{"id":41,"date":"2007-10-19T21:51:52","date_gmt":"2007-10-19T20:51:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sinteza-proteinov\/"},"modified":"2010-06-16T07:25:51","modified_gmt":"2010-06-16T06:25:51","slug":"sinteza-proteinov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sinteza-proteinov\/","title":{"rendered":"Sinteza proteinov"},"content":{"rendered":"

Proteini so kon\u010dni produkt izra\u017eanja informacije DNA v celici.\u00a0 Celotno mno\u017eico razli\u010dnih proteinov imenujemo proteom.<\/strong><\/p>\n

Informacija v DNA se prepi\u0161e v enoveri\u017eno mRNA , ki nato prenese informacijo celi\u010dnemu ustroju za sintezo proteinov. Tako je mRNA nekak\u0161en vezni \u010dlen med DNA in proteini.
\nProteini so sestavljeni iz linearnega zaporedja aminokislin, njihova zgradba se razlikuje on nukleotidov.<\/strong>
\nObstajata dva razli\u010dna jezika , jezik nukleotidov v DNA in RNA, ter jezik aminokislin v proteinih. Informacijo je treba prevesti iz prvega v drugi jezik. Ta proces imenujemo prevajanje oz. translacija.<\/p>\n

GENETSKI KOD<\/strong><\/p>\n

\"genskikod.jpg\"<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e zna\u010dilnosti koda so:<\/strong>
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Trije nukleotidi dolo\u010dajo eno aminokislino, ki se vklju\u010di v protein; kod je torej tripleten in zaporedje teh treh nukleotidov imenujemo kodon.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Posamezen kodon sestavljajo tri sosednje bazena mRNA , ki jih lahko obravnavamo kot zaklju\u010deno skupino, ki se uporabi le enkrat v procesu prevajanja.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Skupine po treh nukleotidov se berejo zaporedoma, brez presledkov
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Za dolo\u010deno aminokislino imamo lahko ve\u010d tripletnih kodonov, kar poneni, da je genetski kod degeneriran
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Genetski kod vsebuje signale stop in start<\/p>\n


\nEksoni in introni<\/strong><\/p>\n

Kodirajo\u010de regije na evkariontski DNA so pogosto prekinjene z nekodirajo\u010dimi regijami.
\nZato so tak\u0161ni geni razdeljeni.
\nKodirajo\u010de regije imenujemo eksoni, nekodirajo\u010de pa vrinjena zaporedja oziroma introni.
\nPovpre\u010den ekson vsebuje od 120 do 150 nukleotidnih baz ( kodira od 40 do 50 aminokislin v proteinu), intron pa lahko vsebuje od 50 do 20 000 baz.
\nIntroni vsebujejo odve\u010dno DNA, ki naj ne bi imela posebne vloge.
\nMUTACIJE<\/strong><\/p>\n

\"mutacija.jpg\"<\/p>\n

To so napake pri zorenju Dna<\/p>\n

So lahko naslednje:\u00a0 lahko se vgradi napa\u010den nukleotid, nukleotid se ne vgradi ali pa se vgradi dodaten nukleotid. Spremembe tak\u0161ne vrste, ki jih imenujemo mutacije pa lahko imajo za posledico za to celico.<\/p>\n

\u010ce do mutacije pride na eksonu se lahko spremeni aminokislinsko zaporedje proteina, ki zaradi tega morda ne bo ve\u010d pravilno deloval.
\n\u010ce pride do mutacije na intronu, to najverjetneje en bo imelo vpliva ( tiha mutacija ).<\/p>\n

( Primer bolezni: Anemija srpastih celic )<\/p>\n

PRENOS SKOZI CELI\u010cNE MEMBRANE S POMO\u010cJO SIGNALOV<\/strong><\/p>\n

Proces prenosa signalov ( celi\u010dno signaliziranje) je proces, kjer se preko membrane namesto snovi prenese le kemi\u010dno sporo\u010dilo, ki povzro\u010di spremembe v celici.
\nProcesi se razlikujejo med seboj.<\/p>\n

Hormon po krvi potuje do tar\u010dne celice. Sporo\u010dilo prenese tako, da se ve\u017ee na specifi\u010dne receptorje, ki so vgrajeni v membrano.<\/p>\n


\nTi receptorji imajo 3 razli\u010dne predele:<\/strong>
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 predelan zunanji strani celice, na katerega se ve\u017ee hormon
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 transmembranski predel
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 predel, ki kot nekak\u0161en rep moli v citoplazmo celice ( dostikrat se pri vezavi potem spremeni struktura repa in se ta potem pove\u017ee z G- proteinom )<\/p>\n

G- proteini so vsidrani na znotrajceli\u010dni strani v membrano in ve\u017eejo gvaninske nukleotide ( GDP, GTP). Aktivirani G- proteini najve\u010dkrat nato prenesejo signal znotrajceli\u010dnega encima npr. adenilat- ciklaza. Le-ta se bodisi aktivira, bodisi inhibira. \u010ce se aktivira katalizira sintezo c-AMP, sicer pa ne.<\/p>\n


\ncAMP<\/strong><\/p>\n

Cikli\u010dni AMP\u00a0 ali cAMP najdemo prakti\u010dno v vseh celicah. Ta molekula je primer sekundarnega obve\u0161\u010devalca, ki znotraj celice prena\u0161a sporo\u010dilo primarnega obve\u0161\u010devalca, to je hormona.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Proteini so kon\u010dni produkt izra\u017eanja informacije DNA v celici.\u00a0 Celotno mno\u017eico razli\u010dnih proteinov imenujemo proteom. Informacija v DNA se prepi\u0161e v enoveri\u017eno mRNA , ki nato prenese informacijo celi\u010dnemu ustroju za sintezo proteinov. Tako je mRNA nekak\u0161en vezni \u010dlen med DNA in proteini. Proteini so sestavljeni iz linearnega zaporedja aminokislin, njihova zgradba se razlikuje on … Preberi ve\u010d o Sinteza proteinov<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[11,39,41,43,42,40,38],"class_list":["post-41","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-biokemija","tag-celicna-membrana","tag-eksoni-in-introni","tag-genetski-kod","tag-genski-kod","tag-mutacije","tag-receptorji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}