Uvod
\nPorod predstavlja vi\u0161ek nose\u010dnostnega procesa, polnega pri\u010dakovanj, kot tudi strahu pred neznanim. Plod je napredoval skozi razli\u010dne stopnje rasti in razvoja in je sposoben ekstrauterinega \u017eivljenja, kar je od \u017eenske zahtevalo vrsto telesnih in \u010dustvenih prilagoditev. Bodo\u010da star\u0161a se soo\u010dita z enim najpomembnej\u0161ih in najte\u017ejih dogodkov v njunem \u017eivljenju.
\nKo se pojavijo prva znamenja poroda se pri\u010dakovanje in strah stopnjujeta in tega se mora babica zavedati \u017ee ob prvem stiku s porodnico. Nose\u010dnost, porod in poporodno obdobje so normalni \u017eivljenjski pojavi, a je zaradi mo\u017enih nevarnosti potrebno skrbno opazovanje matere in ploda v okviru babi\u0161ke nege.
\nRojstvo otroka je enkraten dogodek, izrednega osebnega pomena v \u017eivljenju vsake dru\u017eine. Babica je privilegirana, ker deli \u010das poroda s star\u0161i. Vendar pa svoje poklicne vloge ne sme smatrati za tako pomembno, da se vrine v osebni prostor para. Par naj bi se z veseljem spominjal poroda.
\nBabica naj z materjo in dru\u017eino vzpostavi zaupen odnos, da lahko oceni potrebe po babi\u0161ki negi, jo planira in izvaja ter tudi neprestano vrednoti. Spo\u0161tovanje neokrnjenosti, posebnosti in enkratnosti vsake varovanke, oziroma dru\u017eine, naj bi bilo osnovno na\u010delo babi\u0161ke nege. Babica bi morala izra\u017eati ob\u010dutljivost in prilagodljivost ter nuditi varovanki oporo in pomo\u010d, v katerih se izra\u017eajo vse njene sposobnosti, da bi varovanka ohranila oziroma dosegla zdravje in dobro po\u010dutje.
\nNujno potrebna je tudi u\u010dinkovita in primerna komunikacija babice z ostalimi zdravstvenimi delavci med porodom.
\nVse to bo prispevalo k harmoni\u010dnemu vzdu\u0161ju, \u010dustvom medsebojnega zaupanja vseh prisotnih ter samozaupanja porodnice, v kon\u010dni posledici pa tudi k normalnemu izzidu poroda in sprejetju novega izziva – materinstvu.
\nPorod
\nPorod je proces, med katerim se plod, plodovi ovoji in posteljica iztisnejo – porodijo iz maternice. Razdelimo ga na \u0161tiri porodne dobe:
\nPrva porodna doba
\nPri\u010dne se s pri\u010detkom poroda in kon\u010da s popolnim odprtjem materni\u010dnega ustja. Delimo jo v dve fazi:
\nlatentna faza, ko cerviks zori, naj bi se pri\u010dela ob za\u010detku rednih popadkov in trajala do dilatacije (\u0161irjenja) cerviksa 2 – 3 cm;
\naktivna faza, ko se materni\u010dno ustje odpre do premera 10 cm in se vodilni plodov del spu\u0161\u010da v porodni kanal.
\nDruga porodna doba
\nTa porodna doba se pri\u010dne s popolnim odprtjem materni\u010dnega ustja in se kon\u010da s popolnim rojstvom otroka. Imenuje se tudi doba iztisa ali ekspulzije. Nekateri jo delijo v dve fazi:
\nPrva faza je spu\u0161\u010danje vodilnega plodovega dela do medeni\u010dnega dna; druga faza je prehod ploda preko medeni\u010dnega dna.
\nTretja porodna doba
\nTa doba se pri\u010dne z rojstvom otroka in traja vse dokler se popolnoma ne porodijo posteljica in ovoji.
\n\u010cetrta porodna doba
\nTa porodna doba traja od iztisa placente pa \u0161e tri ure potem, ko ostane porodnica v porodni sobi in je pod stalnim nadzorstvom. Je faza prehoda v puerperij.<\/p>\n
Sprejem in priprava porodnice na porod
\nZ vestnim delom v posvetovalnici za \u017eenske in na psihoprofilakti\u010dnih te\u010dajih dose\u017eemo, da pride nose\u010dnica rodit v dobri fizi\u010dni in psihi\u010dni kondiciji. Potruditi se moramo, da z ljubeznivostjo in razumevanjem prepre\u010dimo morebitni strah, ki ga porodnica ob\u010duti za sebe, predvsem pa za otroka, jo pomirimo in pripravimo k sodelovanju. Prvi vtis je izredno va\u017een in \u010de je negativen, lahko:
\n– vpliva stresno na potek poroda (posebno pri nevroti\u010dnih, vegetativno labilnih \u017eenskah),
\n– ostane kot tak v trajnem spominu \u017eenske in ga bo takega tudi posredovala naprej. Porodni\u0161nico bo zapustila z du\u0161evno travmo, ki bo vplivala na odlo\u010ditev glede naslednje nose\u010dnosti.<\/p>\n
Ob prihodu porodnice napravimo anamnezo – zberemo podatke. Anamnezo v porodni\u0161tvu lahko razdelimo v:
\n– dru\u017einsko,
\n– osebno in
\n– reprodukcijsko, ki je posebno pomembna in poleg ostalih vpra\u0161anj vsebuje podatke:
\n– prej\u0161njih nose\u010dnostih in porodih,
\n– terminu poroda,
\n– \u010de gre za razpok plodovega mehurja – ker obstoji mo\u017enost infekcije,
\n– za\u010detek pravilnih popadkov itd.<\/p>\n
Pri porodnici, pri kateri je pri\u010dakovati, da bo kmalu rodila, ne smemo izgubljati dragocenega \u010dasa z anamnezo, ampak se moramo osredoto\u010diti na najva\u017enej\u0161e vpra\u0161anje – dokon\u010damo jo lahko kasneje.
\nZa zbiranje podatkov obstoji v Sloveniji predpisani obrazec – tako imenovani porodni zapisnik s partogramom. Podatki morajo biti natan\u010dno definirani in natan\u010dno vne\u0161eni, n.pr.: izvid krvne grupe, Rh faktorja, WaR-e in indirektni Coompsov test.
\nV partogram (grafi\u010dni zapis spremljanja poteka poroda) se vrisujeta le spu\u0161\u010danje in rotacija glavice (oziroma vodilnega plodovega dela) in dilatacije cerviksa.<\/p>\n
Pod grafi\u010dni del se lahko vpisuje:
\n– na\u010din spremljanja plodovih sr\u010dnih utripov,
\n– jakost in pogostnost popadkov,
\n– terapija in zdravnikove odlo\u010ditve,
\n– meritve vitalnih znakov itd.<\/p>\n
Za diagnozo poroda so pomembni:
\n– popadki – za za\u010detek poroda \u0161tejemo redne bole\u010de popadke na 5 min.,
\n– krvava sluz,
\n– spontan razpok plodovih ovojev,
\n– izginotje no\u017eni\u010dnega dela maternice – porcije in \u0161irjenje cervikalnega kanala.<\/p>\n
Porodnica se najpogosteje sprejema v porodni\u0161nico, ko je v latentni fazi I. porodne dobe. Ob sprejemu lahko porodnica sama poro\u010da o prvih treh kriterijih, vendar pa moramo njeno diagnozo preveriti s kardiotokografskim zapisom popadkov in plodovih sr\u010dnih utripov in z notranjo porodni\u0161ko preiskavo-vaginalno preiskavo.
\nOb sprejemu \u017eensko tudi stehtamo, izmerimo njeno telesno vi\u0161ino in krvni pritisk ter napravimo kvalitativno in grobo kvantitativno analizo beljakovin v urinu z 20% sulfosalicilno kislino.
\nSprejem dokon\u010dno administrativno uredimo, ko ji pomagamo, da se preoble\u010de v sve\u017ee bolni\u0161ko perilo in popi\u0161emo obleko.
\nKo se porodnica preobla\u010di, imamo mo\u017enost, da si jo v celoti ogledamo (kratke roke in noge, nizka rast – izpod 150cm – opozarjajo na splo\u0161no zo\u017eeno medenico.<\/p>\n
Priprava porodnice na porod (gre za pripravo, ki se nana\u0161a na osebno \u010disto\u010do) se v razli\u010dnih porodni\u0161nicah spreminja; vsaka ima svoje lastne postopke. Razlike so v podrobnostih, vsi zdravstveni delavci pa se dr\u017eijo na\u010del asepse, skupaj s skrbnim opazovanjem materinega in plodovega stanja glede kakr\u0161nekoli nepravilnosti (pred postopki obvezno poslu\u0161amo plodove sr\u010dne utripe).
\nPostopka, ki sta se smatrala \u0161e pred nekaj leti rutinska sta: britje velikih labij in presredka ter vnos klistirja. Mnogi so mnenja, da sta groba postopka in nepotrebna.
\nV kolikor porodnico obrijemo, je potrebno, da brijemo od spredaj-navzad ter pazimo, da ne po\u0161kodujemo ko\u017ee, ker se klice v po\u0161kodbah hitreje razmno\u017eujejo.
\nGlede vnosa klistirja se s porodnico pogovorimo. Klistir damo, \u010de ima porodnica ob\u010dutek, da je \u010drevo polno (ni odvajala blata \u017ee 24 ur), ker lahko vpliva na zastoj poroda v prvi in drugi porodni dobi.
\nPriprava klistirja: Voda naj bo topla 39 – 40\uf0b0C. Potrebujemo 1500ml vode. Daje se visoka klizma – \u010drevesna cevka se uvede 20 – 25cm globoko. Med aplikacijo klistirja porodnica globoko diha, da se zmanj\u0161a napetost trebu\u0161ne muskulature. Kolikor med aplikacijo nastopi popadek, prenehamo dovajati teko\u010dino, da porodnice ne obremenjujemo.
\nPorodnica naj zadr\u017ei vsebino \u010dim dlje, da se dobro s\u010disti. Strani\u0161\u010de mora biti tako, da jo pri tem lahko nadzorujemo.
\nPo temeljitem \u010di\u0161\u010denju, ki traja tudi do ene ure, se porodnica stu\u0161ira. Namen tu\u0161iranja je dvojen:
\n– bolj\u0161e po\u010dutje porodnice,
\n– prepre\u010devanje infekcije.
\nKo se odlo\u010damo glede postopkov, moramo predvsem upo\u0161tevati njeno stanje in njene individualne potrebe. V nobenem primeru je ne smemo po\u0161kodovati, oziroma prizadeti njeno dostojanstvo.
\nVsaki porodnici se predstavimo \u017ee ob prvem stiku in ji povemo, kak\u0161ne so na\u0161e dol\u017enosti glede nje in koliko \u010dasa bomo ob njej. Zagotovimo ji kar najve\u010d zasebnosti. Damo ji mo\u017enost, da izrazi zahteve in \u017eelje, ki jih ima glede poroda in jih, kolikor se le da, upo\u0161tevamo. Sproti jo obve\u0161\u010damo o preiskavah, ugotovljenem stanju in napredovanju poroda. Razlo\u017eimo ji na\u010drt babi\u0161ke nege in mo\u017enostih glede izbire v okviru tega na\u010drta. Vse to delamo na na\u010din, ki bo porodnici dovoljeval, da vpra\u0161a oziroma razpravlja o tistem, kar \u017eeli.
\nZgoraj na\u0161teto se nana\u0161a na celotno delo zdravstvenih delavcev ob porodnici, \u010de ho\u010demo, da ji nudimo potrebno oporo. Nudenje opore, ki zahteva empatijo in primerno mero so\u010dustvovanja, pa je \u0161e vedno bolj ali manj stvar posameznika, kako razume human odnos do porodnice.
\nSprejem \u017eenske z razpokom plodovega mehurja, \u010de plodova glavica ni vstopila v medenico. Ob prihodu \u017eensko preoble\u010demo v bolni\u0161ko perilo in namestimo na vozi\u010dek za preva\u017eanje bolnikov, kjer tudi dobi klistir in se iz\u010disti na posteljni posodi. Po prvem spraznjenju posteljne posode se lahko \u010disti sede. S tem, da \u017eenska ne vstaja ve\u010d, prepre\u010dimo izpad popkovnice oziroma malih plodovih delov.
\nKo je \u010di\u0161\u010denje kon\u010dano, napravimo anogenitalno nego.
\nSprejem \u017eenske, ki krvavi. \u017denski ne damo klistirja, ker bi topel klistir pospe\u0161il krvavitev, niti je vaginalno ne preiskujemo, samo obrijemo jo. Le\u017ei naj do prihoda zdravnika, ki jo bo pregledal v spekulih in ugotovil vzrok krvavitve.<\/p>\n
Zunanja porodni\u0161ka preiskava
\nV porodni sobi na porodni postelji \u017eenski najprej izmerimo telesno temperaturo, pulz, dihanje in RR. Meritve ponavljamo vsakih \u0161est ur, v kolikor se porod prej ne kon\u010da; po razpoku plodovega mehurja pa vsaki dve uri. Pri temperaturi 38\uf0b0C in ve\u010d, moramo obvestiti zdravnika in se dr\u017eati njegovih navodil.
\nPoleg na\u0161tetih vitalnih znakov, kontroliramo tudi stanje zavesti in splo\u0161ni izgled porodnice.
\nSledi merjenje (menzuracija). S porodni\u0161kim \u0161estilom (pelvimetrom) izmerimo sede na postelji:
\n– razdaljo med sprednjimi \u010drevni\u010dnimi ostmi – distantia spinarum – 24-26cm,
\n– razdaljo med najbolj oddaljenimi to\u010dkami \u010drevni\u010dnih grebenov – distantia cristarum – 26-28cm,
\n– razdaljo med stegneni\u010dnimi obrtci – distantia trochanterum – 28-30cm.
\nTrohanter la\u017eje otipamo, \u010de \u017eenska ekstremiteto upogne v kolku.<\/p>\n
Pri pravilni medenici je razlo\u010dek med posameznimi premeri enak (2 do 4cm), pri nepravilni pa razli\u010den.
\nPorodnico obrnemo na bok in sklepamo na pravilnost medenice tudi po Michaelisovemu rombu. To\u010dke romba so: jamica pri trnku 5. ledvenega vretenca, jamica pri obeh zadnjih \u010drevni\u010dnih osteh in za\u010detek zadnji\u010dnega jarka. Pri pravilni medenici ima lik obliko enakostrani\u010dnega romba.
\nVsaki porodnici otipamo trebuh (palpacija) s \u0161estimi prijemi. To je takoimenovana \u201czunanja porodni\u0161ka preiskava\u201d. Porodnica le\u017ei na hrbtu. Vsedemo se na desni rob postelje. Otipavamo s celo dlanjo – mehko in \u010dute\u010de. (Pred preiskavo si umijemo roke ali jih dezinficiramo.)
\nS prvim prijemom ugotovimo, do kod sega vrh maternice.
\nZ drugim prijemom otipljemo, kateri plodov del je v materni\u010dnem svodu – velik, trd, okrogel – glavica; velik, mehak, neraven – zadnjica.
\nS tretjim prijemom ugotavljamo plo\u0161\u010dati plodov del – hrbet in plodove ude. \u010ce hrbet otipamo na porodni\u010dini levi strani, govorimo o 1. polo\u017eaju (poziciji), ki je pogostej\u0161i. \u010ce je plodov hrbet na desni strani, govormo o 2. polo\u017eaju. \u017denska nam pomaga pri ugotavljanju, \u010de nam pove, na kateri strani trebuha je \u010dutila plodove gibe.
\nS \u010detrtim prijemom ugotovimo vodilni plodov del. S palcem in kazalcem desnice objamemo vodilni plodov del – ugotavljamo, ali je glavica ali zadnjica, ali je vodilni plodov del premakljiv ali nepremakljiv, in kje je – nad medeni\u010dnim vhodom, z manj\u0161im delom ali ve\u010djim delom v medenici oziroma popolnoma v medenici.
\nPri petem prijemu vstanemo in se obrnemo s hrbtom proti obrazu porodnice.
\nZ iztegnjenimi prsti obeh rok tipljemo levo in desno nad simfizo. Ugotavljamo isto kot s \u010detrtim prijemom in pri glavi\u010dnih prezentacijah \u0161e dr\u017eo glavice. Ugotovimo lahko, ali je glavica sklonjena ali iztegnjena.
\nS \u0161estim prijemom ugotavljamo razmerje med sprednjim plodovim delom in medenico. Prste leve roke polo\u017eimo na vodilni plodov del, prste desne roke pa na simfizo. Pri pravilnem sorazmerju so prsti leve roke nekaj ni\u017eje kot prsti desne roke.
\nMed popadki ne preiskujemo. Roko polo\u017eimo na maternico in kontroliramo popadek.<\/p>\n
Po kon\u010danem otipavanju poslu\u0161amo \u0161e plodove sr\u010dne utripe (avskultacija). Oslu\u0161kujemo trebuh porodnice v vseh \u0161tirih kvadrantih. Izberemo mesto, kjer se najbolje sli\u0161ijo. Normalna frekvenca je 120 do 160 utripov na minuto. Pri prvi poziciji se sli\u0161ijo na levi, pri drugi poziciji pa na desni strani trebuha. Pri glavi\u010dnih vstavah nekaj pod popkom, pri medeni\u010dnih vstavah nekoliko nad popkom.<\/p>\n
Ugotovitve otipavanja in oslu\u0161kovanja, t.i. \u201cporodni\u0161ki status\u201d izrazimo v posebni shemi.
\nPo kon\u010danih preiskavah se vle\u017ee porodnica pri ugotovljeni 1. poziciji na levi bok, pri 2. poziciji pa na desni bok.<\/p>\n
Ocenjevanje
\nMed porodom je potrebno ocenjevanje stanja matere in ploda, oziroma, \u010de porod pravilno napreduje. Glede na ugotovitve sklepamo kdaj pribli\u017eno lahko porod pri\u010dakujemo.
\nBabica izvaja stalen nadzor in o napredovanju poroda obve\u0161\u010da zdravnika. V to oceno je vklju\u010dena tudi ocena stanja porodni\u010dinega psihofizi\u010dnega udobja, ki mu sledi na\u010drtovanje babi\u0161ke nege v okviru prioritetnih \u017eivljenjskih aktivnosti.<\/p>\n
Negovalna diagnoza
\nSodoben negovalni na\u010drt je neprekinjen proces in je medsebojno odvisen z napredovanjem poroda. Zadovoljevanje takoj\u0161njih potreb – to je zagotavljanje udobja in vzdr\u017eevanje materinega in plodovega dobrega po\u010dutja – so osnovna podro\u010dja odgovornosti babice; druge negovalne diagnoze lahko upo\u0161teva \u0161ele v \u010detrti porodni dobi, oziroma v puerperiju.<\/p>\n
Mo\u017ene negovalne diagnoze med porodom so:<\/p>\n
1. Sprememba udobja: akutna bole\u010dina zaradi porodnih popadkov.
\n2. Strah in napetost zaradi neizbe\u017enega poroda.
\n3. Sprememba pretoka krvi v tkivih: placentarni – zmanj\u0161an, odvisen od lege porodnice.
\n4. Motnje spanja.
\n5. Pomanjkanje teko\u010dine, zaradi zmanj\u0161anega vnosa teko\u010din.
\n6. Spremembe ustne sluznice zaradi dihanja skozi usta.
\n7. Sprememba v prehrani: nezadostna prehrana zaradi napredovanja poroda in potrebe, da se zmanj\u0161a vnos \u201cper os\u201d.
\n8. Nezmo\u017enost samooskrbe zaradi nepokretnosti in slabe gibljivosti v postelji (odvajanje in osebna higiena).
\n9. Nesposobnost samoobvladovanja pri varovanki\/dru\u017eini (to lahko opazimo pri mladih parih, pri paru, ki ima predhodne slabe izku\u0161nje, ali ima problem med porodom zaradi nerazre\u0161enega stresa).
\n10. Nesposobnost samoobvladovanja pri porodnici zaradi neu\u010dinkovitega sistema opore.
\n11. Nepopolna verbalna komunikacija zaradi nerazumevanja jezika oz.obstoje\u010de medicinske terminologije.
\n12. Pomanjkanje znanja glede porodnega procesa in primernih relaksacijskih tehnik.<\/p>\n
Izvajanje babi\u0161ke nege<\/p>\n
Ko babica na\u010drtuje in izvaja babi\u0161ko nego, se u\u010dinkovitost njenega na\u010drta meri po stopnji samooskrbe, ki jo porodnica, oziroma par dose\u017ee. Izvaja naj stvarno babi\u0161ko nego, ki upo\u0161teva moderna tehnolo\u0161ka dejstva in napredek dru\u017eine. Par sproti obve\u0161\u010da o napredovanju poroda, mu nudi oporo ter ga opogumlja ob naporih, kar ohranja in pospe\u0161uje telesno, du\u0161evno in emocionalno integriteto, oziroma pomaga paru, da se odgovorno vede. Spodbujati mora neodvisnost in sodelovanje star\u0161ev pri odlo\u010ditvah, ne glede na medicinsko terapijo in tehniko, ki lahko motita ob\u010dutek samonadzora.
\nGlobalni cilji babi\u0161ke nege med porodom<\/p>\n
Globalni cilji babi\u0161ke nege porodnic, ki pomembno vplivajo na njihovo izkustvo poroda so (upo\u0161tevana so \u0161tiri osnovna na\u010dela negovalne teorije Levinove):<\/p>\n
1. Ohranitev energije in prepre\u010devanje infekcij<\/p>\n
2. Ohranitev strukturalne integritete (skladnosti), oziroma vzdr\u017eevanje optimalnega fiziolo\u0161kega stanja<\/p>\n
3. Ohranitev osebne integritete<\/p>\n
4. Ohranitev socialne integritete<\/p>\n
Omenjena na\u010dela predstavljajo ogrodje za dolo\u010ditev primernega negovalnega plana v vseh porodnih dobah.<\/p>\n
1.0 Ohranitev energije<\/p>\n
Slab apetit, te\u017eave s prebavo, motnje v obi\u010dajnem vzorcu spanja, splo\u0161no telesno slabo po\u010dutje in nasploh spremembe v nose\u010dnosti povzro\u010dajo pri mnogih \u017eenskah utrujenost v zadnjih tednih nose\u010dnosti.
\nVaje iz relaksacije, namestitev v udoben polo\u017eaj, primerna aktivnost, obdobja po\u010ditka ter prilagoditev vsakodnevnemu \u017eivljenju imajo pomembno vlogo pri tem, da se zmanj\u0161a utrujenost in odvajanje energije. Zato mora biti \u017eenska pou\u010dena o telesnih spremembah in te\u017eavah v nose\u010dnosti ter predvidenih psihi\u010dnih spremembah rojevanja.<\/p>\n
Nose\u010de \u017eenske v te\u017eavnem socialnoekonomskem polo\u017eaju lahko pridejo rodit v slabi fizi\u010dni in psihi\u010dni kondiciji: so utrujene, neprimerno prehranjene, nimajo potrebne priprave na porod – te \u017eenske so v veliki nevarnosti, da se energijsko iz\u010drpajo med porodom.<\/p>\n
1.1 Telesni polo\u017eaji in lege med porodom<\/p>\n
Zdrava porodnica, primerno pripravljena na porod, naj bi sama izbrala ustrezni telesni polo\u017eaj med porodom, kar naj bi vplivalo na njeno telesno udobje in fiziolo\u0161ki potek poroda, oziroma zavest, da je sposobna usmerjati lastno vedenje, ohraniti nadzor nad stanjem in se sprostiti.<\/p>\n
Rojstvo otroka je izjemen dogodek, ki za vedno zaznamuje \u017eivljenja ljudi, ki so vklju\u010deni. Star\u0161em pri tem pripada aktivna vloga, ki jim omogo\u010da, da skupaj z zdravstvenimi delavci sprejemajo odlo\u010ditve. Le tak pristop jim daje dolo\u010deno stopnjo nadzora nad izku\u0161njo rojevanja, ki je lahko prijetna ali celo mu\u010dna. Tisto kar za star\u0161e predstavlja izku\u0161njo, za babico oziroma zdravstvene delavce ostaja izziv: kako zagotoviti maksimum fizi\u010dnega in psihi\u010dnega udobja? Odgovor je preprost: potrebno je slediti spremembam v filozofiji rojevanja ter jih z osebno zavzetostjo udejaniti, v vedno bolj stehniziranem podro\u010dju.<\/p>\n
Pri iskanju primernega polo\u017eaja bi se morali tako uporabniki kot tudi profesionalci, osredi\u0161\u010diti na udobje porodnic, ne pa odlo\u010dati v prid pomo\u010dnikov pri porodu.<\/p>\n
Le\u017eanje na hrbtu ovira napredovanje poroda in stopnjuje porodno bole\u010dino. V mnogih porodnih sobah \u0161e vedno omejujejo \u017eenske na posteljo. Prav bi bilo, da bi jih opogumljali, da so pokonci \u010dim dlje.<\/p>\n
Raziskave ka\u017eejo, da hoja zmanj\u0161uje neudobje, torej tudi potrebo po analgeziji. Porodnica la\u017eje obvladuje bole\u010dino med hojo, ker ji le-ta nudi psiholo\u0161ko podporo. Porodi teh mater so bili kraj\u0161i, manj je bilo potreb po pospe\u0161evanju poroda in ocene novorojen\u010dkov po Apgarjevi so bile bolj\u0161e.<\/p>\n
Vse do modernih \u010dasov je ve\u010dina dru\u017eb smatrala pokon\u010den polo\u017eaj med porodom, kot normalen. \u017denske so izbirale med \u010depenjem, kle\u010danjem, stanjem ali sedenjem. Zadnjih dvesto let pa je postal v zahodnem svetu bolj obi\u010dajen le\u017ee\u010di polo\u017eaj (porod le\u017ee na hrbtu). V zgodovini porodni\u0161tva je v zvezi s tem omenjen vpliv francoskega kralja Ludvika XIV, imenovanega tudi \u201cson\u010dni kralj\u201d. Dvornemu zdravniku je ukazal, da njegova metresa porodi vznak, da bo videl rojstvo svojega otroka. Zgledu plemstva so sledili tudi preprostej\u0161i sloji.<\/p>\n
Uporaba tega polo\u017eaja se je kasneje \u0161e okrepila, ker je pripraven zaradi uvajanja nove tehnologije. Hrbtni polo\u017eaj, pri \u010demer je vzglavje porodnice nekoliko dvignjeno, porodni\u010dina zadnjica privzdignjena, stegna pa pritegnjena k trebuhu, je postal obi\u010dajen na\u010din rojevanja v slovenskih porodni\u0161nicah.<\/p>\n
1.1.1 Tradicionalni le\u017ee\u010di polo\u017eaj<\/p>\n
Porod le\u017ee na hrbtu omogo\u010da vzdr\u017eevanje asepse, ocenjevanje plodovih sr\u010dnih utripov, izvr\u0161itev epiziotomije in \u0161ivanje le-te. \u010ce pa ocenjujemo po\u010dutje matere in ploda opazimo slede\u010de pomanjkljivosti:<\/p>\n
a) zmanj\u0161a se krvni pritisk za ve\u010d kot 30% pri 10.% \u017eensk,<\/p>\n
b) mnoge \u017eenske imajo te\u017eave z dihanjem zaradi pritiska uterusa na diafragmo,<\/p>\n
c) materni\u010dna os je usmerjena proti simfizi, namesto k medeni\u010dnemu vhodu,<\/p>\n
d) aspiracija izbruhanih mas je bolj verjetna,<\/p>\n
e) \u017eenska je nezadovoljna, \u010de je prisiljena zavzeti “neprijeten” polo\u017eaj,<\/p>\n
f) ker so stegna upognjena, lahko napenjanje vagine in perineja pove\u010da potrebo po epiziotomiji,<\/p>\n
g) polo\u017eaj lahko ovira pogostost in jakost popadkov,<\/p>\n
h) porodnica deluje proti gravitaciji,<\/p>\n
i) opornice povzro\u010dajo prekomeren pritisk v nogah.<\/p>\n
Te pomanjkljivosti so nekoliko zmanj\u0161ane, \u010de je hrbet \u017eenske dvignjen za 30 – 40 stopinj.
\nHrbtnega polo\u017eaja bi se morali izogibati zaradi mo\u017enosti nastanka \u201csindroma vene cave\u201d. Kadar le\u017ei \u017eenska vznak, pritiska te\u017ea maternice in ploda na veno kavo in ovira pretok venozne krvi. Posledica zni\u017eanja volumna krvi je fetalni distres, ki ga lahko na za\u010detku ocenimo le z opazovanjem plodovih sr\u010dnih utripov na kardiotokografskem zapisu. Fetalni distres lahko spremljajo znaki \u0161oka pri materi \u2013 padec krvnega pritiska, zvi\u0161ana frekvenca pulza, sunkovito dihanje, bledica ter vla\u017ena in lepljiva ko\u017ea. Materine in fetalne sindrome lahko hitro omilimo z namestitvijo \u017eenske v levostranski bo\u010dni polo\u017eaj in s pri\u010detkom oksigenacije z obrazno masko.<\/p>\n
1.1.2 Polo\u017eaj na levem boku – Simsov polo\u017eaj<\/p>\n
Porodnica le\u017ei z levim bokom bolj proti desnemu robu postelje. Leva noga je iztegnjena ali rahlo upognjena v kolku in kolenu, desno koleno je pritegnjeno k trebuhu. Zagovorniki tega polo\u017eaja trdijo, da je na splo\u0161no bolj udoben, da je mo\u017enost aspiracije izbruhanih mas manj\u0161a.<\/p>\n
\u017denske ga sprejemajo kot bolj naravnega in udobnega. Babice ga cenijo, ker je spolovilo pregledno in lahko dostopno ter ugotavljajo njegov pozitiven u\u010dinek pri distokiji plodovih ramen. V tem polo\u017eaju je presredek manj napet in je potrebno manj epiziotomij.
\nPomanjkljivosti so navedene pri prerezu presredka in \u0161ivanju velikih epiziotomij.<\/p>\n
1.1.3 \u010cepe\u010di polo\u017eaj<\/p>\n
Ta polo\u017eaj je pri nekaterih cenjen predvsem zaradi u\u010dinka te\u017enosti. Tega polo\u017eaja se zelo malo poslu\u017eujemo oziroma ni\u010d. Smo pa\u010d zelo konservativni in se oprijemamo starih znanih metod.<\/p>\n
\u010cepe\u010di polo\u017eaj pospe\u0161i krvni obtok v medeni\u010dnem predelu, predvsem imajo uterus in mi\u0161ice medeni\u010dnega dna bolj\u0161i tonus. Porod se v \u010depe\u010dem polo\u017eaju zelo skraj\u0161a. Kraj\u0161a druga porodna doba in la\u017eji porod, sta posledica gravitacijske sile, ki potisne uterus naprej.<\/p>\n
Ko se plod spu\u0161\u010da v medeni\u010dno votlino, pritisk vodilnega plodovega dela na medeni\u010dno dno izzove spontani refleks pritiskanja, ki ga lahko zavremo z lokalno anestezijo. Stimulacija tega refleksa spro\u017ei impulz v zadnji re\u017eenj hipofize, v katerem se aktivira hormon oksitocin, ki vpliva na mo\u010d materni\u010dnih kontrakcij (t.im. Fergusonov refleks).<\/p>\n
Abdominalne mi\u0161ice porodnice, ki rojeva \u010depe, delujejo usklajeno s popadki. Dodatno napenjanje perinealnih mi\u0161ic je nepotrebno, oziroma celo ogro\u017ea materin krvni obtok in plodovo oksigenacijo, ker ovira normalno dihanje porodnice.<\/p>\n
V \u010depe\u010dem polo\u017eaju se povpre\u010dno pove\u010da pre\u010dni premer medeni\u010dnega izhoda za 1 cm, vzdol\u017eni premer pa za 2 cm. Povr\u0161ina medeni\u010dnega izhoda je za 28 % ve\u010dja v \u010depe\u010dem polo\u017eaju kot v obi\u010dajno vznak le\u017ee\u010dem polo\u017eaju.<\/p>\n
Ko se otrok rojeva, porodnica lahko spremlja celotno dogajanje pri porodu in svoje ob\u010dutke usmeri takoj na novorojen\u010dka. Ta se pogosto odziva materi s premikanjem o\u010di in glave.<\/p>\n
\u010cepe\u010di polo\u017eaj je primeren le za normalen porod, to je porod brez komplikacij, kajti kakor ostali polo\u017eaji, ima tudi ta svoje slabe strani. Te\u017eave se pojavijo z morebitnimi posegi:
\n– ote\u017eeno dajanje analgetikov,
\n– ote\u017eena avskultacija plodovih sr\u010dnih utripov,
\n– ote\u017eena uporaba instrumentov,
\n– te\u017eje nastavljanje infuzije.<\/p>\n
Kljub dolo\u010denim te\u017eavam pa vedno ve\u010dja zavzetost porodnic za hojo in razli\u010dne polo\u017eaje med porodom, zahteva razvoj in uporabo telemetrije, ki omogo\u010da s prenosnimi napravami nadzor plodovih sr\u010dnih utripov in materni\u010dne aktivnosti.<\/p>\n
1.1.4 Kle\u010de\u010di polo\u017eaj<\/p>\n
Tako kot \u010depenje, je tudi kle\u010danje med porodom zna\u010dilno za neevropske dru\u017ebe, do katerih ni segel vpliv Zahoda.
\nKle\u010danje v splo\u0161nem simbolizira polo\u017eaj, ki spro\u0161\u010da. Porodnica lahko \u010depenje podalj\u0161a v kle\u010danje in s tem razbremeni mesta, kjer boli. Kle\u010danje \u201cna vseh \u0161tirih\u201d je za\u017eeljeno v fazi spu\u0161\u010danja vodilnega plodovega dela do medeni\u010dnega dna.<\/p>\n
1.1.5 Modificiran Fowlerjev polo\u017eaj oziroma polsede\u010di polo\u017eaj<\/p>\n
Nekateri zagovarjajo ta polo\u017eaj kot primerno srednjo pot med le\u017ee\u010dim in pokon\u010dnim polo\u017eajem. Ta polo\u017eaj pove\u010duje u\u010dinkovitost trebu\u0161nega mi\u0161i\u010dja pri pritiskanju porodnice in potemtakem skraj\u0161uje drugo porodno dobo. \u010ce \u017eenski dvignemo trup in jo podpremo, lahko opazuje porod.<\/p>\n
1.1.6 Sede\u010di polo\u017eaj<\/p>\n
Mo\u017enost izbire tega polo\u017eaja se je pove\u010dala z razpolo\u017eljivostjo porodnih stolov. Uporabo porodnega stola lahko zasledimo v starodavnem Egiptu, raz\u0161irjena pa je bila v stari Gr\u010diji, Rimu in inkovski civilizaciji. Ko je v 19. stoletju, zaradi borbe proti puerperalni vro\u010dici, postala njihova uporaba higiensko vpra\u0161ljiva, so izginili. Ko so se spet pojavili, so jih uporabili v drugi porodni dobi, sprejele pa so jih \u017eenske, ki \u017eele sodelovati v porodnem procesu.<\/p>\n
Sede\u010di polo\u017eaj nudi podobne ugodnosti kot \u010depe\u010di polo\u017eaj. Domneva se, da je te\u017ea dono\u0161enega otroka sama po sebi zadostna mo\u010d, da se porodi otrok. Zagovorniki porodnega stola trdijo, da so mo\u017eni s pomo\u010djo le-tega spontani porodi tudi v primerih, ko bi bilo treba te v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju dokon\u010dati operativno.<\/p>\n
\u017denske, ki ob\u010dutijo pogoste bole\u010dine v kri\u017eu, ugotavljajo, da porodni stol zmanj\u0161uje oziroma celo eliminira bole\u010dino.
\nV retrospektivni \u0161tudiji sta Cottrell in Shannahan ugotovila, da uporaba porodnega stola ni signifikantno vplivala na trajanje druge porodne dobe in povpre\u010dno koli\u010dino izgubljene krvi v primerjavi z \u017eenskami, ki so rodile le\u017ee z nogami, pritegnjenimi k abdomnu. Odstotek epiziotomij, po\u0161kodb zaradi uporabe kirur\u0161kih kle\u0161\u010d, laceracij in hemoroidov je bil podoben v obeh skupinah, \u010deprav je odstotek perinealnih edemov statisti\u010dno vi\u0161ji pri skupini, ki je rojevala na porodnem stolu.<\/p>\n
1.1.7 uporaba opornic za nogi<\/p>\n
Pri porodih, ki se dokon\u010dajo s porodni\u0161kimi operacijami, kot je n.pr. carski rez, vakuumska ekstrakcija, \u0161ivanje epiziotomijske rane, potrebujemo za namestitev porodnice v ustrezen polo\u017eaj opornici za nogi.
\nOpornici morata biti prilagojeni nogam porodnice in primerno oblo\u017eeni, da ubla\u017eita pritisk. Vi\u0161ina in krivina morata biti prilagojeni tako, da ni pritiska za kolenom ali na me\u010da, ker lahko to povzro\u010da poporodne vaskularne probleme. Nogi morata biti name\u0161\u010deni v isti vi\u0161ini in ne mo\u010dno razkre\u010deni.<\/p>\n
1.1.8 Porodne \u017eoge<\/p>\n
Porodne \u017eoge, oziroma gimnasti\u010dne \u017eoge se lahko uporabijo za oporo telesa \u017eenske, ko zavzema razli\u010dne porodne polo\u017eaje. Porodnica lahko sedi na \u017eogi in se naslanja na posteljo, z zgornjim delom telesa se opira na \u017eogo ter s tem zmanj\u0161a pritisk na rame in roke, ko zavzema komol\u010dno-kolenski polo\u017eaj. \u017doga tudi spodbuja gibljivost medenice ter omogo\u010da medeni\u010dno in perinealno sprostitev, ko \u017eenska sedi na trdni vendar upogljivi \u017eogi in se pozibava v ritmi\u010dnih gibih. Tople komprese ali vatiranci, polo\u017eeni na presredek, lahko pove\u010dajo zgoraj omenjeni u\u010dinek. Porodna \u017eoga mora biti dovolj velika, da so kolena \u017eenske upognjena pod kotom 90\u00b0, ko sedi in njena stopala ploskoma na tleh pribli\u017eno dve dol\u017eini stopal narazen.<\/p>\n
1.2 Prehranjevanje in pitje<\/p>\n
Prvo, kar bi poudarila je, da se mo\u017enosti glede u\u017eivanja hrane in teko\u010dine med porodom zelo razlikujejo v praksi.
\n\u010cas praznjenja \u017eelod\u010dne vsebine se med aktivnim porodom podalj\u0161a tako, da hrana ostane v \u017eelodcu in jo je mo\u017eno izbruhati. Teko\u010dina se obi\u010dajno dobro prena\u0161a, vendar naj bi bila omejena na ko\u0161\u010dke ledu in po\u017eirke vode, oziroma \u010diste teko\u010dine.
\nRazli\u010dne tehnike dihanja, ki jih obi\u010dajno uporabljajo porodnice za laj\u0161anje bole\u010dih popadkov so vzrok izsu\u0161ene ustne sluznice, ki jo prepre\u010dujemo s pogosto ustno nego.<\/p>\n
Porodnico vpra\u0161amo kdaj je nazadnje jedla in pila, kar zabele\u017eimo v negovalno dokumentacijo. Kadar je splo\u0161na anestezija mo\u017ena, \u017eenska ne sme ni\u010desar zau\u017eiti, da prepre\u010dimo bruhanje. Aspiracija kislih gastri\u010dnih vsebin v plju\u010da je \u017eivljenjsko nevarna za mater in plod.
\nIntravenozne teko\u010dine delno zagotavljajo potrebo po kalorijah in prepre\u010dujejo dehidracijo pri porodnici. Natan\u010dno je potrebno bele\u017eiti zau\u017eito in izlo\u010deno teko\u010dino.<\/p>\n
Kadar je potrebna intravenozna aplikacija teko\u010dine, se priporo\u010da 5 % glukoza ali Ringerjev laktat. Zaradi intravenozne aplikacije teko\u010dine lahko pride do preobremenitve krvnega obtoka, zato naj bi dovajanje nadzoroval zdravnik – anestezist.<\/p>\n
Na splo\u0161no imajo otroci manj problemov s hipoglikemijo, poporodno zlatenico in izgubo telesne te\u017ee, \u010de matere prejmejo primerno koli\u010dino teko\u010dine med porodom.<\/p>\n
1.3 Porodna bole\u010dina<\/p>\n
Laj\u0161anje porodne bole\u010dine je zelo pomembno za ohranitev energije. Vendar pa narkotiki povzro\u010dajo bruhanje in zavirajo praznenje \u017eelodca bolj kot katerikoli drug faktor.
\nSodelovanje pri popadkih
\nPri\u010dakovanje bole\u010dine lahko stopnjuje porodni\u010dino anksioznost, kot tudi zni\u017ea bole\u010dinsko toleranco. Porodnica reagira hitreje celo na minimalne bole\u010dinske dra\u017eljaje. Bole\u010dina se subjektivno intenzivira in \u017ee rahla, se ji zdi mnogo mo\u010dnej\u0161a.
\nCelo druge ob\u010dutke lahko zazna kot bole\u010dino n. pr. pritisk; zato jo vaginalna preiskava in pritisk prstov na trebuh, ko babica kontrolira popadke, boli.<\/p>\n
Vzpostavi se lahko pravi za\u010darani krog, ki ga babica lahko prekine oziroma prepre\u010di tako, da porodnico opozori na za\u010detek in konec popadka (torej tudi na konec bole\u010dine) \u2013 porodnica ima nekaj minut \u010dasa za po\u010ditek. Babica s tem prekine porodni\u010dino subjektivno stopnjevanje bole\u010dine (anksioznost povezana s pri\u010dakovanjem bole\u010dine se zmanj\u0161a).<\/p>\n
Seveda pa mora biti babica (oziroma spremljevalec pri porodu) pripravljena to po\u010deti stalno.<\/p>\n
1.4 Komunikacija<\/p>\n
S tem, da porodnici tolma\u010dimo zbrane podatke in jo sproti obve\u0161\u010damo o njenem stanju zmanj\u0161amo anksioznost in pripomoremo k ohranitvi energije. Tudi ne zanemarimo besed s katerimi porodnico vzpodbujamo in na ta na\u010din zmanj\u0161ujemo utrujenost.<\/p>\n
Veliko pozornost posvetimo neverbalnemu komuniciranju (dotik), posebno, ko je verbalna komunikacija ote\u017eko\u010dena oziroma nemogo\u010da. Z dotikom lahko se\u017eemo v globino duha, kamor z besedami ne moremo.<\/p>\n
Nikoli ne odtegnimo roke spontanemu stisku porodnice.<\/p>\n
1.5 Po\u010ditek in spanje<\/p>\n
Pomembna faktorja za ohranjevanje porodni\u010dine energije sta primeren po\u010ditek in spanje. Porodnico je potrebno vzpodbuditi, da \u010das med dvema popadkoma porabi za po\u010ditek in sprostitev.<\/p>\n
Podalj\u0161ana prodromalna (predhodna) faza poroda lahko prepre\u010di spanje. Pri nekaterih \u017eenskah pride do nenadnega izbruha energije 24 \u2013 48 ur pred porodom – gre za t.im. “nesting instinkt \u2013 instinkt spletanja gnezda”. \u017denske je potrebno opozoriti nanj. V tem \u010dasu je mo\u017ena izguba te\u017ee (zaradi izgube teko\u010dine), diareja, napenjanje, bruhanje in slabosti.<\/p>\n
1.6 Mokrenje<\/p>\n
Porodnico je treba vspodbuditi, da urinira vsaj vsaki dve uri. Ona \u010desto pripisuje vse neudobje intenzivnosti popadkov in se ne zaveda, da je lahko poln se\u010dni mehur tisti, ki pove\u010duje neudobje. Poln se\u010dnik ne samo, da povzro\u010da neudobje, lahko tudi resno ovira napredovanje poroda in je lahko vzrok retencije urina v poporodnem obdobju. \u010ce je se\u010dnik “viden” nad simfizo in porodnica ne more urinirati kljub pomo\u010di, jo moramo kateterizirati.<\/p>\n
1.7 Tehnike dihanja in relaksacije<\/p>\n
Babica in partner naj spodbujata porodnico, da izvaja tehnike dihanja in relaksacije, ki se jih je nau\u010dila v \u0160oli za star\u0161e. Pou\u010diti je potrebno tudi matere, ki niso bile dele\u017ene strokovne priprave. Seveda od njih ne moremo pri\u010dakovati dovr\u0161enih tehnik dihanja in relaksacije, toda porodnica ima nekaj, na kar se lahko koncentrira in ob\u010dutek, da sodeluje pri porodu.<\/p>\n
Ve\u010dina porodnic, \u010de so “pripravljene” ali ne, \u017eeli sodelovati pri porodu pod mirnim, zanesljivim in ljubeznivim vodstvom zavzete babice, ki jim pomaga, da so njihove kontrakcije \u010dim bolj u\u010dinkovite.<\/p>\n
Dihanje med porodom
\nNormalno dihanje – \u017eenska normalno diha med enim in drugim popadkom. Pri zaprtih ustih vdihne skozi nos in izdihne skozi usta. Prsni ko\u0161 se med tem dviga in spu\u0161\u010da.<\/p>\n
Globoko dihanje – v za\u010detku prve porodne dobe so popadki ponavadi nebole\u010di in porodnica nima neprijetnih ob\u010dutkov. Popadek ob\u010duti kot lahko stiskanje in te\u017eo v spodnjem delu trebuha. V \u010dasu popadka mora relaksirati vse mi\u0161ice, predvsem trebu\u0161ne, mi\u0161ice medeni\u010dnega dna, hrbtne in ramenske mi\u0161ice ter globoko dihati.<\/p>\n
\u017denska globoko vdihne skozi nos in s pomo\u010djo trebu\u0161nih mi\u0161ic podpre delovanje prepone. Prepona se pomakne proti trebu\u0161ni votlini, trebuh se dvigne. Vdih za trenutek zadr\u017ei, nato izdihne skozi usta. S pomo\u010djo trebu\u0161ne muskulature mora iztisniti ves zrak iz plju\u010d. Izdih mora biti dalj\u0161i kot vdih, skozi priprte ustnice, kot bi hotela upihniti plamen sve\u010de, pa plamen samo plapola, sve\u010da pa ne ugasne.<\/p>\n
Ko kontrakcije popustijo, normalno diha dalje. Va\u017eno je, da pri\u010dne z drugim na\u010dinom dihanja v trenutku, ko se za\u010dne popadek. Tako se vzpostavi pozitivni pogojni refleks: kontrakcija – dihanje, namesto negativnega; kontrakcija – bole\u010dina. Priporo\u010dljivo je, da \u017eenska \u010dim dlje diha na ta na\u010din. Ko so popadki mo\u010dnej\u0161i, diha nekoliko hitreje.<\/p>\n
Hitro in povr\u0161no dihanje – \u017eenska takoj, ko ob\u010duti popadek, globoko vdihne skozi nos in globoko izdihne skozi usta dva do trikrat, nato pa diha hitro in povr\u0161no skozi nos ali priprta usta – dihanje je podobno pasjemu sopenju. Ritem dihanja prilagodi popadku. Ko popadek nara\u0161\u010da, diha hitreje in povr\u0161neje, ko popadek popu\u0161\u010da, tudi hitrost dihanja popu\u0161\u010da. \u010ce je popadek dolg, lahko med hitrim in povr\u0161nim dihanjem sem in tja globoko vdihne skozi nos in izdihne skozi usta. Ob koncu popadka vdihne skozi nos in izdihne skozi usta dva do trikrat. Nato preide na normalno dihanje.<\/p>\n
Bistvo tega dihanja je, da se omeji nihanje prepone, isto\u010dasno pa se pospe\u0161i ritem dihanja, da se vzdr\u017euje potreben priliv kisika v maternico.<\/p>\n
V tej dobi je potrebno, da se poleg popolne relaksacije mi\u0161ic med popadkom \u017eenska relaksira tudi v \u010dasu pavze, samo, da je takrat dovolj obi\u010dajna mi\u0161i\u010dna sprostitev.
\n\u010ceprav je priporo\u010dljivo, da porodnica globoko diha \u010dim dlje, oziroma, da se tipa dihanja menjata, ko je materni\u010dno ustje odprto 4 – 5cm, se je treba ozirati tudi na popadke.
\n\u017denske, ki imajo od samega za\u010detka prve porodne dobe mo\u010dne kontrakcije, bodo pre\u0161le na hitro povr\u0161no dihanje hitreje, druge po\u010dasneje.
\nPotrebno je, da porodnica ve, v kateri porodni dobi se nahaja. Dol\u017enost babice oziroma zdravnika je, da jo obve\u0161\u010data o napredovanju poroda po vsaki notranji porodni\u0161ki preiskavi, oziroma, da ji pri vsaki aplikaciji medikamenta pojasnita, kaj dajeta in zakaj dajeta.<\/p>\n
1.8 Osebna \u010disto\u010da<\/p>\n
Ustna nega
\nKo namestimo porodnico v porodno posteljo, ji prinesemo na posteljno omarico kozarec mla\u010dnega, nesladkanega kamili\u010dnega \u010daja. Porodnica si ve\u010dkrat spira usta. Ledvi\u010dko z izpljuvano vsebino sproti odna\u0161amo.
\nPomembno je, da skrbimo za primeren vnos teko\u010dine (nesladkan kamili\u010dni \u010daj) s \u010dimer prepre\u010dujemo dehidracijo.
\nRazpokane ustnice ji nama\u017eemo s sterilno vatirano pal\u010dko, pripravljeno za ustno nego.
\nAnogenitalna nega
\nPorodnico umivamo kadar je potrebno, oziroma pred vsako notranjo (vaginalno) preiskavo, da odstranimo sluz in kri.
\nZa umivanje potrebujemo posteljno posodo, sterilen vr\u010d s toplo vodo, ogreto na telesno temperaturo (37\uf0b0C), v katero kanemo n.pr. nekaj kapljic razpolo\u017eljivega razku\u017eila, sterilen tampon in sterilno prijemalko. Podlo\u017eimo posteljno posodo. Spolovilo najprej speremo, nato pa s sterilno prijemalko in sterilnim tamponom umijemo predel med labijami, nato nadsramje, dimlje, zgornjo notranjo tretjino stegna, glutealni predel in nazadnje anus.
\nPo kon\u010danem umivanju spolovilo \u0161e enkrat speremo. \u010ce je potrebno, predlo\u017eimo \u017eenski sterilen vatiranec.
\nNapravimo lahko tudi osve\u017eilno umivanje obraza, vratu, pazduh in prsi.<\/p>\n
2.0 Vzdr\u017eevanje optimalnega fiziolo\u0161kega stanja<\/p>\n
V prvi in drugi porodni dobi stalno ocenjujemo porodni\u010dino telesno stanje, napredovanje poroda in plodovo stanje, da lahko pravo\u010dasno opazimo nepravilnosti, ukrepamo in prepre\u010dimo nadaljne zaplete.<\/p>\n
Opazovanje porodnice, njenih reakcij in interakcij je izjemno pomembno in ga ne smemo opustiti in prezreti, \u010detudi njeno stanje nadzorujejo aparature in znamo ve\u0161\u010de ravnati z elektronskimi monitoring napravami in interpretirati podatke.
\nPazimo, da ne izbiramo postopkov, ki bi ovirali telesno integriteto matere ali ploda.
\n\u010ce se ne uporabljajo elektronske monitoring naprave lahko zbiramo podatke na druge na\u010dine – s palpacijo, avskultacijo, vaginalno preiskavo, opazovanjem perineja, meritvami RR, temperature, pulza in dihanja.<\/p>\n
Upo\u0161tevajmo tudi podatke, ki jih dobimo od porodnice in spremljevalca, da ocenimo njeno telesno stanje. Svoja opazovanja bele\u017eimo v porodni\u010dino dokumentacijo.<\/p>\n
2.1 Vodstvo prve porodne dobe<\/p>\n
Temperatura, pulz, dihanje, RR, stanje zavesti in splo\u0161ni izgled porodnice (glej zunanjo preiskavo).<\/p>\n
Plodovi sr\u010dni utripi
\nPlodove sr\u010dne utripe kontroliramo v prvi porodni dobi, dokler plodov mehur dr\u017ei, vsake pol ure. Po razpoku, oziroma umetnem predrtju mehurja (UPM – amniotomija) pa vsakih 10 minut.
\n\u010ce pa so plodovi sr\u010dni utripi spremenjeni – bradikardni (pod 120 udarcev na minuto) oziroma tahikardni (nad 160 udarcev na minuto) ali je plodovnica umazana (mekonialna) in je plod ogro\u017een, poslu\u0161amo pogosteje, tudi za vsakim popadkom.
\nPoslu\u0161anje plodovih sr\u010dnih utripov s stetoskopom. Plodove sr\u010dne utripe najprej kontroliramo s stetoskopom ali Pinardovo slu\u0161alko. Uho tesno prislonimo na Pinardovo slu\u0161alko, tako da jo vtisnemo na\/v trebuh, kjer se PSU najbolje sli\u0161ijo. Z roko se je ne dotikamo, da ne ustvarimo zunanjih zvokov. Poslu\u0161amo eno minuto. Hkrati tipamo pulz porodnice ter ugotavljamo razliko. Ugotavljamo ali so PSU:
\n– regularni (enakomerni) ali
\n– iregularni (neenakomerni).
\nIregularne plodove sr\u010dne utripe, ki se spreminjajo v dalj\u0161ih \u010dasovnih presledkih imenujemo \u201cspreminjajo\u010de\u201d, iregularne, ki se spreminjajo v kraj\u0161ih \u010dasovnih razdobjih pa \u201czaletavajo\u010de\u201d.
\nMinifeton plodove sr\u010dne utripe oja\u010da. Z njim poslu\u0161amo, kadar \u017eelimo, da jih sli\u0161i tudi porodnica (pred higiensko pripravo na porod, pri pregledih v nose\u010dnosti, itd.).
\nV primerih, ki govore za za\u010detno asfiksijo ploda, n.pr. bradikardija, tahikardija, umazana plodovnica, kjer je potrebna stalna kontrola plodovih sr\u010dnih utripov, si pomagamo s specialnimi aparati – kardiotokografi. Dokler plodov mehur ni predrt, kontroliramo z zunanjo CTG (kardiotokografijo); eno tipalo namestimo na trebuh, da bele\u017ei utripe, drugo bele\u017ei popadke.
\nKadar pa je plodov mehur predrt, lahko zdravnik s posebnim instrumentom pritrdi na plodovo glavico elektrodo – kontrola plodovih sr\u010dnih utripov do iztisa ploda – to je direktna (notranja) elektrokardiografija ploda.<\/p>\n
Popadki
\nRoko polo\u017eimo na trebuh porodnice in kontroliramo jakost, frekvenco in trajanje popadkov, lahko pa uporabljamo specialni aparat – tokograf.
\nPomembno je, da reguliramo smer popadkov na tisto mesto na plodovi glavici, ki naj postane vodilna to\u010dka. To dose\u017eemo, \u010de pri prvi poziciji le\u017ei \u017eenska na levem boku, pri drugi poziciji pa na desnem boku.
\nZ lego na boku se tudi izognemo kompresivnemu sindromu \u201cvene cave\u201d. \u010ce \u017eenska le\u017ei na hrbtu, nose\u010da maternica pritiska na veno cavo, in \u017eenska pobledi, oblije jo pot in lahko celo izgubi zavest. Pri plodu v takem primeru opazimo bradikardijo. Prva pomo\u010d: porodnico obrnemo na bok in kontroliramo plodove sr\u010dne utripe.
\n\u010ce porod ne napreduje zaradi slabih popadkov, posku\u0161amo nanje vplivati najprej s fizikalnimi sredstvi, oziroma:
\n– izpraznimo se\u010dni mehur,
\n– o slabih popadkih poro\u010damo zdravniku, ki odredi medikamentozno terapijo.<\/p>\n
Indukcija poroda in pospe\u0161evanje spontano pri\u010detega poroda
\n[wp_ad_camp_1]
\nIndukcija poroda je porodni\u0161ka intervencija s katero izzovemo popadke oziroma porod. Porod lahko induciramo z lu\u0161\u010denjem plodovih ovojev s spodnjega segmenta maternice, ob tem se pove\u010da nastajanje prostaglandinov. Druga metoda indukcije je amniotomija (predrtje plodovih ovojev). Najpogostej\u0161a metoda indukcije je intravenozna infuzija oksitocina. Oksitocin je hormon zadnjega re\u017enja hipofize. Uporablja pa se sinteti\u010dni preparat oksitocina, syntocinon. Indikacije za indukcijo poroda pri materi in otroku so n.pr. – EPH gestoza, pred\u010dasen razpok plodovega mehurja, diabetes mellitus, fetalne malformacije.
\nZa infuzijo oksitocina pripravimo slede\u010de: v 500 ml 5%-ne glukoze damo 5 IE oksitocina (v 1 ml – to je 20 kapljic je 10 milienot oksitocina). Ta izzove tak\u0161ne kontrakcije maternice, ki se ne razlikujejo od normalnih, spontanih kontrakcij v odpiralni dobi.
\nInfuzijo pri\u010dnemo z za\u010detno hitrostjo 4 – 6 kapljic na minuto, nakar pove\u010dujemo v 20 – 30 minutnem presledku \u0161tevilo kapljic, dokler se ne za\u010dnejo redni, zadovoljivi popadki na 2 \u2013 3 minute; nato lahko odmerek zni\u017eamo. Od 4 – 6 kapljic pove\u010damo na 9, 12, 16, 22, 30 in 40, glede na stopnjevanje popadkov, ki jih skrbno kontroliramo. Opisani na\u010din doziranja oksitocina imenujemo – fiziolo\u0161ko doziranje.
\nPoznamo pa \u0161e farmakolo\u0161ko ali titracijsko doziranje. Pri\u010dnemo z 10 kapljicami, nato pa zvi\u0161ujemo v presledku 20 – 30 minut na 20, 40 in 80 kapljic\/min. Ponavadi se pri\u010dno popadki \u017ee prej tako, da so visoki odmerki (80 kapljic\/min.) le redko potrebni.
\nOdmerjeni pretok kapljic uravnavamo z elektronskimi infuzijskimi sistemi – perfuzorji.<\/p>\n
\u010ce cerviks ni zrel, je potrebno predhodno inducirati porod s prostoglandini (PGE2) – to imenujemo preindukcijo. \u010cim bli\u017ee cerviksu jih apliciramo, tem bolje u\u010dinkujejo – (v obliki vaginalet ali gela).<\/p>\n
Najpogosteje je potrebno pospe\u0161evanje spontano pri\u010detega poroda zaradi slabih kontrakcij maternice – materni\u010dno ustje se prepo\u010dasi odpira (po O\u2019Driscollu in Strongu manj kot 1 cm\/uro, oziroma glej tekst Materni\u010dno ustje) in vodilni plodov del se nepravilno spu\u0161\u010da.
\nPorod se lahko pospe\u0161i samo z amniotomijo; najbolj raz\u0161irjeno sredstvo za pospe\u0161evanje poroda pa je sinteti\u010dni oksitocin, ki se ga aplicira po spontanem ali arteficialnem razpoku plodovih ovojev. Uporablja se zelo previdno – najmanj\u0161o dozo, ki daje \u017eeljene rezultate – to so popadki, ki ne smejo biti pogostej\u0161i kot 5 popadkov na 10 minut.
\nPospe\u0161evanje poroda zahteva prisotnost babice, ki hkrati neprekinjeno spremlja popadke in spremembe plodovih sr\u010dnih utripov na CTG.
\nZa\u010detni odmerek naj bi bil 2 – 10 kapljic\/min (pri 5 IE oksitocina v 500 ml 5%-ne glukoze) in vi\u0161anje odmerka – dodajanje, po 2 kapljici na 30 – 60 minut do 10 kapljic na vsakih 15 minut (upo\u0161tevati je potrebno popadke in sposobnost posteljice).
\n(Oksitocin moramo za pospe\u0161evanje dozirati previdneje kot za indukcijo. Obi\u010dajno pri\u010dnemo z 2 \u2013 10 kapljicami na minuto in odmerek zvi\u0161amo za 2 \u2013 10 kapljic glede na odgovor maternice \u0161ele po 15 \u2013 60 min. Odmerek je strogo individualen glede na popadke in stanje ploda).
\nNe pozabimo: s prepre\u010devanjem dehidracije med porodom, s poljubno izbiro lege med porodom oziroma gibanjem in nudenjem u\u010dinkovite psihi\u010dne opore se manj\u0161a potreba po oksitocinu.<\/p>\n
Plodov mehur in plodovnica
\nPri razpoku, oziroma predrtju plodovega mehurja, porodnica ne sme ve\u010d vstajati, mi pa moramo takoj kontrolirati plodove sr\u010dne utripe (kadar postanejo plodovi sr\u010dni utripi po razpoku plodovega mehurja nepravilni, sumimo na zdrknjeno popkovnico). Vendar to ne pomeni, da mora ves \u010das le\u017eati. Porodnica lahko vstane, ko je glavica ali zadnjica vstavljena in ni mo\u017enosti, da bi popkovnica izpadla.
\n\u017denski damo pred spolovilo sterilno predlogo (vatiranec), na kateri ve\u010dkrat kontroliramo barvo plodovnice. Plodovnica mora biti \u010dista. \u010ce se barva plodovnice spremeni, moramo obvestiti zdravnika.
\nPredloge, \u010de je potrebno, ve\u010dkrat menjavamo. \u017densko opozorimo, da se jih sama ne dotika. Pazimo, da vedno le\u017ei na suhi posteljni podlogi.<\/p>\n
Materni\u010dno ustje.
\nOdpiranje materni\u010dnega ustja in kakovost kontrolirata babica in zdravnik z vaginalno preiskavo. Hkrati se ugotavlja tudi vi\u0161ina vodilnega plodovega dela glede na medeni\u010dni vhod, interspinalno \u010drto in medeni\u010dni izhod.<\/p>\n
Vaginalna preiskava
\nVaginalna preiskava med porodom sestoji iz ogledovanja, otipavanja in merjenja. Napravi se: ob sprejemu porodnice, takoj po spontanem razpoku plodovih ovojev, na 3 – 4 ure v latentni fazi poroda, vsaki 1 – 2 uri v aktivni fazi poroda ter v vsaki novi situaciji, ki pomeni tveganje. N.pr.: mekonijska plodovnica, nepravilnosti PSU in drugo.
\n\u017denska le\u017ei vznak, spodnji udi so skr\u010deni v kolkih in kolenih. Kolena so razkre\u010dena. Se\u010dnik in danka morata biti prazna; pred vaginalno preiskavo naredimo anogenitalno nego in porodnici razlo\u017eimo postopek.
\nPreiskujemo samo z eno roko. Postopek je asepti\u010den. Temeljito umijemo roke ali jih dezinficiramo in oble\u010demo sterilne rokavice. S palcem in kazalcem leve roke razmaknemo male sramne ustnice in raz\u0161irimo vhod v no\u017enico. S prsti desne roke obri\u0161emo spolovilo od \u0161\u010degetav\u010dka do presredka s tamponom, navla\u017eenim z razpolo\u017eljivim razku\u017eilom. Potem tampon odlo\u017eimo. Nato vdenemo kazalec in sredinec desne roke v no\u017enico; prstanec in mezinec sta skr\u010dena. Izogibamo se pritisku na suburetralno podro\u010dje, ki je zelo ob\u010dutljivo. Pritiskamo predvsem na presredek a se izogibamo spodnjemu delu vagine. Tako napredujemo do materni\u010dnega vratu in no\u017eni\u010dnih obokov.
\nVaginalna preiskava nas informira o:
\n– posebnostih zunanjega spolovila,
\n– zrelosti cerviksa, odprtosti materni\u010dnega ustja in konsistenci ( elasti\u010dno ali rigidno),
\n– vodilnem plodovem delu \u2013 kaj je, kje je, spu\u0161\u010danje in drugo,
\n– nepravilnostih \u2013 spu\u0161\u010dena ali predle\u017ee\u010da popkovnica, krvavitev in drugo,
\n– plodovem mehurju \u2013 ali gre za razpok plodovih ovojev ali plodni mehur \u0161e obstaja.<\/p>\n
\u010ce spremljamo potek dilatacije cervikalnega kanala in spu\u0161\u010danje glavice \u010dasovno, je najbolje, da ri\u0161emo partogram.
\nIz partograma lahko hitro ugotovimo, kdaj porod ne poteka pravilno. Aktivno vodstvo poroda pomembno vpliva na njegovo trajanje. V povpre\u010dju traja normalen porod 6 ur, prolongiran pa ve\u010d kot 12 ur. O prolongirani latentni fazi poroda govorimo, \u010de traja pri prvorodnicah ve\u010d kot 20 ur in pri mnogorodnicah ve\u010d kot 14 ur. Najpogostej\u0161i razlogi so nezrel materni\u010dni vrat pri pred\u010dasnem razpoku mehurja, premo\u010dna sedacija porodnice in prepogosta uporaba spazmolitikov. O prolongirani aktivni fazi poroda govorimo, \u010de se materni\u010dno ustje v prvi porodni dobi odpira pri prvorodnicah za manj kot 1,2 cm na uro in pri mnogorodnicah za manj kot 1,5 cm na uro. Vzroki so slabe kontrakcije maternice, relativna kefalopelvina disproporca, prezgodnja uporaba analgetikov. O sekundarnem zastoju poroda govorimo, kadar dilatacija materni\u010dnega ustja ne napreduje ve\u010d kot dve uri. O zastoju poroda v drugi porodni dobi govorimo, kadar traja pri prvorodnicah ve\u010d kot eno uro in pri mnogorodnicah ve\u010d kot pol ure. Vzroki so slabi popadki, kefalopelvina disproporca in nepravilno pritiskanje porodnice.
\nPri nenapredovanju poroda pravo\u010dasno pokli\u010dimo zdravnika, predno postane primer zapleten.
\nBele\u017eimo vse podrobnosti o napredovanju poroda, stanju ploda in porodnice, n.pr.: plodove sr\u010dne utripe, trajanje razpoka plodovega mehurja, stanje plodovnice, dano terapijo, vitalne znake \u017eenske, jakost in pogostost popadkov itd.<\/p>\n
Vodilni plodov del
\nDa se izognemo prepogostim notranjim preiskavam, lahko s \u010detrtim in petim modificiranim Leopoldovim prijemom ve\u010dkrat kontroliramo, kako glavica vstopa v medenico in s tem sklepamo na napredovanje poroda.<\/p>\n
2.2. Vodstvo druge porodne dobe<\/p>\n
Primarni cilji babi\u0161ke nege v drugi porodni dobi so:
\n– pravilno pritiskanje in varen iztis ploda,
\n– psihofizi\u010dno pripravljen par za rojevanje; pripravljeno okolje,
\n– vsestranska pomo\u010d paru med rojevanjem in u\u010dinkovito sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci.<\/p>\n
Znamenja druge porodne dobe<\/p>\n
1. Zaradi trebu\u0161nega pritiska pri\u010dne porodnica pritiskati sama od sebe; temu je vzrok refleks (Fergusonov), ko glavica ploda za\u010dne pritiskati na perinealno dno,
\n2. v njenem razpolo\u017eenju nara\u0161\u010da zaskrbljenost, ki se ob za\u010detku popadka poglobi; postane bolj resna, umirjena, pogosto je celo zbegana zaradi u\u010dinka popadkov,
\n3. pove\u010da se koli\u010dina sluzi; izcedek je krvavo obarvan,
\n4. porodnica postane bolj razdra\u017eljiva in ne \u017eeli, da se je dotikamo; lahko celo joka
\n5. zaradi pritiska plodove glavice na perinealno dno, torej \u010drevo, dobi ob\u010dutek, da bo odvajala blato,
\n6. \u010deprav je ves \u010das poroda uspe\u0161no sodelovala, ob\u010duti negotovost (npr. \u017ee pri odprtosti materni\u010dnega ustja 6 \u2013 8 cm); zmanj\u0161a se njena zmo\u017enost soo\u010danja s popadki in se pri tem ne obvladuje ve\u010d, zato je razo\u010darana sama nad seboj,
\n7. v primeru, da ostane sama, brez pomo\u010dnika pri porodu (babica ali svojci), je nesposobna pomagati si,
\n8. spontano lahko po\u010dijo plodovi jaj\u010dni ovoji, v kolikor ni bil umetno predrt, in odte\u010de plodovnica. To se lahko zgodi kadarkoli, toda pogosto na za\u010detku II. porodne dobe,
\n9. zaradi neobvladane bole\u010dine, nara\u0161\u010da \u017eelja, da se porod dokon\u010da; porodnica lahko prosi, naj jo pustimo spati ali da bi naredili carski rez,
\n10. perinej se pri\u010dne bo\u010diti in raztezati in zadnjik (analna odprtina) se odpira in postane vzdol\u017eno ovalen. To je pozen znak, zato je potrebno opazovati presredek ob vsakem popadku, ko se pojavijo znaki pod 1., 3., 5. in 8.<\/p>\n
Samo vaginalni pregled ali vdiranje glavice lahko potrdi slutnjo, da bo \u017eenska rodila (da bo pri\u0161lo do iztisa ploda).
\nOd porodnice v II. porodni dobi ne smemo preve\u010d zahtevati. Pomembno je da vemo, da se njena zavest nekoliko spreminja zaradi porodne bole\u010dine, vsiljene koncentracije (ne pustimo ji glasno izra\u017eati bole\u010dine), medikamentov. Vsa navodila morajo biti kratka in jasna in \u010de je potrebno jih ponovimo ob vsakem popadku. Babica mora biti odlo\u010dna toda ljubezniva, ko postavlja porodnici omejitve, da le-ta ohrani energijo za iztis ploda.
\nPremetavanje sem in tja in nenehno jokanje lahko vodijo k iz\u010drpanosti, zato porodnica potrebuje odlo\u010dno vodstvo izku\u0161ene osebe, ki ji pomaga ohraniti samonadzor. Bodimo ves \u010das pozorni na izraze skrbi in strahu, pa naj gre za verbalno ali neverbalno vedenje. Vedeti moramo, da je tisto, kar je za nas \u00bbrutina\u00ab, docela enkratno za \u017eensko oz. par. Porodnica potrebuje spodbudo in oporo za adaptivno reagiranje na porod, \u010desar se je morda \u017ee nau\u010dila v \u0161oli za star\u0161e. Na\u0161e sposobnosti za med\u010dlove\u0161ke odnose se izrazijo, ko bodrimo porodnico oz. par med porodom, varujemo in spo\u0161tujemo njuno osebno intimnost ter \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. To so ravno tako pomembne lastnosti kot tehni\u010dne spretnosti in strokovno znanje.<\/p>\n
V tej dobi se popadkom pridru\u017ei \u0161e spontan trebu\u0161ni pritisk, zato je va\u017eno, da ob prvem spontanem pritisku spomnimo porodnico na pravilno pritiskanje, da ne bo pritiskala prezgodaj, ko \u0161e niso izpolnjeni vsi pogoji.
\nPorodnica menjava lego, nekaj popadkov levo, nekaj desno, vmes na hrbtu, da lahko kontroliramo, \u010de je vodilni plodov del \u017ee v vulvi. Tako je pritisk pravilno usmerjen, porodnica je relaksirana in vodilni plodov del la\u017eje prodira. Skraj\u0161ano je dolgotrajno pritiskanje na hrbtu, ki porodnico vznemiri in mo\u010dno iz\u010drpa, posebno prvesnico, kjer traja prva porodna doba dlje.<\/p>\n
S pritiskanjem na hrbtu naj pri\u010dne porodnica \u0161ele takrat, ko ima mo\u010dan pritisk na blato in je materni\u010dno ustje popolnoma odprto, mehur po\u010den ali predrt, glavica ploda na medeni\u010dnem dnu ter sagitalni \u0161iv v vzdol\u017enem premeru medeni\u010dnega izhoda.
\nMed popadkom naj skr\u010di spodnje ude v kolkih in kolenih ter razkre\u010di kolena. Z rokami se prime pod koleni in jih pritegne k trebuhu.
\nV za\u010detku popadka naj \u017eenska diha globoko, na vrhuncu pa naj zadr\u017ei dih, zapre usta, zapre o\u010di, da glavo rahlo proti prsim in pritisne kot pri iztrebljanju. Med vsakim popadkom trikrat krepko pritisne potem, ko na hitro izdihne skozi usta. Med dvema popadkoma naj si odpo\u010dije, babica pa naj poslu\u0161a plodove sr\u010dne utripe.<\/p>\n
Osebna priprava babice na porod:
\n– nadene si:
\n– za\u0161\u010ditni predpasnik ali pla\u0161\u010d,
\n– kapo,
\n– masko,
\n– o\u010dala,
\n– umije oziroma razku\u017ei roke,
\n– oble\u010de sterilne rokavice.
\nMaska mora dobro prekrivati nos, usta in brado. Ko smo jo enkrat nadeli, se je ne dotikamo ve\u010d, dokler je ne snamemo, da si ne kontaminiramo rok. Maska ne sme viseti okoli vratu, niti je ne smemo nositi v \u017eepu. Ko jo odstranjujemo, jo primemo samo za trakove in direktno odvr\u017eemo v pokrito posodo.<\/p>\n
Bistveno je, da jo nosimo, kadar sta izpostavljena nevarnostim infekcije spolovilo in sterilni material. S tem ju za\u0161\u010ditimo pred kaplji\u010dno infekcijo, kajti nos in grlo sta izvor patogenih streptokokov in stafilokokov, ki so lahko povzro\u010ditelji mnogih puerperalnih infekcij.
\nV porodni sobi so papirnate maske, ki jih uporabljamo kraj\u0161i \u010das, najustreznej\u0161e.<\/p>\n
Dezinfekcija vnanjega spolovila in okolice pred porodom.
\nPotrebujemo sterilno ravno zrnato prijemalko, dva sterilna tampona, na katerem nam oseba, ki nam asistira pri porodu, vlije razku\u017eilo. S prvim tamponom umijemo nadsramje, dimlje, notranjo stran stegen – zgornjo tretjino, del zadnjic – tampon odvr\u017eemo. Z drugim umijemo s potegljajem od spredaj navzad med sramni\u010dnimi ustnicami, preko presredka in na koncu anus. Odvr\u017eemo tampon in prijemalko v ledvi\u010dko.<\/p>\n
Varovanje presredka
\nPrav je, da smo pripravljeni na varovanje presredka pri prvesnici, ko se za\u010dne glava vdirati in ostaja tudi v presledku med dvema popadkoma vidna v spolovilu, oziroma pri nakaterih \u017eenskah takoj, ko po\u010di plodov mehur.
\nVarovanje presredka ima namen obvarovati presredek, da se ne raztrga, oziroma, da se ruptura ne raz\u0161iri na anus in \u010drevo, kar ima lahko za posledico incontinentio alvi – nehoteno pu\u0161\u010danje blata.<\/p>\n
Med varovanjem presredka moramo predvsem skrbeti:
\n– da je glavica dobro flektirana, da se poraja z najmanj\u0161im obsegom,
\n– da potem, ko se je porodilo vse zatilje, glavica prodira milimeter za milimetrom. Tako se presredek po\u010dasi razteguje. Porodnica naj ne pritiska, odpre naj le usta in mirno diha,
\n– da z levo roko varujemo plodovo glavico, da je popadek, poja\u010dan s trebu\u0161nim pritiskom, ne bi prenaglo potisnil skozi vnanje spolovilo.<\/p>\n
Prerez presredka – epiziotomija
\nVelikokrat je potrebno, da presredek na koncu dobe iztisa prere\u017eemo, n.pr. kadar se pojavijo znaki prete\u010de raztrganine – presredek je bled, skrajno napet, poka\u017ee se rahla krvavitev, kar je znak, da se je pri\u010del v globini trgati. Procent descenzusa (pobe\u0161enja) in prolapsa (zdrs, izstop) vagine in maternice ter stres inkontinence je namre\u010d ve\u010dji pri \u017eenski z za\u0161ito rupturo kot pri pravo\u010dasno napravljeni epiziotomiji. To imejmo, ko se odlo\u010damo za epiziotomijo, oziroma proti njej, vedno pred o\u010dmi !<\/p>\n
Indikacije za epiziotomijo so n.pr.:
\n– groze\u010da raztrganina presredka,
\n– ve\u010dina operativno dokon\u010danih porodov.<\/p>\n
Najpogosteje delamo mediolateralno epiziotomijo – rez je dolg 3 – 5 cm od sredine ustni\u010dne vezi proti desni sedni\u010dni gr\u010di.
\nEpiziotomijo napravimo med popadkom, ko \u017eenska pritiska, ker tedaj manj \u010duti bole\u010dino. Prere\u017eemo ko\u017eo presredka, no\u017eni\u010dno sluznico in povrhnjo plast mi\u0161i\u010dja medeni\u010dnega dna.
\nZa \u0161ivanje epiziotomijske rane moramo poklicati zdravnika, da jo takoj za\u0161ije. Enako velja za razne raztrganine mehke porodne poti. Obi\u010dajno se \u0161iva epiziotomijsko rano v lokalni anesteziji, za drobne rupture perineja uporabimo anesteti\u010dni sprej. V splo\u0161ni anesteziji se \u0161ivajo globoke raztrganine. Raziskave so pokazale, da je \u0161ivanje s teko\u010dim \u0161ivom, pri \u010demer se uporabljajo \u0161ivalni materiali iz skupine poliglikolne kisline (dexon in vicryl) najbolj primerno.
\n\u0160ivanje epiziotomijske rane poteka po pravilih kirur\u0161ke asepse. Vsi instrumenti, teko\u010dine in materiali, ki pridejo z njo v stik morajo biti sterilni, da zmanj\u0161amo mo\u017enost oku\u017ebe.
\nV petih dneh se obi\u010dajno robovi rane zlepijo, oziroma je celjenje odvisno od lastnosti organizma.<\/p>\n
Oskrba novorojen\u010dka<\/p>\n
Zagotovitev dihanja
\nTakoj, ko se porodi glavica, obri\u0161emo sluz in ostale produkte porodnega kanala iz o\u010di, nosu in ust s sterilno gazo. S tem prepre\u010dimo bolezenskim klicam pristop do o\u010desne veznice. Zdrav, \u017eivahen otrok takoj po rojstvu izkihne ali izka\u0161lja sluz, ki mu je med porodom za\u0161la v usta, nos, \u017erelo in sapnik. \u010ce je ni, jo izsesamo z aspiratorjem.<\/p>\n
Polo\u017eaj novorojen\u010dka
\nNovorojen\u010dka polo\u017eimo takoj po porodu na sterilno kompreso med raz\u0161irjene noge matere, v bo\u010dni ali drena\u017eni polo\u017eaj ali pa ga polo\u017eimo materi na trebuh, glede na stanje novorojen\u010dka in dogovor s porodnico. Popkovnica ne sme biti napeta.<\/p>\n
Prepre\u010devanje izgube toplote
\nTakoj po rojstvu, ko \u010dakamo, da preneha utripati popkovnica, da lahko oskrbimo popek, oziroma ves \u010das celotne oskrbe, moramo paziti, da novorojen\u010dek ne izgublja toplote. Zbri\u0161emo ga s suho, sterilno pleni\u010dko in ga pokrijemo s suho sterilno pleni\u010dko, da prepre\u010dimo:
\n– kondukcijo,
\n– konvekcijo,
\n– radiacijo in
\n– evaporacijo.<\/p>\n
Oskrba popka
\nKo pri\u010dne otrok dihati ali, ko popkovnica preneha utripati, lo\u010dimo otroka od matere, da se otrok pretirano ne ohlaja.
\nPredno prere\u017eemo popkovnico, vedno pritisnemo s peanoma popkovnico na dveh mestih – proti novorojen\u010dku in proti materi. Ligatura popkovnice proti otroku je potrebna zato, da novorojen\u010dek ne bi iz nje izkrvavel. Ligatura popkovnice proti materi prepre\u010di odtok krvi iz posteljice.
\nPopkovnico prere\u017eemo med obema ligaturama. Novorojen\u010dka, pokritega s sterilno, suho plenico, prenesemo na ogreto previjalno mizo. Polo\u017eimo ga na sterilno kompreso in ga do suhega zbri\u0161emo. Lahko pa damo otroka materi golega na trebuh ali prsi – stik ko\u017ee s ko\u017eo, \u010de mati \u017eeli – in oba pokrijemo. Nevtralna temperatura okolja pri dono\u0161enemu novorojen\u010dku mora biti 32\uf0b0C – 34\uf0b0C. Za dokon\u010dno oskrbo popka zamenjamo rokavice – sterilne. To je zelo odgovorno delo, ker moramo:
\n– popolnoma prepre\u010diti krvavitev iz popka,
\n– prepre\u010diti infekcijo.<\/p>\n
Name\u0161\u010danje sponke.
\nPlasti\u010dno sponko namestimo pol centimetra nad ko\u017enim delom popka in \u010dvrsto stisnemo. Popkovnico odre\u017eemo 3 – 4 mm nad sponko in \u0161trcelj popkovnice prema\u017eemo s sterilno vatirano pal\u010dko, ki smo jo pomo\u010dili v 6%-no raztopino kalijevega hipermanganata. Prednost sponke je v tem, da se popkovnica zelo hitro osu\u0161i in so zelo redke infekcije.<\/p>\n
Dokon\u010dna oskrba novorojen\u010dka
\nNovorojen\u010dka zaradi izgube toplote ne umivamo, ampak umivanje prelo\u017eimo na kasnej\u0161i \u010das, n.pr. po 12 urah, ko se telesna temperatura stabilizira.
\nZ lasi\u0161\u010da odstranimo kri in verniks – zbri\u0161emo s sterilnim tamponom, ki smo ga navla\u017eili s toplo vodo in z glavnikom. Glavico dobro osu\u0161imo, kajti z mokrimi lasmi izgubi novorojen\u010dek izjemno veliko toplote. Ves \u010das oskrbe pazimo, da je telo novorojen\u010dka pokrito. Tudi z novorojen\u010dkovega telesa zbri\u0161emo kri; verniks odstranimo s kozmeti\u010dnim oljem, ki ne dra\u017ei novorojen\u010dkove ko\u017ee.
\nNato novorojen\u010dka stehtamo in izmerimo njegovo dol\u017eino in obseg glavice.
\nTo so prvi fizikalni znaki po katerih ugotavljamo gestacijsko zrelost. Pomembna je predvsem te\u017ea.
\nPredno novorojen\u010dka oble\u010demo, mu damo 1mg vitamina K1 (fitomenadion) intramuskularno z namenom, da se prepre\u010di hemoragi\u010dna bolezen novorojen\u010dka, ki je posledica pomanjkanja koagulacijskih faktorjev, odvisnih od vitamina K.
\nOtroka oble\u010demo v perilo iz bomba\u017ea in skrbno pazimo, da je otrokov videz lep.<\/p>\n
Predno ga polo\u017eimo materi v naro\u010dje, izvedemo obvezno Credejevo profilakso zoper gonokokno oftalmijo: oko fiksiramo in v vsako oko kanemo 1 kapljico 1%-ne raztopine targezina tako, da se raztopina razlije v o\u010desne veznice. S sterilnim zlo\u017eencem obri\u0161emo le raztopino, ki je stekla iz o\u010desa. Lahko bi dali tudi 0,5%-ni eritromicin in 1%-ni tetraciklin, ki \u0161\u010ditita pred klamidijsko oftalmijo.<\/p>\n
Med oskrbo moramo novorojen\u010dka skrbno opazovati, da opazimo morebitne nepravilnosti, kajti nekatere se morajo takoj operativno zdraviti.
\nPri manj\u0161ih kongenitalnih anomalijah, otroka takoj poka\u017eemo materi, n.pr. sindaktilija (zra\u0161\u010deni prsti). Pri ve\u010djih se moramo posvetovati s porodni\u010darjem, oziroma pediatrom, da on odlo\u010di, saj je potrebno materi oprezno pojasniti stanje njenega otroka.
\nV takih primerih moramo nuditi materi vso du\u0161evno podporo, da bo la\u017eje sprejela situacijo. Nikoli pa ne smemo niti namigniti, da je otrok du\u0161evno prizadet, n.pr. mongoloid. To prepustimo pediatru, ki bo za oba star\u0161a obvestil skupaj, ko bo diagnoza potrjena.<\/p>\n
Ocenjevanje klini\u010dnega stanja novorojen\u010dka
\nEno in pet minut po rojstvu, pri deprimiranem novorojen\u010dku pa \u0161e po kon\u010dani reanimaciji, vrednotimo pet klini\u010dnih znamenj z ni\u010d, eno ali dvema to\u010dka, ki jih nato se\u0161tejemo (Apgar). Ocenjujemo pulz, dihanje, tonus vzdra\u017eljivost in barvo ko\u017ee. Ocena koristi le, \u010de ocenjujemo vestno in ob dolo\u010denem \u010dasu. Predobra ocena novorojen\u010dku samo \u0161koduje:
\nzdrav novorojen\u010dek 10 – 8 to\u010dk
\nlahko asfikti\u010den 7 – 4 to\u010dke
\nhudo asfikti\u010den 3 – 0 to\u010dk.<\/p>\n
Iz ocene lahko sklepamo na potrebo po reanimaciji (o\u017eivljanje) novorojen\u010dka in po njej na uspe\u0161nost reanimacije.
\nPerinatalno pomanjkanje kisika (asfiksija) je eden pomembnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v obdobju novorojen\u010dka, kasneje v otro\u0161tvu pa je lahko vzrok za cerebralno paralizo, epilepsijo itd.<\/p>\n
Zaznamovanje novorojen\u010dka
\nNovorojen\u010dka zaznamujemo, ko je \u0161e na popkovnici v porodni list in sicer tako, da zapi\u0161emo spol, datum, uro rojstva in teko\u010do \u0161tevilko poroda ter mu neposredno potem na desno roko namestimo plasti\u010dno zapestnico s teko\u010do \u0161tevilko poroda. Zapestnico z enako \u0161tevilko dobi tudi mati. Predno namestimo zapestnici, ju poka\u017eemo materi.
\nNovorojen\u010dka zaznamujemo tudi z obeskom, na katerega vpi\u0161emo:
\n– \u0161tevilko poroda, priimek in ime matere ter datum njenega rojstva na eno stran,
\n– na drugo stran svetinjice pa: spol otroka, datum in uro rojstva ter te\u017eo in dol\u017eino novorojen\u010dka in obseg njegove glavice. Izpolnimo tudi t.im. \u201cotro\u0161ki list\u201d.<\/p>\n
Prvo sre\u010danje matere z novorojen\u010dkom
\nOtroka takoj po rojstvu, oskrbljenega, polo\u017eimo materi v naro\u010dje za pribli\u017eno petnajst minut. Prvo sre\u010danje matere z novorojen\u010dkom neposredno po rojstvu je izrednega pomena in ima trojen namen.<\/p>\n
1. Vzpostaviti kontakt. Pogled iz o\u010di v o\u010di in telesni stik, ki sta tu prva, po mnenju raziskovalcev pogojujeta nastanek za otroka ustrezne materinske navezanosti. Vendar pa je za telesni in du\u0161evni razvoj novorojen\u010dka in za mater glede na graditev njenih kasnej\u0161ih pozitivnih odnosov do otroka, oziroma za odgovorno star\u0161evstvo, pomembno, da se stik ve\u010d ne prekine, ampak nadaljuje tudi na porodni\u0161kem oddelku. Pomembna sta pogostost in trajanje tega stika ter da je v ta stik mati – novorojen\u010dek vklju\u010den tudi o\u010de; najbolj idealno je to urejeno v rooming-inu oziroma skupnem bivanju otroka in matere.<\/p>\n
2. S pristavljanjem k prsim vzpodbudimo laktacijo, hkrati pa lahko kontroliramo pri novorojen\u010dku za dojenje potrebne reflekse: iskalni, sesalni – kasneje pa tudi po\u017eiralni refleks.<\/p>\n
3. Zmanj\u0161amo izgubo toplote na minimum. Namesto, da vzdr\u017eujemo novorojen\u010dku toploto pod radiacijskim virom toplote, dose\u017eemo enak u\u010dinek, \u010de ga za petnajst minut skrbno osu\u0161enega in pokritega polo\u017eimo materi v naro\u010dje.<\/p>\n
Za\u017eeleno je tudi \u010dimprej\u0161nje snidenje o\u010deta z otrokom. \u201cSaj ga morda nosijo,\u201d kot se je izrazil nek o\u010de, \u201cv svojih telesih, mislih, srcih in du\u0161ah od spo\u010detja ali celo mnogo pred tem.\u201d Otrokova vez z o\u010detom je ravno tako pomembna kot vez z materjo. Pogled iz o\u010di v o\u010di, dotik, sprejetje otrokovih zna\u010dilnosti kot enkratnih in popolnih, privla\u010dnost zanj in izra\u017eanje sre\u010de so mo\u010dni indikatorji uspe\u0161ne povezanosti. Zgodnji telesni stik in sodelovanje pri negi novorojen\u010dka so pomembni za bodo\u010do prilagoditev o\u010deta in otroka.
\n\u010ce je o\u010de prisoten v porodni sobi, naj otroka \u010dimprej popestuje. Potrebno je, da par v miru in zasebnosti ob\u010duduje in ogleduje novorojen\u010dka in, da se upo\u0161teva njune \u017eelje.
\nMedtem je babica v nevsiljivi pripravljenosti, da ukrepa, \u010de bi bilo potrebno, oziroma je to idealen \u010das, ko lahko uredi dokumentacijo o porodu.<\/p>\n
Kadar obstaja pri materi ali otroku problem in zgodnji stik ni mo\u017een, je predvsem pomembno, da otroka poka\u017eemo materi predno ga odnesemo iz porodne sobe in ji damo tudi potrebne informacije o njegovem stanju.<\/p>\n
Predaja novorojen\u010dka na oddelek
\nBabica s poporodnega oddelka preveri popek ter novorojen\u010dka ponovno oceni po Apgarjevi lestvici. Z babico, ki novorojen\u010dka predaja, preveri identiteto in spol novorojen\u010dka ter \u0161tevilko poroda.<\/p>\n
2.3 Vodstvo tretje porodne dobe<\/p>\n
Z rojstvom otroka porod \u0161e ni kon\u010dan. Poroditi se mora \u0161e placenta z ovoji. To dobo, od iztisa ploda pa do iztisa placente, imenujemo tretjo porodno dobo, oziroma placentno dobo.
\nGlavni namen vodenja tretje porodne dobe je prepre\u010diti vsako nepotrebno izgubo krvi pri lo\u010ditvi placente in izpraznjenju uterusa. To dose\u017eemo z aktivnim vodstvom, ki je naslednje: ko se porodi pod sramni\u010dnim lokom sprednja rama ploda, \u017eenski po\u010dasi apliciramo intravensko oksitocinski preparat, da se maternica dobro kr\u010di.<\/p>\n
Posteljica se lo\u010di po aplikaciji oksitocina v nekaj minutah. Znamenja, po katerih spoznamo, da se je placenta lo\u010dila in, da je v no\u017enici, so:
\n– Schr\u00f6derjevo znamenje – vrh maternice se dvigne 2 prsta nad popek; je splo\u0161\u010dena in sega proti desni strani,
\n– Kleinovo znamenje – \u010de porodnica pritisne, se pomakne popkovnica navzven in tam ostane, ko neha pritiskati,
\n– K\u00fcstnerjevo znamenje – z iztegnjeno roko pritisnemo globoko za simfizo, vendar pazimo, da porodnice ne boli. \u010ce ostane popkovnica na istem mestu, oziroma se pomakne navzven, je placenta lo\u010dena. \u010ce gre popkovnica nazaj noter, placenta ni lo\u010dena.<\/p>\n
Lo\u010deno placento naj poskusi \u017eenska sama iztisniti. Prime se pod koleni in pritisne kot pri iztrebljanju. Pomagamo tako, da narahlo vle\u010demo za popkovnico in s tem placento usmerjamo.<\/p>\n
Poznamo razli\u010dne tehnike iztisa posteljice. Zadnji \u010das najpogosteje izvajamo poteg za popkovnico (cord traction). Ko porodnica za\u010duti prvo kontrakcijo – obi\u010dajno nekaj minut po rojstvu otroka – se lahko pri\u010dne porod posteljice. S tem, da se najprej spusti kri iz popkovnice se omogo\u010di la\u017eji prehod posteljice skozi cerviks.
\nDlan leve roke polo\u017eimo ploskoma brez pritiska na fundus. Ko za\u010dutimo prvo kontrakcijo, pritisnemo z roko trebu\u0161no steno tik nad simfizo proti maternici. Le-to nato potiskamo navzgor proti trebuhu.
\nIsto\u010dasno, s po\u010dasnim, vztrajnim in nesunkovitim vle\u010denjem za popkovnico (izvaja ga desna roka) posku\u0161amo izvle\u010di posteljico in poroditi ovoje. Oboje pregledamo, ali so celi. Ocenimo in zabele\u017eimo izgubo krvi. Vrh maternice sega po iztisu placente dva prsta pod popek. Maternica je trda in oblasta.
\nPosteljico mora pregledati tudi zdravnik.
\nKadar se posteljica ne porodi in \u017eenska ne krvavi, po\u010dakamo najve\u010d do ene ure.
\n\u010ce \u017eenska krvavi, pokli\u010demo zdravnika takoj, da izlu\u0161\u010di placento.<\/p>\n
Pregled placente
\nNajprej pogledamo materni\u010dno stran placente. Sestavljajo jo placentni re\u017enji, t.i. kotiledoni ali lobusi. Pokriti so s sluznico minljivko ali deciduo, ki se srebrnkasto sveti. Kadar manjka placentno tkivo, oziroma obstoji sum, da placenta ni cela, mora zdravnik uterus iztipati. Posledice zaostalega ko\u0161\u010dka placente so: krvavitev, infekcija.
\nPrisotnost infarktov in odlo\u017eene kalcijeve in magnezijeve soli pa zanimajo predvsem pediatra, ker lahko ogro\u017eajo rast ploda.
\nNato ogledujemo plodovo stran placente – popkovnico si ovijemo okrog kazalca, placenta visi kot zvon. \u017dilje mora potekati nazaj proti popkovnici in se ne sme
\nkon\u010dati na robovih ovojev, ker gre lahko v tem primeru za stransko placento (placenta succenturiata). Tudi v tem primeru mora zdravnik uterus iztipati.
\nPlacento moramo vedno pokazati tudi zdravniku.<\/p>\n
Insercija (prirasti\u0161\u010de) popkovine je lahko:
\n– centralna,
\n– lateralna,
\n– marginalna ali
\n– na ovojih (insertio velamentosa).<\/p>\n
2.4 Vodstvo \u010detrte porodne dobe<\/p>\n
\u010cetrta porodna doba traja od iztisa placente pa \u0161e tri ure po rojstvu placente, ko ostane porodnica v porodni sobi in je pod stalnim nadzorstvom.
\n– Pregled mehke porodne poti – pri domnevno spontanih porodih oseba, ki je vodila porod, sama pregleda presredek in del no\u017eni\u010dne sluznice. Poseg mora opraviti sterilno, ob dobri razsvetljavi. Labije ne\u017eno razmakne in kri obri\u0161e s sterilnim tamponom. \u010ce opazi raztrganino, iz katere \u017eenska krvavi, mora javiti zdravniku, da jo za\u0161ije. Po vseh operativno dokon\u010danih porodih pa je potreben temeljit pregled mehke porodne poti v spekulih, n.pr. pred \u0161ivanjem epiziotomijske rane, kar pa je delo zdravnika.
\n– Anogenitalna nega. Takoj po iztisu placente naredimo \u017eenski anogenitalno nego, na isti na\u010din kot v prvi porodni dobi. Paziti moramo, da le\u017ei porodnica na suhem.
\n– \u017denska mora le\u017eati na hrbtu s prekri\u017eanimi nogami (lega po Fritchu). Med noge ji damo pred vulvo sterilen vatiranec. Namen tega je blaga kompresija, hkrati pa se na predlogi ustavlja kri in lahko nadzorujemo, koliko \u017eenska krvavi. Spontana krvavitev je obi\u010dajno neznatna.
\n– Kontrola uterusa – maternico moramo ve\u010dkrat kontrolirati s tem, da tipljemo vrh fundusa, ki mora biti dva prsta pod popkom, maternica pa trda in oblasta.
\n– Kontrola se\u010dnega mehurja. Poln se\u010dni mehur slabi popadke in s tem kr\u010denje uterusa. Potrebno je, da gre \u017eenska na vodo. Poskusimo vse, da \u017eenska spontano mokri. \u010ce ne uspe, jo kateteriziramo pred odhodom na oddelek. Na poln se\u010dni mehur pomislimo, kadar sega vrh uterusa nad popek.
\n– Kontrola porodni\u010dinega splo\u0161nega stanja. Po porodu izmerimo temperaturo, pulz, dihanje in pritisk. Opazujemo izgled in barvo obraza in stanje o\u010desnih veznic. Po rezultatih omenjenih preiskav in opazovanja lahko sklepamo na splo\u0161no stanje porodnice in ob pravem \u010dasu opazimo znake krvavitve, oziroma nastajajo\u010dega porodnega \u0161oka.
\n– Mater spodbudimo, da pristavi otroka k prsim in ji pri tem pomagamo.
\n– Porodnica naj spere usta in popije nekaj teko\u010dine.<\/p>\n
Po porodu umijemo in zbri\u0161emo instrumente ter ostale negovalne pripomo\u010dke ter pospravimo porodno sobo.<\/p>\n
Pred odhodom \u017eenske na oddelek \u0161e zadnjikrat kontroliramo se\u010dni mehur, uterus in krvavitev ter izmerimo vitalne znake. Izvedemo anogenitalno nego ter \u017eensko preoble\u010demo v sve\u017ee perilo.<\/p>\n
Neprijetnosti med porodom – kr\u010di so med porodom ali takoj po njem zelo neprijetna stvar. Pomagamo tako, da \u017eenska iztegne bole\u010do nogo. Mi jo z eno roko podpremo v me\u010dih, z drugo pa ji stopalo potisnemo proti kolenu. Lahko tudi bole\u010di ud gladimo od stopala proti dimljam.<\/p>\n
Med porodom in po porodu strese nekatere porodnice mraz. To je posledica napora in izgube toplote, ker se \u017eenske med porodom veliko pote, pa tudi, ker so razgaljene. \u017densko pomirimo in jo po porodu toplo pokrijemo.<\/p>\n
Mrazenje in povi\u0161ana temperatura po prvih 24. urah po porodu naznanjata infekcijo, kar zahteva nadaljno obravnavo otro\u010dnice.<\/p>\n
3.0 Ohranitev osebne integritete
\nMed porodom porodnica izkusi uspeh, samokontrolo, sposobnost analizirati in usmerjati lastno vedenje. Ko skrbimo za stalno oporo, s strani okolja zmanj\u0161ujemo negativne ob\u010dutke kot je n.pr. izguba kontrole.<\/p>\n
Bodimo pozorni na izraz skrbi in strahu pa naj gre za verbalno ali neverbalno vedenje. Vedeti moramo, da je tisto, kar je za nas “rutina”, docela enkratno za \u017eensko oziroma par. Porodnica potrebuje spodbudo in oporo za adaptivno reagiranje na porod, \u010desar se je nau\u010dila v \u0160oli za star\u0161e.
\nKo med porodom do\u017eivlja “realnost”, morda pri izvajanju tehnik (dihanja in relaksacije), potrebuje tolma\u010denje in potrditev veljavnosti le-teh. Zato moramo biti pozorni na vrsto prenatalne izobrazbe, ki jo je pridobila.<\/p>\n
Tudi partner potrebuje natan\u010dne informacije in vodstvo. Par naj bi bil primerno pripravljen za kakr\u0161nokoli odlo\u010ditev. Pri\u010dakuje pa pohvalo za vlo\u017eene napore in sprejemanje poroda.<\/p>\n
4.0 Ohranitev socialne integritete
\nNamesto, da porodnici samo ukazujeta oziroma nadzirata vedenje para, morata babica in zdravnik v sodelovanju s parom na\u010drtovati babi\u0161ko nego. Na ta na\u010din izrazita lastno ob\u010dutljivost za potrebe para. Njune sposobnosti za med\u010dlove\u0161ke odnose se izrazijo, ko bodrita par med porodom, varujeta in spo\u0161tujeta njuno osebno intimnost ter \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. To so ravno tako pomembne lastnosti kot tehni\u010dne spretnosti in strokovno znanje.<\/p>\n
PROCESNA METODA DELA PRI PORODNICI<\/p>\n
Pride \u010das, da se rodi otrok; sanje in \u017eelje bodo\u010dih star\u0161ev pojenjujejo in le-ti se soo\u010dijo z realnostjo kajti pred njimi so naloge rojevanja in vzgajanja.
\nProcesna metoda dela, uporabljena med porodom zagotovi individualno babi\u0161ko nego, usmerjeno v dru\u017eino. Z uporabo procesne metode dela, negovalnih teorij, spretnosti in znanja o porodu lahko babica obvlada te\u017eavna stanja med porodom ter s tem zagotavlja porodnici in plodu varnost, celi dru\u017eini pa ob\u010dutek udobja in sprejetosti.<\/p>\n
Ugotavljanje potreb.
\nNavadno je babica prva oseba v zdravstvenem timu, ki jo \u017eenska sre\u010da, ko je sprejeta v porodno sobo. Kakovost celotne obporodne izku\u0161nje je odvisna od tega, kako dobro oz. precizno zna babica, ki \u017eensko sprejme, oceniti psihofizi\u010dno stanje \u017eenske in njenega partnerja.Njena ocena namre\u010d vpliva na percepcijo (zaznavanje) ostalih \u010dlanov tima ter s tem na nadaljno obravnavo porodnice.
\nOcena babice se navadno osredi\u0161\u010di na napredovanje poroda (ali se je porod za\u010del in v kateri fazi je) ter stanje ploda. Skrbna ocena napredovanja poroda bo dolo\u010dala nadaljno babi\u0161ko nego \u017eenske in prioriteto v obravnavi. V to oceno je vklju\u010dena tudi ocena stanja porodni\u010dinega psihofizi\u010dnega udobja, ki mu sledi na\u010drtovanje babi\u0161ke nege v okviru prioritetnih \u017eivljenjskih aktivnosti. Ko je zagotovljena varnost porodnice in ploda oziroma so zadovoljene potrebe glede \u017eivljenjskih aktivnosti, se babica lahko osredi\u0161\u010di na oceno sistema podpore porodnici in posku\u0161a ugotoviti na kak\u0161en na\u010din se \u017eenska soo\u010da s problemi ter jih re\u0161uje. Posku\u0161a tudi ugotoviti kak\u0161ne cilje\/\u017eelje imata \u017eenska in partner glede poroda.<\/p>\n
Postavitev negovalnih diagnoz
\nNegovalne diagnoze se nana\u0161ajo na fizi\u010dno in psihosocialno oceno stanja \u017eenske. Mo\u017ene negovalne diagnoze med porodom so n.pr.:
\n– porodna bole\u010dina,
\n– neu\u010dinkoviti na\u010dini soo\u010danja s stanjem in nastalimi problemi glede na nepri\u010dakovane dogodke med porodom,
\n– pomanjkljivo znanje o tehnikah dihanja in zagotavljanja udobja med porodom.
\nPri razvrstitvi negovalnih diagnoz je potrebno upo\u0161tevati dobrobit \u017eenske. Prioritete se razlikujejo od porodnice do porodnice.<\/p>\n
Opredelitev ciljev
\nGlavni izziv babice je zagotovo postaviti skupaj z \u017eensko realne cilje glede varnega izida poroda. Ko je zagotovljena varnost porodnice in ploda, je potrebno v na\u010drt babi\u0161ke nege vklju\u010diti tudi cilje, ki se nana\u0161ajo na \u017eelje in pri\u010dakovanja \u017eenske in njenega partnerja o porodni izku\u0161nji.<\/p>\n
Na\u010drtovanje
\nV na\u010drtu babi\u0161ke nege je potrebno upo\u0161tevati na\u010din soo\u010danja in re\u0161evanja problemov ter pri\u010dakovanj para v zvezi z oporo. Potrebe najstnice, ki rojeva prvi\u010d in ni obiskovala \u0161ole za star\u0161e ter v porodni\u0161nico pride sama, se razlikujejo od potreb para, ki je nose\u010dnost na\u010drtoval in je obiskoval organizirano obliko priprave na porod. Negovalne diagnoze in na\u010drta babi\u0161ke nege bodo v teh dveh primerih popolnoma druga\u010dni. V prvem primeru je babica edina, ki najstnici med porodom nudi oporo, medtem ko bo v drugem primeru par morda od nje potreboval le minimalno pozornost.<\/p>\n
Izvajanje
\nStanje \u017eensk, ki prihajajo v porodno sobo je razli\u010dno glede na fazo poroda, kar zahteva individualno obravnavo porodnice. Babica morda ne bo imela \u010dasa ugotoviti in zadovoljiti \u017eelja glede poroda pri multipari, ki v porodni blok prihaja v aktivni fazi poroda. Prav tako ne more slediti \u017eeljam glede nemedikaliziranega poroda pri porodnici, pri kateri pride med porodom do hipertenzije. Ne glede na to, da vsaka \u017eenska ali par zahteva individualno obravnavo med porodom, se morajo tako babica kot tudi par zavzemati za varen izid poroda.
\nDa bi slednje zagotovila, babica uporabi razne intervencije bodisi tehni\u010dne bodisi take, ki zagotavljajo varnost in udobno okolje porodnici in otroku, komunikacijske spretnosti s porodnico, njenim partnerjem ter ostalimi \u010dlani zdravstvenega tima ter vzgojnoizobra\u017eevalne intervencije.<\/p>\n
Vrednotenje
\nVrednotenje se odra\u017ea v stalni uporabi kro\u017enega procesa babi\u0161ke nege. Pri vrednotenju babi\u0161ke nege ob porodu se u\u010dinkovitost njenega na\u010drta lahko meri po n.pr.:
\n– napredovanju poroda brez znakov fetalnega distresa,
\n– vzdr\u017eevanem teko\u010dinskem in metaboli\u010dnem ravnovesju pri porodnici,
\n– stopnji samooskrbe, ki jo porodnica oziroma par dose\u017ee,
\n– sprotnem obve\u0161\u010danju para o napredovanju poroda,
\n– stopnji opore in opogumljanju para ob naporih, kar ohranja in pospe\u0161uje telesno, du\u0161evno in emocionalno integriteto, oziroma pomaga paru, da se odgovorno vede,
\n– stopnji neodvisnosti in sodelovanja star\u0161ev pri odlo\u010ditvah, ne glede na medicinsko terapijo in tehniko, ki lahko motita ob\u010dutek samonadzora,
\n– stvarni babi\u0161ki negi, ki upo\u0161teva moderna tehnolo\u0161ka dejstva in napredek dru\u017eine ter
\n– sposobnosti para vzpostaviti stik z novorojen\u010dkom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Uvod Porod predstavlja vi\u0161ek nose\u010dnostnega procesa, polnega pri\u010dakovanj, kot tudi strahu pred neznanim. Plod je napredoval skozi razli\u010dne stopnje rasti in razvoja in je sposoben ekstrauterinega \u017eivljenja, kar je od \u017eenske zahtevalo vrsto telesnih in \u010dustvenih prilagoditev. Bodo\u010da star\u0161a se soo\u010dita z enim najpomembnej\u0161ih in najte\u017ejih dogodkov v njunem \u017eivljenju. Ko se pojavijo prva znamenja … Preberi ve\u010d o Babi\u0161ka nega porodnice<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[636],"tags":[3452,3453,3454,3415],"class_list":["post-4214","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-ginekologija-in-porodnistvo","tag-babiska-nega-porodnice","tag-nega-porodnice","tag-nosecnica","tag-zdravstvena-nega-nosecnice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4214","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4214"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4214\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4214"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4214"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}