetamin, matamfetamin, MDA, LSD, zdravila);<\/p>\n
Navedite vrste drog glede na vpliv na centralni \u017eiv\u010dni sistem.
\ndroge-depresorji ,
\ndroge-stimulansi
\ndroge-perturbatorji centralnega \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n
Kako delujejo droge-stimulansi C\u017dS?
\nspodbujajo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov-ve\u010dja aktivnost;<\/p>\n
Kako delujejo droge-perturbatorji C\u017dS?
\nzmedejo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov<\/p>\n
Kako delujejo droge-depresorji C\u017dS?
\nupo\u010dasnijo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov;
\nv napredujo\u010dem procesu uspavanja mo\u017eganov:
\n– zmanj\u0161ujejo oz. odstranjujejo \u010dustvene ovire,
\n– globoka koma;
\nalkohol, opiati, pomirjevala, hipnotiki;<\/p>\n
Kako SZO razlaga odvisnost?
\nSZO razlaga odvisnost kot VEDENJSKI VZOREC, ki daje uporabi psihoaktivne snovi
\nprednost pred vsemi drugimi vedenjskimi oblikami, ki so jih u\u017eivalci prej dojemali kot pomembnej\u0161e.<\/p>\n
Kaj je odvisnost in katere razse\u017enosti vklju\u010duje?
\nOdvisnost je motnja, ki zajame:
\ntelesno,du\u0161evno in socialno blaginjo zasvojenca in njegove okolice.
\nODVISNOST ni le razvada in stil \u017eivljenja,temve\u010d BOLEZEN, ki spremeni strukturo in
\ndelovanje mo\u017eganov zasvojenca.Splo\u0161ni pojem odvisnosti vklju\u010duje dve razse\u017enosti:
\ntelesna odvisnost in psihi\u010dna odvisnost;<\/p>\n
Kaj je telesna in kaj psihi\u010dna odvisnost ter kako ju premagujemo?
\nTELESNA ODVISNOST
\nTelo je navajeno na stalno prisotnost snovi, tako da mora za normalno delovanje vzdr\u017eevati v krvi dolo\u010deno raven te snovi.
\nKadar se ta zni\u017ea pod dolo\u010deno mejo, se pojavi abstinen\u010dni sindrom, ki je zna\u010dilen za vsako drogo.
\nPojem telesne odvisnosti je povezan s pojmom tolerance.
\nPri prvih zau\u017eitjih deluje droga \u017ee v majhnih odmerkih.
\n\u010ce postane u\u017eivanje redno, razvije organizem za\u0161\u010ditni ukrep.
\nZato mora u\u017eivalec postopoma pove\u010devati dnevno koli\u010dino odmerka, da bi dosegel isto ugodje.
\nKo odvisnik z u\u017eivanjem preneha, se njegova toleranca zni\u017ea.
\n\u010ce po dolo\u010denem \u010dasu znova za\u010dne u\u017eivati prej\u0161nje odmerke, bo do\u017eivel hudo zastrupitev, ki ga lahko privede v komo ali celo smrt, odvisno od zau\u017eite droge.<\/p>\n
PSIHI\u010cNA ODVISNOST
\nJe \u017eelja po stalnem jemanju droge, ki omogo\u010da prijetno \u010dustveno do\u017eivljanje:
\nu\u017eitek,evforijo,dru\u017eabnost; ali prepre\u010duje neprijetna \u010dustvena po\u010dutja:
\ndolg\u010das,sram,stres, itd.
\nPREMAGOVANJE ODVISNOSTI
\nFizi\u010dna: relativno hitro, odvisno od droge; detoksikacija traja do 15 dni;
\nPsihi\u010dna: te\u017eko in dolgotrajno.Potrebne so korenite spremembe v:
\nvedenju in \u010dustvovanju;<\/p>\n
S kak\u0161nimi ukrepi se dru\u017eba loteva prepre\u010devanje razvoja odvisnosti od drog?
\nVrsta ukrepov za:
\nprepre\u010devanje in zmanj\u0161evanje problematike z u\u017eivanjem drog;<\/p>\n
Preventiva kot dejavnost prou\u010devanja:
\nmedsebojnih vplivov: \u010dloveka, droge in dru\u017ebe;
\nPrimarna preventiva:
\nkrepitev zdravja,
\nkrepitev splo\u0161ne sposobnosti za premagovanje \u017eiv. te\u017eav brez drog,
\nprepre\u010devanje incidence novih zdrav.-soc. problemov v zvezi z u\u017eivanjem drog;
\nSekundarna preventiva:
\nzgodnje odkrivanje posledic u\u017eivanja drog,
\nzgodnja intervencija;
\nTerciarna preventiva:
\npozna intervencija po o\u010ditni manifestaciji bolezni z namenom:zaustaviti razvoj odvisnosti,
\nvrniti odvisnika v produktivno \u017eivljenje;<\/p>\n
Kaj izhaja iz dejstva, da je SZO odvisnost od drog priznala status bolezni?
\nSZO je odvisnost od drog priznala status BOLEZNI, zato pravica do:
\npomo\u010di oz. zdravljenja, ki vklju\u010duje:
\n– detoksikacijo,
\n– \u017eivljenje brez drog,
\n– zmanj\u0161evanje mo\u017enosti oku\u017ebe:s hepatitisom C, B, in HIV, predoziranja in druge oblike \u0161kode;<\/p>\n
Kaj vklju\u010duje celostna rehabilitacija oseb, ki u\u017eivajo psihoaktivne substance?
\nCelostni pristop vodi v uspeh:
\nzdravljenje motnje v funkcioniranju mo\u017eganov (z zdravili ali brez),
\npsihoterapija (svetovanje, vedenjska terapija, individualno, skupinsko delo),
\nurejanje socialnih problemov (slu\u017eba, \u0161ola);<\/p>\n
Kaj naj bi dru\u017eba omogo\u010dala pri obvladovanju zlorabe drog?
\noptimalni razvoj zmo\u017enosti in udele\u017ebo v dru\u017ebenem \u017eivljenju v \u0161oli in lokalni skupnosti;
\nizobra\u017eevanje pedago\u0161kih in nepedago\u0161kih delavcev; zagotavljanje varnih razmer na plesnih prireditvah (sinteti\u010dne droge); povezovanje preventivnih programov na razli\u010dnih ravneh in okoljih (klubi, \u0161portna dru\u0161tva);
\nvklju\u010devanje prebivalstva razli\u010dnih starostnih skupin;
\nupo\u0161tevanje znanstvenih dognanj;<\/p>\n
Kaj vklju\u010duje preventiva v dru\u017eini ?
\nizobra\u017eevanje s sodobnimi spoznanji razli\u010dnih ved (psihologija, pedagogika, sociologija, antropologija);
\nupo\u0161tevati:
\n– pravico otroka do zdravega odra\u0161\u010danja;
\n– pravico posameznika do zasebnosti ter
\n– nevarnosti stigmatizacije otroka in njegove dru\u017eine.<\/p>\n
Kaj vklju\u010duje preventiva na delovnem mestu?
\nrazviti preventivne programe (delodajalci in sindikati);
\nomogo\u010diti zdravljenje in socialno obravnavo;
\nzagotoviti zakonske pogoje, ki ne bodo izlo\u010dali uporabnikov drog iz delovnega procesa ampak vzpodbujali njihovo aktivno zaposlovanje;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1.TEORETI\u010cNI MODEL ZN MYRE ESTRIN LEVINE Katera izhodi\u0161\u010da je upo\u0161tevala pri oblikovanju teoreti\u010dnega modela? – hierarhijo potreb po Maslow-u – teorijo stresa po Sely-jevi > bolezen je povzro\u010ditelj stresa – izhodi\u0161\u010da Florence Nightingale > okolje \u2013 podporno negovalno okolje, ki vodi k zdravju in ozdravitvi \u010casovno je Levine usmerjena na sedanjost. Zdravstveno vzgojno delovanje usmerjeno … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori zdravstvena nega<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[444,83,3446],"class_list":["post-4023","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-vprasanja-in-odgovori-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1","tag-zdravstvena-nega-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4023","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4023"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4023\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4023"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4023"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4023"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}