Zajema vse postopke in delovanja pri ohranjanju zdravja nose\u010dnice, porodnice, otro\u010dnice in otroka.
\nAntenatalno zdravstveno varstvo obsega skrb za nose\u010dnico.
\nPerinatalno zdravstveno varstvo \u2013 strokovna in medicinska pomo\u010d ob porodu. Traja od 22. tedna nose\u010dnosti do 1. tedna po rojstvu otroka. Ta mejnik je zaradi tega, ker so otroci od 22. tedna sposobni pre\u017eivetja pod ustreznimi pogoji (inkubator).
\nPostnatalno zdravstveno varstvo \u2013 skrb za zdravje otro\u010dnice ter razvoj in napredek otroka. Traja od rojstva do prvega leta starosti otroka.
\nZdravstveno varstvo \u017eensk uvr\u0161\u010damo med prioritetne naloge zdravstva zaradi biolo\u0161kega pomena \u017eensk v reprodukciji \u010dlove\u0161tva. Dru\u017eba, ki ceni ljudi, poskrbi za zdravje svojih naslednikov.
\nPRELOMNICE V REPRODUKTIVNEM OBDOBJU \u017dENSKE:<\/p>\n
PUBERTETA; je obdobje, ko reproduktivni organi do\u017eivijo \u2013 dose\u017eejo zrelost ( ocena zrelosti po Tannerju) :
\n– Rast in razvoj dojk (telarha)
\n– Pojav pazdu\u0161ne pora\u0161\u010denosti (adrenarha)
\n– Pojav pubi\u010dne pora\u0161\u010denosti (pubarha)
\n– Telo pridobi ve\u010d oblin
\n– Rast
\n– Menarha
\nMENOPAVZA; je zaklju\u010dek reproduktivne dobe. Menstruacija usiha, pridru\u017eeni so ji psihi\u010dni in fizi\u010dni simptomi (navali toplote, emocionalna nihanja, pridobivanja na telesni te\u017ei, znaki staranja). Spremembe so odraz upadanja nivoja estrogena. Dolo\u010di se retrogeno po 2 letih izostanka menstruacije.
\nNOSE\u010cNOST je posebno stanje v katerem se znajde \u017eenska, a hkrati je to tudi naraven del \u017eivljenjskega ritma.<\/p>\n
Kje se izvaja predporodno zdravstveno varstvo?
\nNamen predporodnega varstva je prepoznati tiste nose\u010dnice, pri katerih je tveganje za zaplete ve\u010dje. Je najpomembnej\u0161e, najbolj raz\u0161irjeno in najdra\u017eje presejanje na svetu. Izvaja se v dispanzerskih ordinacijah. Je zakonsko odobreno. Cilj je, da bi vse \u017eenske imele na\u010drtovano zanositev, saj bi s tem prepre\u010dili mnoge komplikacije. S tem bi odkrili nose\u010dnice, ki imajo razli\u010dna tveganja in s tem tudi prepre\u010dili poslab\u0161anje osnovne bolezni.
\nPreventivni pregledi v nose\u010dnosti; vsaki nose\u010dnici pripada 10 sistemati\u010dnih pregledov, 2 ultrazvo\u010dni preiskavi ter individualna svetovanja.
\nPrvi pregled nose\u010dnice je najbolj obse\u017een in vsebuje :
\n– Anamnezo
\n– Inspekcijo
\n– Palpacijo (trebu\u0161ne stene)
\n– Avskultacijo (\u0161umi, utrip ploda)
\n– Menzuracijo
\n– Perkusijo.
\nPrvi pregled se opravi do 12 tedna nose\u010dnosti. Ponovni sistemati\u010dni zdravni\u0161ki pregled je v 24., 28., 35., in 40. tednu nose\u010dnosti. V 16., 32., 37., 38., in 39. tednu pa pregled opravi babica ali za to usposobljena MS.
\nKaj obsega prvi sistemati\u010dni pregled?
\n– Pregled zdravstvene dokumentacije
\n– Osebno, dru\u017einsko, ginekolo\u0161ko in porodni\u0161ko anamnezo
\n– Preverjanje jemanje folne kisline
\n– Ginekolo\u0161ki pregled
\n– Orientacijski splo\u0161ni status, TT, RR
\n– Laboratorijske preiskave (HMG, KG IN RhD, ICT)
\n– Serolo\u0161ke preiskave na toksoplazmozo, lues, hepatitis B
\n– Urinske preiskave \u2013 urin pregledamo na vsakem pregledu, saj pazimo, da ne pride do proteinurije, ker lahko zaradi tega pride do preklampsije
\n– Preiskave na HIV \u2013 se izvajajo samo pri \u017eenskah, ki spadajo v rizi\u010dno skupino npr. prostitutke, narkomanke itd.
\n– Individualno zdravstveno vzgojno svetovanje
\n– Izdaja materinske knji\u017eice.
\nPonovni preventivni pregled obsega:
\n– Pregled zdravstvene dokumentacije
\n– Osebno in nose\u010dnostno anamnezo od zadnjega pregleda
\n– Ginekolo\u0161ki pregled po presoji, ocena rasti uterusa, CTG
\n– Merjenje TT, RR
\n– Laboratorijske preiskave (urin, HMG, ICT).
\nINSPEKCIJA je vizualni pregled celega telesa. Namen je dobiti vizualni ob\u010dutek o rasti maternice in s tem ploda.
\n– Celota: vi\u0161ina!!
\n– Glava: vidne sluznice \u2013 blede pri anemiji
\n– Vrat: \u0161\u010ditnica?
\n– Prsa in dojke: frekvenca dihanja, dojke, kolobarji in bradavice (vdrte?) \u2013 dojenje?
\n– Trebuh: velikost, oblika, trdota (trebu\u0161ni mi\u0161ici v stiku ali razmaknjeni), brazgotina po SC?
\n– Hrbet: hrbtenica \u2013 lordoza? Micheallsov romb ima obliko enakostrani\u010dnega trikotnika pri pravilni medenici.
\nPALPACIJA
\n1. Leopoldov prijem: ugotovimo kateri plodov del je v materni\u010dnem svodu in kak\u0161en je po obliki
\n– Glavica (trd, velik, okrogel)
\n– Ritka (mehak, neraven, velik).
\n2. Leopoldov prijem: posku\u0161amo ugotoviti kje je hrbet = pozicija ( \u010de je hrbet L=P1, D=P2); obe roki potujeta od svoda k L in D strani
\n3. Leopoldov prijem: ugotavljamo kateri del je v medeni\u010dnem vhodu
\n4. Leopoldov prijem: ugotovimo ali je vodilni plodov del nad, med vhodom ali vstavljen v porodni kanal. Ugotovimo \u0161e dr\u017eo glavice ali je sklonjena ali iztegnjena (modificirani Leopoldovi prijemi).
\nAVSKULTACIJA
\n– Plodovi sr\u010dni utripi
\n– \u0160umenje popkovnice
\n– Plodovo gibanje
\n– Materin sr\u010dni utrip in utrip maternih \u017eil
\n– \u010crevesni \u0161umi.
\nPlodovi sr\u010dni utripi; predpogoj: ugotovitev vi\u0161ine fundusa in plodove pozicije. Sledi izbira kvadranta glede na ugotovljeno. Najbolj se sli\u0161ijo nad plodovim hrbtom in sicer kot naglo se vrste\u010di toni (120-160 v minuti).
\nMeritve vi\u0161ine fundusa oz. razmerje simfiza-fundus:
\n– Uporablja se kot indikator velikosti uterusa in lahko potrdi sum na intrauterini zastoj plodove rasti
\n– Razdaljo simfiza fundus merimo v srednji \u010drti materinega trebuha ( McDonaldsova metoda), 30 min po uriniranju.
\n– Vi\u0161ina fundusa v centimetrih dobro kolerira s tedni nose\u010dnosti med 20. In 32. tednom. To pomeni, da \u010de merimo to vi\u0161ino v 24. tednu, meri razdalje 24cm.
\n– Ta metoda ni zanesljiva v tretjem trimese\u010dju zaradi te\u017ee otroka, pri debelih \u017eenskah, pri visokih in nizkih ter pri hidroamnionu in tumorjih maternice.
\n– Odstopanja lahko ka\u017eejo velik ali majhen plod, ve\u010d plodna nose\u010dnost, polihidramnij ali oligohidranij, napaka v oceni gestacijske starosti ploda, pre\u010dna lega.
\nUgotavljanje pogostosti plodovega gibanja \u2013 \u0161tetje plodovih gibov; kdaj naro\u010dimo nose\u010dnici, da \u0161teje plodove gibe?
\n– Predvsem v zadnjih tednih nose\u010dnosti, ko se ugotovi blag zastoj plodove rasti
\n– 1. Na\u010din: \u0161tetje do 10 in vpi\u0161e v poseben formular do katere ure se je otrok premaknil 10x. \u010ce se premakne \u0161ele do ve\u010dera 10x gre naslednji dan v porodni\u0161nico.
\n– 2. Na\u010din: \u0161teje plodove gibe do 10 ali 15 ( \u010de se NE premakne v celem dnevu 10 \u2013 15x naslednji dan gre v porodni\u0161nico). Otrok se manj giblje tudi, ker nima dosti prostora. Ta na\u010din je tudi manj natan\u010den.
\nS porodni\u0161kim \u0161estilom merimo:
\n– Distancio spinarum ( razdalja med sprednjima \u010drevni\u010dnima ostema) 24-26cm
\n– Distancio cristarum (med \u010drevni\u010dnima grebenoma) 26-28cm
\n– Distanico trochanterum ( med \u010drevni\u010dnimi obrtci) 28-30cm.
\nLaboratorijske preiskave v nose\u010dnosti:
\n– Ob prvem pregledu: Kg, RhD, ICT, Hmg, urin
\n– HbsAg tik pred porodom ali ob porodu
\n– Dolo\u010danje protiteles za rubelo, KS
\n– Ob kontrolnih pregledih: urin, Hmg 2x, ICT v 28. tednu pri Rh-.
\n– Pri seronegativnih \u017eenskah, presejalni test na toksoplazmo ob prvem pregledu in v 20. in 36. tednu, \u010de je bil negativen
\n– Wasermanova reakcija v 4.em in 8.em mesecu nose\u010dnosti.
\nUltrazvo\u010dne preiskave v nose\u010dnosti:
\n– Prva med 8-12 tednom nose\u010dnosti
\n– Druga okrog 20 tedna (morfologija, ocena rasti ploda)
\n– \u010ce se prvi pregled opravi po 24. tednu, se opravita 2 UZ preiskavi
\n– Okrog 30. tedna , \u010de pride do zapletov v nose\u010dnosti.
\nPresejalni testi v 1.em trimese\u010dju:
\n– Odkrivanje nepravilnosti zgodnjega razvoja ploda
\n– Vi\u0161ja stopnja odkrivanja anevploidij (odklon \u0161t. Kromosomov)
\n– Manj\u0161i dele\u017e invazivnih preiskav
\n– Varnej\u0161a prekinitev zgodnje nose\u010dnosti.
\nUltrazvo\u010dno presejanje za kromosomske nepravilnosti v 1. trimese\u010dju:
\n– Pogostnost kromosomskih nepravilnosti ob rojstvu je 6\/1000 rojstev
\n– Starostno pogojena; vi\u0161ji dele\u017e poznej\u0161ih nose\u010dnosti (1990:23,8; 2010: 28,2 leti)
\n– Najpogostej\u0161e kromosomske nepravilnosti:
\n– T 21: 1\/800
\n– T18: 1\/6,500
\n– T13: 1\/12,500
\n– Turner Sy (45x) \u2013 nepravilnost spolnega kromosoma (zbolijo samo dekleta 1:2500 \u2013 ne morejo zanositi, ker nimajo razvite jaj\u010dnike)
\n– Klinefelter Sy (47xxy)
\n– Triplodija (69XY : je nezdru\u017eljiva z \u017eivljenjem \u2013 molarna nose\u010dnost; pri teh osebah je mo\u017een kasnej\u0161i karcinom).<\/p>\n
Hormonski presejalni test v 2. em trimese\u010dju:
\n– THT: AFP, prosti b-HCG, nekonjugirani estriol
\n– \u010cHT: AFP, prosti b-HCG, nekonjugirani estriol in inhibin A
\n– Prosti b-HCG in PAPP-A (pregnancy associated pasma protein A) + starost nose\u010dnice in merjenje nuhalne svetline.
\nHormonski presejalni test morajo \u017eenske mlaj\u0161e od 35. let same pla\u010dati. Nad 35. let pa jim pripada.
\nTHT: trojni hormonski test: kri matere se po\u0161lje na preiskavo ( 2 hormona in ena beljakovina). Uporablja se, da ugotovijo tveganje za Dow. sind. (inhibin A je marker za Dow. Sind.)
\nNuhalna svetlina je vidna \u0161pranja v zatilju v vratnem delu ploda; ki ne sme biti ve\u010dja od 4 cm. Izvaja se med 12. in 15. tednnu nose\u010dnosti.<\/p>\n
INVAZIVNE METODE
\n1. Biopsija horionskih resic
\nBiopsijo horionskih resic izvajamo od 11. do 14. tedna nose\u010dnosti. Pod kontrolo ultrazvo\u010dnega snopa s tanko iglo, ki jo usmerimo preko nose\u010dni\u010dine trebu\u0161ne stene (transabdominal) ali skozi vagino (transvaginal), odvzamemo nekaj tkiva iz plodove nastajajo\u010de posteljice (horionskih resic) pri \u010demer se plodu v ovoju s plodovnico izognemo. Preiskava je zanesljiva, vendar nosi tveganje spav 1 do 2.<\/p>\n
2. AMNIOCENTEZA; se izvaja od 16. tedna nose\u010dnosti dalje pa do 20. tedna nose\u010dnosti. Tudi amniocinteza nos tveganje za splav ploda povpre\u010dno v 1% vseh posegov. Pod ultrazvo\u010dno kontrolo s tanko iglo preko trebu\u0161ne stene nose\u010dnice odvzamemo nekaj plodove vode, v kateri zarodek plava, ovit v svoj ovoj. Neposredno torej pose\u017eemo v prostor, v katerem se plod razvija in giba. V toku razvoja se vsak dan odlu\u0161\u010di nekaj celic z njegove ko\u017ee, ki nato prosto plavajo v plodovnici. Z iglo torej posesamo plodove celice, ki jih nato v laboratoriju pod posebnimi pogoji vzgojimo naprej. Tako izdelamo kromosomsko sliko ploda \u2013 kariotip. Izvid je dokon\u010dan v pribli\u017eno treh tednih po odvzetju vzorca.
\n[wp_ad_camp_1]
\n3. Kordocenteza; se izvaja po 20. tednu nose\u010dnosti. Pod ultrazvo\u010dno kontrolo preko materine trebu\u0161ne stene odvzamemo vzorec krvi iz plodove popkovnice. Splavnost po posegu je pribli\u017eno enaka kot pri amniocentezi.
\nAMNIOSKOPIJA; Je direktno opazovanje ploda ter barve in koli\u010dine plodovnice (plodov mehur) s pomo\u010djo endoskopa \u2013 amnioskopa, katerega se ustavi skozi cerviks maternice. Spada med invazivne posege. Namen je:
\n– Potrditev prisotnosti in koli\u010dine plodovnice
\n– Opazovanje \u00bbkvalitete\u00ab plodovnice \u2013 prisotnost mekonija.<\/p>\n
Presajalni test za Downov sindrom:
\n– Med 35. in 37. letom v \u010dasu pri\u010dakovanega dneva poroda
\n– Merjenje nuhalne svetline (12 teden)
\n– Trojni ali \u010detverni presejalni test THT (15-20 teden)
\n– Po 37. letu: kariotipizacija (horionska biopsija in amniocenteza).
\nDodatni ozna\u010devalci:
\n– Koren nosne kosti je kratek pri pribli\u017eno 50% plodov
\n– Trikuspidalna regurgitacija
\n– Pretok skozi ductus venosus
\n– Obrazni kot (frontomaksilarni)
\n– Intrakranialna svetlina (spina bifida).<\/p>\n
Priporo\u010dila za uporabo IgG anti D:
\n– Vsaka Rh-D neg. \u017eenska v 28. tednu, \u010de je ICT negativen
\n– Vsaka Rh-D neg. \u017eenska, ki je rodila Rh-D pozitivnega otroka, \u010de je ICT negativen.
\n– Vsaka Rh-D neg. \u017eenska, ki v nose\u010dnosti krvavi ali je imela intrauterini poseg
\n– Vsaka Rh-D neg. \u017eenska po umetni ali spontani prekinitvi nose\u010dnosti ali EU.
\nPregledi in svetovanja po porodu, splavu, EU:
\n– 6 tednov po porodu
\n– 3.4 tedne po splavu
\n– Pregled obsega:
\n– Pregled zdravstvene dokumentacije
\n– Ginekolo\u0161ka in porodni\u0161ka anamneza
\n– Ginekolo\u0161ki pregled in PAP test
\n– Orientacijski somatski status, TT, RR
\n– Laboratorijske preiskave po pp.
\n– Individualno kontraceptivno svetovanje.<\/p>\n
Namen aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja v PATRONA\u017dI:
\n– Pregled zdravstvene dokumentacije
\n– Svetovanje o na\u010dinu \u017eivljenja in pripravi na porod
\n– Svetovanje o oskrbi novorojen\u010dka
\n– Nasveti o dojenju, pravilni prehrani in negi
\n– Oskrba otro\u010dnice in novorojen\u010dka
\n– Nose\u010dnica: 1. preventivni pregled
\n– Otro\u010dnica: 2. preventivna patrona\u017ena obiska
\n– Dojen\u010dek 6 patrona\u017enih obiskov v 1em letu
\n– 2 dodatna.
\nReden zdravstveni nadzor v nose\u010dnosti:
\n– Preventivni pregledi v nose\u010dnosti v dolo\u010denem \u010dasovnem zaporedju
\n– Organogeneza se kon\u010da z 12. tednom nose\u010dnosti
\n– Postopek pri pregledu naj bo \u010dim bolj human
\n– Prvi stik z zdravstvenimi delavci je izredno pomemben \u2013 prvi vtis odseva v vse nadaljnje izku\u0161nje.
\nCilj kontrolnih pregledov v nose\u010dnosti:
\n– Ocena stopnje zdravja na osnovi anamneze in priporo\u010danje presejalnih testov
\n– Kontrola TT, vi\u0161ine, RR, laboratorijske preiskave
\n– Ugotavljanje rizi\u010dnih faktorjev
\n– Nudi \u017eenski in dru\u017eini mo\u017enost, da izrazi skrbi v zvezi z nose\u010dnostjo.
\n– Daje nasvete o zdravju in nose\u010dnosti
\n– Zgradi zaupljiv odnos.
\nKako bomo ocenili zdravstveno stanje nose\u010dnice?
\n– Obrazci z vpra\u0161anji ali sprotno bele\u017eenje
\n– Socialna anamneza
\n– Anamneza glede menstrualnega ciklusa (potrditev nose\u010dnosti, termin poroda)
\n– Porodni\u0161ka anamneza
\n– Nasveti za splo\u0161no zdravje (kajenje, telovadba).<\/p>\n
TRAJANJE NOSE\u010cNOSTI: 10 lunarnih mesecev = 9 koledarskih mesecev in 7 dni = 40 tednov oz. 265 dni.<\/p>\n
DIAGNOZA NOSE\u010cNOSTI
\nDolo\u010dimo lahko biokemi\u010dno ali ultrazvo\u010dno.
\nTermin poroda:
\n– Nagele 1 dan ZM + 7 dni + 1 leto \u2013 3 mesce
\n– Prvo plodovo gibanje (4 – 4,5 mesc.)
\n– Datum spo\u010detja + 265 \u2013 269 dni
\n– Ocena velikosti uterusa
\n– Beta HcG v serumu
\n– Oblika popka: v 9mes. se izgladi, v 10mes. se izbo\u010di.
\nFiziolo\u0161ke spremembe na telesu \u017eenske:
\n– Spremembe na rodilih in spolovilu
\n– Rast telesne te\u017ee
\n– Pove\u010dan volumen krvi
\n– Intenzivnej\u0161e delovanje znojnic in lojnic ter pigmentacija ko\u017ee
\n– Spremenjeno delovanje ledvic
\n– Gastrotestinalne spremembe
\n– \u2026.
\nKo\u017ea:
\n– Na splo\u0161no bolje prehranjena in napeta
\n– Hiperpigmentacija na \u010delu, nosu, licih in zg. ustnici (nose\u010dnostne pege = chloasma), bradavicah in kolobarju, spolovilu
\n– na trebuhu od \u017eli\u010dke preko popka do simfize poteka linea fusca, ki po porodu izgine
\n– mo\u017een nastanek strij (po trebuhu, dojkah in stegnih) zaradi raztezanja ko\u017ee, ki so sprva rde\u010de barve, po porodu zbledijo a ne izginejo
\n– ko\u017ea trebuha se razteza in s tem tanj\u0161a.
\n\u017dleze z notranjim izlo\u010danjem:
\n– pove\u010da se sprenji re\u017eenj hipofize (akromegalija \u2013 pove\u010dajo se nos, uhlji, ustnice \u2013 grob izraz obraza).
\n– Na jaj\u010dniku rumeno telesce (ni zorenja novih foliklov, a do 4. mesca nose\u010dnosti so mo\u017ene krvavitve \u2013 kot menstruacija).
\nSpremembe na maternici : velikost, oblika, lega, trdota, barva.
\nDojke:
\n– V drugem mesecu se dojki ob\u010dutno pove\u010data, postaneta te\u017eji
\n– Povrhnje vene se raz\u0161irijo, kolobar in bradavica se temneje obarvata
\n– V drugem trimese\u010dju pod vplivom progesterona prevlada rast \u017eeleznih re\u017enjev.
\nTelesna preiskava, ki jo izvede babica\/MS:
\n– Splo\u0161na preiskava:
\n\u2022 Glava, spodnje okon\u010dine
\n\u2022 Pregled prsi
\n\u2022 Odvajanje in izlo\u010danje
\n\u2022 Vaginalni izcedek
\n\u2022 Pregled trebuha.
\nCilji abdominalne preiskave:
\n– Ocena nose\u010dnostnih znamenj
\n– Ocena velikosti in razvoja ploda
\n– Dolo\u010danje polo\u017eaja plodovih delov
\n– Odkrivanje nepravilnosti.
\nTelesna preiskava:
\n– Merjenje TT, vi\u0161ine, RR
\n– Zunanja preiskava (ugotavljanje lege, vstave, polo\u017eaja, dr\u017ee ploda)
\n– Laboratorijske preiskave
\n– UZ
\n– \u010ce je vi\u0161ina nad 150 oz 155 cm je velikost medenice normalna
\n– V 36. tednu ocenimo velikost medenice (glavica ploda je odli\u010den pelvimeter).
\nVAGINALNI PPREGLED
\nV vaginalno \u2013 bimanualno preiskavo, ki jo opravi zdravnik, sodijo detekcijske metode za zgodnje odkrivanje raka \u2013 odvzem brisa po Papanicolaou za citodiagnostiko, kolposkopija in Schillerjev test. Pri \u017eenskah, ki imajo beli tok, vzame zdravnik tudi bris za ugotavljanje vaginalne \u010disto\u010de.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zajema vse postopke in delovanja pri ohranjanju zdravja nose\u010dnice, porodnice, otro\u010dnice in otroka. Antenatalno zdravstveno varstvo obsega skrb za nose\u010dnico. Perinatalno zdravstveno varstvo \u2013 strokovna in medicinska pomo\u010d ob porodu. Traja od 22. tedna nose\u010dnosti do 1. tedna po rojstvu otroka. Ta mejnik je zaradi tega, ker so otroci od 22. tedna sposobni pre\u017eivetja pod … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega \u017eensk<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[874],"tags":[3667,3455,3456],"class_list":["post-4218","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zdravstvena-nega-zene","tag-2letnik-zdravstvena-nega-zene","tag-zdravstvena-nega-zensk","tag-zenske"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4218","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4218"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4218\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4218"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4218"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}