Poporodna doba<\/p>\n
Poporodno dobo ali puerperij (puer \u2013 otrok; parere \u2013 roditi) imenujemo tisto obdobje<\/p>\n
po porodu, v katerem izginejo spremembe, ki so nastale v \u010dasu nose\u010dnosti in poroda,<\/p>\n
kolikor ta dva ne zapu\u0161\u010data trajnih posledic.<\/p>\n
Poporodna doba se pri\u010dne tri ure po iztrebitvi placente. Delimo jo v poporodno dobo<\/p>\n
v o\u017ejem pomenu besede, ki traja devet dni, in v \u0161ir\u0161o poporodno dobo, ki traja \u0161est<\/p>\n
tednov. \u017denska se imenuje otro\u010dnica ali puerpera.<\/p>\n
Za puerperij so zna\u010dilni \u0161tirje procesi, ki te\u010dejo vzporedno:<\/p>\n
1. involucijski procesi,<\/p>\n
2. procesi celjenja,<\/p>\n
3. nastop laktacije in njeno vzdr\u017eevanje,<\/p>\n
4. vzpostavljanje ovarijske aktivnosti.<\/p>\n
Involucijski proces je najizrazitej\u0161i na maternici \u2013 kajti po iztisu placente je hormonska<\/p>\n
stimulacija uterusa prekinjena; ni ve\u010d vpliva HCG (horionskega gonadotropina),<\/p>\n
gestagenov in estrogenov.<\/p>\n
Zaradi poporodnih popadkov in trajnega kr\u010da maternice se stisnejo krvne \u017eile. S<\/p>\n
tem je ve\u010dji del prekinjena cirkulacija krvi, kar pa ima za posledico degeneracijo in<\/p>\n
avtolizo odve\u010dnih mi\u0161i\u010dnih celic. Zmanj\u0161a se zlasti mi\u0161i\u010dnati skr\u010devalni del maternice.<\/p>\n
Kr\u010denje maternice lahko otipamo in ga mora babica\/medicinska sestra dobro poznati:<\/p>\n
\u2212 takoj po porodu, iztisu posteljice, sega vrh maternice ali fundus dva prsta pod<\/p>\n
popek,<\/p>\n
\u2212 drugi dan se fundus tiplje v vi\u0161ini popka, ker so se od poroda raztegnjene<\/p>\n
mi\u0161ice medeni\u010dnega dna skr\u010dile in dvignile maternico navzgor,<\/p>\n
\u2212 tretji dan sega fundus do prve tretjine med popkom in simfizo,<\/p>\n
\u2212 \u0161esti dan sega do druge tretjine med popkom in simfizo,<\/p>\n
\u2212 deveti dan se tiplje fundus maternice nad simfizo,<\/p>\n
\u2212 dvanajsti dan izgine za simfizo.<\/p>\n
Bolj enostavno orientiranje glede kr\u010denja maternice je po naslednji definiciji, n.pr.: po<\/p>\n
porodu posteljice je vrh maternice v vi\u0161ini popka. Naslednje dni se spu\u0161\u010da povpre\u010dno<\/p>\n
za en prst na dan, tako da se \u010detrti dan nahaja v sredini med popkom in simfizo. \u0160est<\/p>\n
tednov po porodu se vrne v normalno velikost.<\/p>\n
Bakterijam prepre\u010dujeta vdor dva za\u0161\u010ditna mehanizma:<\/p>\n
\u2212 trajni kr\u010d materni\u010dnega mi\u0161i\u010dja, ki stisne krvne \u017eile in s tem zmanj\u0161uje<\/p>\n
vulnerabilno povr\u0161ino,<\/p>\n
\u2212 v prvi vrsti pa prodor levkocitov iz krvi v povr\u0161ino in globino rane, ki skupaj s<\/p>\n
fibrinom tvorijo \u010dvrst obrambni zid.<\/p>\n
Znak celjenja rane je izcedek, ki se imenuje poporodna \u010di\u0161\u010da ali lohija. \u010ci\u0161\u010da iz<\/p>\n
materni\u010dnega telesa ne vsebuje bakterij, \u010de gre za normalen puerperij, se pa<\/p>\n
kontaminira s streptokoki in stafilokoki, ki so od prej prisotni v cerviksu in no\u017enici.<\/p>\n
Kvaliteta lohije se v puerperiju spreminja. Najbolj o\u010ditna je menjava barve, gostote in<\/p>\n
koli\u010dine, kar ustreza raznim stadijem celjenja rane in involucije maternice.<\/p>\n
Koli\u010dina lohije se razlikuje od dneva do dneva, pa tudi individualno, od \u017eenske<\/p>\n
do \u017eenske. Lahko jo je manj zaradi retiniranih ovojev, spazma cerviksa, polnega<\/p>\n
se\u010dnega mehurja. Lohijo imajo v ve\u010dji koli\u010dini \u017eenske, ki doje.<\/p>\n
Vonj po trohnobi, ki nastane pri infekciji nas opozarja na patolo\u0161ko stanje. Najve\u010d<\/p>\n
lohije je v prvih 3 \u2013 4 dneh po porodu. V za\u010detku je lohija krvava, kasneje pa postaja<\/p>\n
njen videz vedno bolj rjavkast (ob koncu prvega tedna po porodu). Proti koncu<\/p>\n
drugega tedna se koli\u010dina lohije mo\u010dno zmanj\u0161a in je rumena. Nato postane lohija<\/p>\n
bela. Po treh do \u0161tirih tednih je izcedek iz no\u017enice normalen.<\/p>\n
Laktacija je fiziolo\u0161ko obdobje v generativnem ciklusu \u017eenske, ko pride zaradi<\/p>\n
hormonskih sprememb med nose\u010dnostjo in po porodu do sekrecije mleka. Laktacije<\/p>\n
ne smemo istovetiti z dojenjem, kajti dojenje je akt, ko dojen\u010dek to mleko izkoristi za<\/p>\n
svojo prehrano.<\/p>\n
Vzpostavljanje ovarijske aktivnosti \u2013 proti koncu poporodne dobe za\u010dne zoreti nov<\/p>\n
Graafov folikel, pod vplivom gonadotropinov iz sprednjega re\u017enja hipofize. \u017denske,<\/p>\n
ki ne doje, dobe perilo pet do \u0161est tednov po porodu \u2013 so pa tu velike individualne<\/p>\n
razlike. \u017denske, ki doje, imajo prvo ovulacijo kasneje, vendar kljub temu lahko pride<\/p>\n
do razvoja jaj\u010dne celice, sposobne oploditve. \u017denska mora vedeti, da dojenje ni<\/p>\n
zanesljiva za\u0161\u010dita pred novo nose\u010dnostjo.<\/p>\n
Posebnosti babi\u0161ke\/zdravstvene nege v puerperiju<\/p>\n
1. Puerperij se smatra kot naraven \u017eivljenjski proces in prav ta pogled na<\/p>\n
puerperij omogo\u010da babici\/medicinski sestri zelo pomembno vlogo na podro\u010dju<\/p>\n
ugotavljanja stanja in potreb otro\u010dnice. Da lahko babica\/medicinska sestra<\/p>\n
nudi otro\u010dnici kvalitetno babi\u0161ko\/zdravstveno nego mora dobro poznati<\/p>\n
fiziolo\u0161ke in psihi\u010dne spremembe, ki nastanejo v puerperiju.<\/p>\n
2. Skrb babice\/medicinske sestre zadeva vsaj dva \u010dlana dru\u017eine, mater in<\/p>\n
otroka, oz. je babi\u0161ka\/zdravstvena nega usmerjena v celo dru\u017eino tako v \u010dasu<\/p>\n
nose\u010dnosti, kot tudi med porodom.<\/p>\n
3. Babi\u0161ka\/zdravstvena nega matere in otroka v puerperiju nudi babici\/medicinski<\/p>\n
sestri zadovoljstvo, ker je soudele\u017eena v tem na splo\u0161no sre\u010dnem dru\u017einskem<\/p>\n
dogodku. Zato pa je za njo toliko bolj stresna situacija, ko gre za smrt<\/p>\n
novorojen\u010dka ali pa je otrok prizadet oz. so pri materi te\u017eke komplikacije ali pa<\/p>\n
ta celo umre.<\/p>\n
Smrt obi\u010dajno ob\u010dutijo zdravstveni delavci kot velik neuspeh; je pa zelo<\/p>\n
pomembno, da obvladajo situacijo na na\u010din, ki je najbolj primeren za<\/p>\n
umirajo\u010dega novorojen\u010dka in njegove star\u0161e.<\/p>\n
Globalni cilji babi\u0161ke\/zdravstvene nege v poporodnem obdobju<\/p>\n
\u2212 normalen potek puerperija (mati in otrok bosta dele\u017ena primerne fizi\u010dne oskrbe<\/p>\n
in u\u010dinkovite psihi\u010dne in socialne podpore),<\/p>\n
\u2212 obvarovano oz.izbolj\u0161ano splo\u0161no zdravje matere in otroka,<\/p>\n
\u2212 zagotovljeno materino in otrokovo udobje,<\/p>\n
\u2212 vzpostavljena navezanost med star\u0161i in novorojen\u010dkom (ustrezna dru\u017einska<\/p>\n
skupnost),<\/p>\n
\u2212 okrepljeno materino in o\u010detovo samozaupanje in izpolnitev njune vloge v<\/p>\n
okviru dru\u017eine in dru\u017ebenega polo\u017eaja.<\/p>\n
Primeri negovalnih diagnoz v poporodnem obdobju<\/p>\n
\u2212 Mo\u017enost komplikacij:<\/p>\n
\u2212 Pove\u010dana mo\u017enost infekcije<\/p>\n
\u2212 Mo\u017enost spremembe na\u010dina odvajanja urina:<\/p>\n
\u2212 Mo\u017enost spremembe odvajanja blata:<\/p>\n
\u2212 Pomanjkljiva samooskrba:<\/p>\n
\u2212 Motnja v ritmu spanja zaradi:<\/p>\n
\u2212 Sprememba udobja; bole\u010dina zaradi:<\/p>\n
\u2212 Slaba telesna mobilnost<\/p>\n
\u2212 Pomanjkanje znanja o:<\/p>\n
\u2212 Mo\u017ena nesposobnost star\u0161evstva zaradi:<\/p>\n
– poporodna krvavitev<\/p>\n
– retencija urina<\/p>\n
– obstipacija (zaprtje)<\/p>\n
– osebna higiena<\/p>\n
– tu\u0161iranje<\/p>\n
– iz\u010drpanosti<\/p>\n
– zahtev novorojen\u010dka<\/p>\n
– epiziotomijske rane<\/p>\n
– hemoroidov<\/p>\n
– ragad na prsnih bradavicah<\/p>\n
– negi epiziotomijske rane<\/p>\n
– negi dojk<\/p>\n
– negi novorojen\u010dka<\/p>\n
– dojenju<\/p>\n
– spolnosti in kontracepciji<\/p>\n
– pomanjkanja sistema opore<\/p>\n
– neizku\u0161enosti<\/p>\n
– pomanjkanja modelov za omenjeno vlogo<\/p>\n
Standardni poporodni na\u010drt babi\u0161ke\/zdravstvene nege za otro\u010dnico<\/p>\n
\u017divljenjske<\/p>\n
aktivnosti<\/p>\n
Skrb za varno<\/p>\n
okolje<\/p>\n
Komuniciranje -zadovoljene psihi\u010dne in socialne<\/p>\n
Postavitev ciljev Postopek<\/p>\n
-vzdu\u0161je v katerem bo otro\u010dnica<\/p>\n
izrazila probleme glede varnosti<\/p>\n
-znala bo uporabljati klicni sistem<\/p>\n
-ustrezna navezanost matere in<\/p>\n
novorojen\u010dka<\/p>\n
-ustrezna dru\u017einska skupnost<\/p>\n
potrebe otro\u010dnice<\/p>\n
Dihanje -prepre\u010dena plju\u010dna embolija -u\u010dimo jo dihalnih vaj<\/p>\n
Hranjenje -u\u017eivanje predpisane hrane -zajam\u010dimo dieto, ki vsebuje potrebne<\/p>\n
Odvajanje -normalno delovanje se\u010dnega mehurja<\/p>\n
-prepre\u010deno zaprtje<\/p>\n
Osebna<\/p>\n
higiena<\/p>\n
-primarno (per primam) celjenje epizio-
\ntomijske rane<\/p>\n
-dobro po\u010dutje otro\u010dnice<\/p>\n
-prepre\u010dena infekcija<\/p>\n
-normalna telesna temperatura, pulz,<\/p>\n
dihanje in RR<\/p>\n
Vzdr\u017eevanje<\/p>\n
telesne<\/p>\n
temperature<\/p>\n
Gibanje -dobra psihi\u010dna in fizi\u010dna kondicija -pomagamo pri prvem vstajanju in dajemo<\/p>\n
Izra\u017eanje<\/p>\n
spolnosti,<\/p>\n
reprod. sistem<\/p>\n
Spanje ter<\/p>\n
po\u010ditek<\/p>\n
U\u010denje Otro\u010dnica bo:<\/p>\n
Koristno delo<\/p>\n
in rekreacija<\/p>\n
-prepre\u010dena infekcija dojk<\/p>\n
-pravilna involucija uterusa in normalna<\/p>\n
lohija<\/p>\n
-spo\u010dita in mirna otro\u010dnica \u2013 sposobna<\/p>\n
tudi pono\u010di poskrbeti za svojega otroka<\/p>\n
-seznanjena s fiziolo\u0161kimi sprememba-
\nmi v puerperiju<\/p>\n
-sposobna samoopazovanja in<\/p>\n
samooskrbe<\/p>\n
-sposobna oskrbeti novorojen\u010dka<\/p>\n
(dojenje, previjanje, kopanje,…)<\/p>\n
-seznanjena s pomenom in vlogo<\/p>\n
star\u0161evstva<\/p>\n
-seznanjena s sodobnimi metodami za<\/p>\n
uravnavanje rojstev<\/p>\n
-samooskrba in oskrba novorojen\u010dka:<\/p>\n
-neobremenjena z dodatnimi aktivnost-
\nmi kot so: branje, …<\/p>\n
Umiranje -zdravstveno stanje novorojen\u010dka<\/p>\n
bo zdru\u017eljivo z znosnim \u017eivljenjem;<\/p>\n
\u010de to ni mo\u017eno pa je cilj mirna smrt<\/p>\n
novorojen\u010dka<\/p>\n
-humano okolje (informirani star\u0161i,<\/p>\n
star\u0161i sposobni izraziti svoja \u010dustva)<\/p>\n
Skrb za fizi\u010dno in psihi\u010dno varnost otro\u010dnice<\/p>\n
O fizi\u010dni varnosti otro\u010dnice lahko govorimo predvsem takrat, kadar je varno okolje, ki<\/p>\n
jo obdaja. Soba v kateri otro\u010dnica le\u017ei mora biti mirna, prezra\u010dena, temperatura zraka<\/p>\n
naj bo 18 do 20\u00b0C. Paziti moramo, da ni prepiha.<\/p>\n
Bolni\u0161ka postelja mora biti dostopna vsaj s treh strani. Otro\u010dnica naj le\u017ei v \u010disti in<\/p>\n
suhi postelji. Prestiljamo, glede na pravila v porodni\u0161nici, toda vsaj 2x dnevno, ter<\/p>\n
menjamo pre\u010dno rjuho, ko je potrebno. Skrbimo za pravilen postopek z umazanim<\/p>\n
perilom. Po pravilih porodni\u0161nice umivamo roke, oziroma jih dezinficiramo, da<\/p>\n
prepre\u010dimo prenos infekcije z otro\u010dnice na otro\u010dnico ali pa z otro\u010dnice na same sebe.<\/p>\n
Mo\u017enost infekcije je zelo velika zaradi \u010di\u0161\u010de, ki je infekciozna.<\/p>\n
Posebno pozornost moramo posvetiti infekcijam matere:<\/p>\n
\u2212 pri genitalnih infekcijah matere se te lahko prenesejo na otroka po porodu.<\/p>\n
Mati, ki ima temperaturo in specifi\u010dno mesto infekcije ni diagnosticirano, lahko<\/p>\n
obi\u010dajno neguje in hrani otroka, \u010de se dovolj dobro po\u010duti in \u010de skrbi za \u010disto\u010do<\/p>\n
rok.
\nDodatno lahko nosi za\u0161\u010ditni pla\u0161\u010d in s tem za\u0161\u010diti novorojen\u010dka pred<\/p>\n
kontaminacijo.<\/p>\n
\u2212 pri respiratorni infekciji moramo mater pou\u010diti, da se lahko prena\u0161a z rokami<\/p>\n
ali kontaminiranimi predmeti. Pou\u010dimo jo o \u010disto\u010di rok, rokovanju z rob\u010dki in<\/p>\n
predmeti, ki so kontaminirani z izlo\u010dki. Maska lahko prepre\u010di \u0161irjenje infekcije,<\/p>\n
zato moramo mater pou\u010diti o na\u010dinu njenega no\u0161enja,<\/p>\n
\u2212 pri nalezljivih boleznih matere, ki jih le-ta lahko prenese na otroka moramo<\/p>\n
nemudoma lo\u010diti otroka od matere, dokler bolezen ni ve\u010d nalezljiva.<\/p>\n
Ob sprejemu otro\u010dnice na oddelek naj jo babica\/medicinska sestra seznani s \u010dasom<\/p>\n
vizit, obiskov, obrokov hrane, uporabo telefona \u2013 pravzaprav s hi\u0161nim redom \u2013<\/p>\n
za\u017eeljeno je pisno navodilo. Obvesti jo o priimku sobnega zdravnika in babice\/<\/p>\n
medicinske sestre. Dati ji mora vsa potrebna navodila glede vstajanja in kako<\/p>\n
priklicati babico\/medicinsko sestro. \u010ce te potrebe po varnem okolju ne zadovoljimo,<\/p>\n
tvegamo nesporazume in nered.<\/p>\n
Klicni signal mora biti vedno v dosegu roke otro\u010dnice. Babica\/medicinska sestra mora<\/p>\n
otro\u010dnici razlo\u017eiti kako deluje klicna lu\u010d ali kateri koli klicni sistem, ki je name\u0161\u010den v<\/p>\n
sobi. \u010ce klicni signal ni primeren \u017eenska lahko pade, ko ga posku\u0161a dose\u010di ali pa ne<\/p>\n
more dobiti pomo\u010di takrat, ko jo potrebuje (npr. \u010de pride do eklampti\u010dnega napada).<\/p>\n
\u010ce pogledamo na psihi\u010dno varnost otro\u010dnice, lahko re\u010demo, da je na splo\u0161no<\/p>\n
ugotavljanje potreb po psihi\u010dni varnosti te\u017eko, ker moramo pogosto interpretirati<\/p>\n
na\u010dine izra\u017eanja otro\u010dnice in njeno neverbalno obna\u0161anje. Marsikatera otro\u010dnica se<\/p>\n
\u010duti ogro\u017eeno zaradi nepoznanega okolja in tu je naloga babice\/medicinske sestre,<\/p>\n
da ji razlo\u017ei negovalne postopke, ji da \u010dutiti, da ji \u017eeli pomagati, s \u010dimer zmanj\u0161a strah<\/p>\n
otro\u010dnice in jo vzpodbudi k sodelovanju pri babi\u0161ki\/zdravstveni negi.<\/p>\n
Otro\u010dnica mora tudi vedeti kaj lahko pri\u010dakuje od babice\/medicinske sestre, svojega<\/p>\n
mo\u017ea, dru\u017einskih \u010dlanov ter ostalih zdravstvenih delavcev. Izredno pomembno je,<\/p>\n
kako je novorojen\u010dek sprejet pri najbli\u017ejih \u2013 kako ga bodo sprejeli star\u0161i in okolica.<\/p>\n
Naloga babice\/medicinske sestre je \u0161e vedno prosvetljevanje.<\/p>\n
Posebno je ogro\u017eena psihi\u010dna varnost otro\u010dnice, \u010de je novorojen\u010dek bolan, \u010de<\/p>\n
gre za anomalije ali pa je otrok celo v nevarnosti, da bo umrl. V takih primerih<\/p>\n
mati ne bo izrazila direktno, da se \u010duti ogro\u017eeno, ampak se bo to lahko izra\u017ealo v<\/p>\n
vpra\u0161anju: \u00bbSaj bo z otrokom vse v redu, ali ne?\u00ab.<\/p>\n
Mnoge otro\u010dnice so sposobne re\u0161iti probleme v zvezi s psihi\u010dno varnostjo same oz.<\/p>\n
s pomo\u010djo babice\/medicinske sestre, dru\u017einskih \u010dlanov, v\u010dasih pa bo potrebna tudi<\/p>\n
pomo\u010d strokovnjaka (psiholog ali psihiater).<\/p>\n
Nekatere matere imajo premalo ali nobenih izku\u0161enj z nego novorojen\u010dka in se<\/p>\n
po\u010dutijo popolnoma neuporabne. Babica\/medicinska sestra naj se z njo pogovori<\/p>\n
o njenih novih izku\u0161njah, ji nudi oporo in je ne obsoja. Nikakr\u0161no zbijanje \u0161al z<\/p>\n
namenom, da se otro\u010dnica sprosti, ni umestno.<\/p>\n
Medicinska sestra, ki je sama rodila, je z zanimanjem opazovala, kako so medicinske<\/p>\n
sestre vzajemno delovale z otro\u010dnicami. Pravi naslednje: \u00bbPo porodu prvega sina sem<\/p>\n
bila name\u0161\u010dena v \u0161tiriposteljni sobi. Rooming-ina \u0161e ni bilo. Ena izmed medicinskih<\/p>\n
sester je bila zelo netaktna. Od \u010dasa do \u010dasa je spravila v jok ostale tri otro\u010dnice. Eni je<\/p>\n
rekla: \u00bbVa\u0161 otrok je neprestano jokal od zadnjega hranjenja. Tokrat ga nahranite bolje\u00ab.<\/p>\n
Drugi je rekla: \u00bbDraga moja, va\u0161 otrok je resni\u010dno malo rev\u0161e\u00ab, tretji pa je rekla: \u00bbVa\u0161 otrok<\/p>\n
potrebuje lekcijo glede obna\u0161anja. \u0160kropil je naokrog, ko sem ga preobla\u010dila\u00ab. Zanimivo je<\/p>\n
kako lahko take manj\u0161e netaktne pripombe prizadenejo, kadar so \u010dustva \u017eensk prizadeta.<\/p>\n
Tudi jaz nisem potrebovala, da bi me prizadela. Poto\u010dila sem potoke solz, ko je moral moj<\/p>\n
sin ostati v porodni\u0161nici dva dni dlje zaradi zlatenice. Mislila sem, da se nikoli ve\u010d ne bom<\/p>\n
imela v oblasti.\u00ab<\/p>\n
So\u017eitje med materjo in novorojen\u010dkom<\/p>\n
Prvi stik matere z novorojen\u010dkom za\u010dnemo vzpostavljati \u017ee v porodni sobi.<\/p>\n
Poporodno dobo lahko imenujemo tudi dobo prolagajanja: otrok se prilagaja materi,<\/p>\n
mati otroku oz. prihaja do oblikovanja novih vezi v celotni dru\u017eini. Kajti v normalnih<\/p>\n
pogojih ima tudi o\u010de mo\u017enost, da prisostvuje porodu in obi\u0161\u010de mater in otroka v<\/p>\n
porodni\u0161nici. Lahko pestuje otroka, ko si je predhodno umil ali razku\u017eil roke, kajti tudi<\/p>\n
o\u010de mora dati in dobiti svoj dele\u017e ljubezni in pozornosti.<\/p>\n
Na ta na\u010din se vzpostavlja dru\u017einska skupnost s pozitivnimi socialnimi interakcijami,<\/p>\n
ki imajo neprecenljiv vpliv na nadaljnji razvoj dojen\u010dka, ne samo na njegovo telesno<\/p>\n
zdravje in dobro po\u010dutje, ampak tudi na kvaliteto vezi z drugimi ljudmi.<\/p>\n
Glede na vzpostavljanje so\u017eitja se vse bolj uveljavlja rooming-in oz. skupno bivanje<\/p>\n
otroka in matere. To je sistem babi\u0161ke\/zdravstvene nege, v katerem se mati in<\/p>\n
otrok smatrata kot celota; otrok je ob materi vseh \u0161tiriindvajset ur \u2013 to je popolna<\/p>\n
rooming-in oskrba. Mati ima z otrokom stalen kontakt. V delnem rooming-in sistemu<\/p>\n
je novorojen\u010dek podnevi pri materi, pono\u010di pa je v drugem prostoru.<\/p>\n
Prednosti skupnega bivanja otroka in matere so fizi\u010dne in psihi\u010dne, hkrati pa ima tak<\/p>\n
sistem tudi izobra\u017eevalni pomen.<\/p>\n
Fizi\u010dne prednosti so:<\/p>\n
\u2212 ob potrebi po hranjenju mati takoj posreduje, zato je dojenje bolj uspe\u0161no;<\/p>\n
ugodno vpliva tudi na otrokov zna\u010daj,<\/p>\n
\u2212 zmanj\u0161a se mo\u017enost infekcije, ker je novorojen\u010dek bolj individualno oskrbljen<\/p>\n
in je kontakt med otrokom in negovalnim osebjem minimalen.<\/p>\n
Psihi\u010dne prednosti so:<\/p>\n
\u2212 mati oskrbi otroka bolj materinsko kot negovalni kader. Njeno ljubkovanje,<\/p>\n
toplina, prisr\u010dnost in telesni dotik so neogiben izraz ljubezni in dajo emocialno<\/p>\n
varnost otroku,<\/p>\n
\u2212 skupno bivanje v istem prostoru zmanj\u0161uje materino zaskrbljenost, mati je<\/p>\n
sre\u010dna in zadovoljna, ker ima otroka ob sebi, da ga vidi, kadarkoli \u017eeli in izrazi<\/p>\n
svoj materinski instinkt.<\/p>\n
Izobra\u017eevalni pomen :<\/p>\n
\u2212 sprva mati opazuje babico\/medicinsko sestro pri delu \u2013 negi novorojen\u010dka,<\/p>\n
previjanju, kopanju, itd. \u0160e pred odhodom domov pa to stori sama,<\/p>\n
\u2212 odgovor na vpra\u0161anje dobi lahko takoj, ko se kak problem pojavi,<\/p>\n
\u2212 ima mo\u017enost, da spoznava otroka, pridobi znanje, izku\u0161nje, samozavest in<\/p>\n
gotovost pri delu ob babici\/medicinski sestri.<\/p>\n
Isto\u010dasno pa imajo babice\/medicinske sestre ve\u010djo mo\u017enost vplivati na razvoj<\/p>\n
materinskega obna\u0161anja s tem, da spodbujajo materino samozavest in sprejetje<\/p>\n
materinstva.<\/p>\n
Ve\u010dina otro\u010dnic se odlo\u010di za popolni rooming-in sistem. Toda tudi v tem primeru mora<\/p>\n
babica\/medicinska sestra otro\u010dnici pomagati pri negi otroka in ne sme dovoliti, da<\/p>\n
mati v celoti prevzame odgovornost zanj.<\/p>\n
Komuniciranje<\/p>\n
Babica\/medicinska sestra naj z otro\u010dnico \u010dimprej vzpostavi terapevtski odnos, ter jo<\/p>\n
hrabri in vzpodbuja s prijaznostjo in zadovoljevanjem vseh njenih potreb.<\/p>\n
Pozorna naj bo na moteno komuniciranje in vedenje: nervozo, nemir, stisko in<\/p>\n
zadrego.<\/p>\n
V tednih po porodu bo \u017eenska do\u017eivela fizi\u010dne in psihi\u010dne spremembe. Fizi\u010dne<\/p>\n
spremembe so predvsem odvisne od telesne kondicije \u017eenske pred porodom. \u010ce je<\/p>\n
v nose\u010dnosti skrbela za sebe in je ta potekala brez pretresov, bo povratek v prej\u0161nje<\/p>\n
stanje la\u017eji, kot pa pri \u017eenski, ki je imela te\u017eave v nose\u010dnosti. Uspe\u0161no telesno<\/p>\n
okrevanje bo vplivalo tudi na njeno du\u0161evno stanje.<\/p>\n
Sta pa telesna in du\u0161evna kondicija odvisni od samega poroda. Rojevati pomeni<\/p>\n
tudi delati in telo \u017eenske med porodom do\u017eivlja fizi\u010dni in psihi\u010dni stres. Utrujenost<\/p>\n
po porodu je nekaj povsem obi\u010dajnega. Poleg utrujenosti lahko pri\u010dakujemo tudi<\/p>\n
pomanjkanje apetita, gastrointestinalne motnje, nespe\u010dnost. Ti znaki lahko tvorijo<\/p>\n
nekak\u0161en za\u010daran krog zaradi \u010desar je \u017eenska vedno bolj utrujena. Isto\u010dasno se \u010duti<\/p>\n
tudi psihi\u010dno nemo\u010dna.<\/p>\n
Neposredno po rojstvu so sicer \u017eenske ponosne in vznesene, nekaj dni pozneje<\/p>\n
pa lahko slede izbruhi nerazlo\u017eljivega joka in ob\u010dutek splo\u0161ne slabosti. Gre za<\/p>\n
tako imenovano poporodno oto\u017enost, ki se obi\u010dajno pojavi med tretjim in desetim<\/p>\n
dnevom. Znaki so \u017ealost, nemir, jeza, utrujenost in \u010dustvena hiperaktivnost. \u017denske<\/p>\n
skrbi za dojen\u010dkovo varnost ali pa \u010dutijo krivdo, ker se ne veselijo otroka. Mnoge se<\/p>\n
te oto\u017enosti zavedajo, vendar ne vedo kako ravnati v tej situaciji. Za ve\u010dino so ta<\/p>\n
ob\u010dutja mu\u010dna, vendar prehodna.<\/p>\n
1. Otro\u010dnica mora imeti mo\u017enost, da se pogovori z babico\/medicinsko sestro ali<\/p>\n
mo\u017eem kako se po\u010duti.<\/p>\n
2.Babica\/medicinska sestra mora dati \u017eenski vedeti, da so to te\u017eave<\/p>\n
novonastalih star\u0161ev in se ne sme \u010dutiti krive zaradi konfliktnih \u010dustev.<\/p>\n
3. Hrabri naj jo z lepimi in ne\u017enimi besedami in pohvali za nego, ki jo nudi<\/p>\n
novorojen\u010dku.<\/p>\n
4. \u017denska se ne sme \u010dutiti zapostavljeno, ker so njene potrebe sekundarnega<\/p>\n
pomena \u2013 za otrokovimi in mora biti negovalka, namesto da bi sprejemala v<\/p>\n
porodni\u0161nici babi\u0161ko\/zdravstveno nego in pozornost, enako kot otrok.<\/p>\n
5. \u017denska mora \u010dutiti, da ni sama, da jo imajo \u010dlani dru\u017eine radi in jo tudi ostali<\/p>\n
ljudje sprejemajo .<\/p>\n
Torej, \u010de bo \u017eenska razumela kaj se dogaja, se bo la\u017eje soo\u010dila z nastalo situacijo in<\/p>\n
se izognila poporodni depresiji. Ugotovljeno je tudi, da je v de\u017eelah, kjer \u017eivijo skupaj<\/p>\n
v dru\u017eini razli\u010dne generacije, manj poporodnih psihoz, ker so otro\u010dnicam njihove<\/p>\n
matere in celo stare matere v oporo.<\/p>\n
Celo, ko si otro\u010dnica telesno opomore lahko obi\u010dajna poporodna oto\u017enost preide v<\/p>\n
globoko depresijo. Zanjo je zna\u010dilno, da se motnje nespe\u010dnosti poglobijo \u2013 pojavijo<\/p>\n
se lahko no\u010dne more; jeza pri otro\u010dnici se lahko obrne navznoter, kar je klasi\u010dna<\/p>\n
definicija depresije. Celo otro\u010dnice, ki so bile prej sposobne izraziti ogor\u010denje, se<\/p>\n
potegnejo nazaj in zamol\u010dijo \u010dustva glede novorojen\u010dka. Mnoge otroka fizi\u010dno in<\/p>\n
psihi\u010dno zanemarjajo. Imajo samomorilne te\u017enje.<\/p>\n
Najbolj u\u010dinkovita obravnava \u017eenske s poporodno depresijo je \u010dustvena pomo\u010d<\/p>\n
mo\u017ea, dru\u017eine, babice\/medicinske sestre in nenazadnje tudi zdravnika, ki ga mora<\/p>\n
babica\/medicinska sestra obvestiti, \u010de pri otro\u010dnici opazi vznemirjenost, neobi\u010dajno<\/p>\n
obna\u0161anje ali celo halucinacije. Morda se bo zdravnik posvetoval s psihologom ali<\/p>\n
psihiatrom, kajti otro\u010dnica mora dobiti pomo\u010d v svojih psiholo\u0161kih problemih, ne pa da<\/p>\n
ostaja sama z njimi. V\u010dasih so vzroki takemu stanju problemi v dru\u017eini, zato morajo<\/p>\n
priti tudi \u010dlani dru\u017eine na posvet s strokovnjakom, kjer se lahko nau\u010dijo bolj odprtega<\/p>\n
komuniciranja in konstruktivnega re\u0161evanja problemov.<\/p>\n
Diagnoza poporodne depresije je lahko te\u017eavna; takrat lahko uporabimo presejalni<\/p>\n
test (Edinbur\u0161ki test poporodne depresivnosti).<\/p>\n
Mnogi o\u010detje so tudi frustrirani, ker se \u010dutijo nezmo\u017eni pomagati materi, ki se ukvarja<\/p>\n
z novorojen\u010dkom in to lahko vodi v podobne la\u017eje oblike potrtosti kot pri \u017eenski.<\/p>\n
Glede na vlogo, ki jo ima mo\u017e oz. partner in dru\u017einski \u010dlani pri poporodni negi matere,<\/p>\n
mnoge porodni\u0161nice dovoljujejo obiske sorodnikov. Upo\u0161tevajo pa \u0161e en vidik:<\/p>\n
ko so navzo\u010di starej\u0161i otroci, je dru\u017eina zbrana skupaj, kar lahko zmanj\u0161a njihovo<\/p>\n
ljubosumnost do novega bratca ali sestrice. Vidijo namre\u010d, da je materi dobro,<\/p>\n
predvsem pa, da jih ima \u0161e vedno rada. Pretirani obiski so seveda \u0161kodljivi (utrujajo),<\/p>\n
zato jih nekatere porodni\u0161nice omejujejo. Enako ravnajo pri pojavu infekcij.<\/p>\n
Dihanje<\/p>\n
Zelo resna vaskularna komplikacija po porodu je tromboflebitis s plju\u010dno embolijo.<\/p>\n
Predvsem so temu izpostavljene \u017eenske, ki so \u017ee imele trombozo ali pa se nagibajo<\/p>\n
k njej zaradi mo\u010dnih kr\u010dnih \u017eil oziroma \u017eenske po carskem rezu. Tveganje glede<\/p>\n
cirkulatornih motenj je pove\u010dano pri vseh \u017eenskah po porodu, ker je njihov krvno-
\nkoagulacijski sistem pretrpel dramati\u010dne fiziolo\u0161ke spremembe v nose\u010dnosti in med<\/p>\n
porodom.<\/p>\n
Vsaka otro\u010dnica bi morala upo\u0161tevati naslednje varnostne ukrepe:<\/p>\n
\u2212 zgodnje vstajanje po porodu,<\/p>\n
\u2212 piti ve\u010dje koli\u010dine teko\u010dine (vsaj 1,5 l), da se prepre\u010di naravno zvi\u0161anje telesne<\/p>\n
temperature in temu slede\u010do izgubo teko\u010dine iz telesa,<\/p>\n
\u2212 \u017eenska naj ne stoji na mestu dalj \u010dasa (mo\u017enost polo\u017eajne omedlevice),<\/p>\n
\u2212 \u017eenska naj ne sedi s prekri\u017eanimi nogami dalj \u010dasa (moten je krvni obtok); ko<\/p>\n
sedi naj dvigne noge, kadar je mo\u017eno,<\/p>\n
\u2212 izvaja naj globoko dihanje; s tem zmanj\u0161a mo\u017enost nastanka krvnih strdkov.<\/p>\n
Postopek dihanja z diafragmo je slede\u010d:<\/p>\n
\u2212 otro\u010dnica lahko sedi ali stoji, najbolje pa lahko kontroliramo ali pravilno<\/p>\n
diha, kadar se namesti v modificiran Fowlerjev polo\u017eaj \u2013 tedaj ji roko lahko<\/p>\n
namestimo narahlo na abdomen,<\/p>\n
\u2212 otro\u010dnica po\u010dasi in globoko vdahne skozi nos (prsnih in ramenskih mi\u0161ic naj<\/p>\n
ne uporablja) \u2013 trebu\u0161na stena se dvigne (pri vdihu naj \u0161teje do 3),<\/p>\n
\u2212 zadr\u017ei sapo \u2013 \u0161teje do 2,<\/p>\n
\u2212 nato po\u010dasi izdihne skozi priprte ustnice \u2013 abdomen se spusti pri izdihu \u2013 \u0161teje<\/p>\n
do 5,<\/p>\n
\u2212 vdihne in izdihne naj vsaj 3 do 5 krat vsako uro.<\/p>\n
Pri diafragmalnem dihanju se izbolj\u0161a vdih in s tem dotok kisika brez ve\u010djih naporov.<\/p>\n
V nose\u010dnosti in zlasti po porodu se lahko vnamejo vene v medeni\u010dni votlini in na<\/p>\n
spodnjih udih. Zato je prav, da nadzorujemo izgled le-teh. \u010ce opazimo, da so vene<\/p>\n
zadebeljene in trde, ko\u017ea na tem predelu pa otekla, topla, rde\u010da in ob\u010dutljiva na<\/p>\n
dotik ali, \u010de \u017eenska to\u017ei o spontanih bole\u010dinah v nogi pri ka\u0161ljanju ali napihovanju<\/p>\n
man\u0161ete za merjenje krvnega tlaka, se posvetujemo z zdravnikom. Preverimo lahko<\/p>\n
tudi prisotnost Homanovega znamenja. Homanovo znamenje je pozitivno, \u010de \u017eenska<\/p>\n
ob\u010duti neugodje za kolenom pri mo\u010dni dorzalni fleksiji stopala, oziroma bole\u010dino v<\/p>\n
me\u010dih, kar zahteva nadaljno preiskavo glede globoke venske tromboze.<\/p>\n
\u017denske, ki imajo kr\u010dne \u017eile v anamnezi, naj bi povijale noge dokler dojijo, zaradi<\/p>\n
hormonskega vpliva na o\u017eilje. Po presoji zdravnika dobe antikoagulantno terapijo \u017ee<\/p>\n
v porodni sobi.<\/p>\n
Prehranjevanje \u2013 Sestavek bo pripravila mag. Ru\u017ea Pandel Miku\u0161<\/p>\n
Mokrenje in iztrebljanje<\/p>\n
Prve dni po porodu se tvori mnogo urina, ker sedaj ledvici izlo\u010data vodo, ki se je<\/p>\n
v nose\u010dnosti nakopi\u010dila v tkivih. Z druge strani pa je mokrenje ote\u017eeno \u2013 vzrok je<\/p>\n
lahko npr. hipotonija mehurja ali edem sluznice, zaradi pritiska plodove glavice na<\/p>\n
se\u010dni mehur in se\u010dnico, ali pa samo to, da \u017eenska ne more urinirati le\u017ee. Babica\/<\/p>\n
medicinska sestra mora otro\u010dnico opozoriti, naj urinira vsaj \u0161tirikrat na dan, \u010deprav ne<\/p>\n
\u010duti potrebe. Pomaga ji, da spontano urinira v postelji in sicer tako, da:<\/p>\n
\u2212 spusti te\u010di curek vode iz vodovodne pipe,<\/p>\n
\u2212 \u017eenski spolovilo poliva s toplo vodo in blago pritiska na se\u010dni mehur,<\/p>\n
\u2212 v posteljno posodo nalije tople vode,<\/p>\n
\u2212 pomaga otro\u010dnici, da vstane in jo spremlja na strani\u0161\u010de.<\/p>\n
\u010ce te preproste medote ne pomagajo, se babica\/medicinska sestra posvetuje z<\/p>\n
zdravnikom. \u017densko kateteriziramo le v skrajnem primeru. \u010ce se poka\u017ee, da je<\/p>\n
potrebno pogostej\u0161e kateteriziranje, potem je bolje uvesti za dva do tri dni stalni<\/p>\n
(Foley) kateter.<\/p>\n
Redno iztrebljanje je ravno tako pomembno kot mokrenje. Je pa obstipacija<\/p>\n
po porodu ponavadi fiziolo\u0161ka, ker je nadaljevanje obstipacje v nose\u010dnosti \u2013<\/p>\n
progesteron leni \u010drevo. Redke so \u017eenske, ki imajo prve dni spontane defekacije, zato<\/p>\n
zdravnik odredi blago odvajalo. Mo\u010dnih odvajal ne dajemo, ker se zaradi dehidracije<\/p>\n
\u010drevesa zmanj\u0161uje tvorba mleka. Pri trdovratni obstipaciji moramo dati otro\u010dnici klistir<\/p>\n
\u2013 topla voda.<\/p>\n
Otro\u010dnice, ki imajo te\u017eave zaradi hemoroidov (lahko so bolj bole\u010di kot porod), in<\/p>\n
so nastali med nose\u010dnostjo in porodom, lahko odla\u0161ajo s spontano defekacijo, ker<\/p>\n
napenjanje povzro\u010da neudobje. Potrebno je, da se stolica meh\u010da, da se prepre\u010di<\/p>\n
zaprtje in bole\u010de odvajanje (dovolj teko\u010dine, primerna dieta, antihemoroidna sredstva<\/p>\n
in protibole\u010dinska terapija). Uporabimo lahko krioterapijo \u2013 aplikacijo ledu 3 krat na<\/p>\n
dan od 3 \u2013 5 minut in hladen tu\u0161. Odvajanje se mora urediti predno otro\u010dnica zapusti<\/p>\n
porodni\u0161nico.<\/p>\n
Osebna higiena otro\u010dnice<\/p>\n
\u017denske se po porodu precej znoje, zato je temeljito izvajanje osebne higiene<\/p>\n
izrednega pomena. S tem se tudi prepre\u010duje prenos infekcije z genitalij na dojke in<\/p>\n
na otroka. Otro\u010dnica se lahko tu\u0161ira po porodu takoj, ko se dobro po\u010duti. Tu\u0161iranje<\/p>\n
naj bo hitro in temeljito s toplo vodo (37\u00b0C) in v topli kopalnici.<\/p>\n
Roke mora umivati s toplo vodo in milom, oziroma jih dezinficirati, predvsem po<\/p>\n
defekaciji, pred in po name\u0161\u010danju vlo\u017ekov, pred dojenjem in pred jedjo. V bolni\u0161nici<\/p>\n
naj se uporabljajo za su\u0161enje rok papirnate brisa\u010de. Babica\/medicinska sestra mora<\/p>\n
skrbeti, da ima otro\u010dnica vedno \u010disto osebno perilo: spalno srajco, jutranjo haljo, itd.<\/p>\n
S tem se prepre\u010duje mo\u017enost infekcije pri materi, pa tudi pri novorojen\u010dku, ki v \u010dasu<\/p>\n
dojenja pride v stik s perilom.<\/p>\n
Bistveni del nege po porodu je anogenitalnega nega otro\u010dnice, ki jo v porodni\u0161nici<\/p>\n
izvajajo babice\/medicinske sestre le pri tistih otro\u010dnicah, ki same niso sposobne<\/p>\n
samooskrbe (slabo po\u010dutje, ve\u010dje izgube krvi, nizek RR). Tehnika anogenitalnega<\/p>\n
umivanja se spreminja od bolnice do bolnice. Upo\u0161tevati pa moramo bistvene stvari:<\/p>\n
\u2212 uporaba maske pri posegu,<\/p>\n
\u2212 sterilno izveden poseg,<\/p>\n
\u2212 umivanje spolovila v potegljajih od spredaj navzad \u2013 predel okoli zadnika in<\/p>\n
sam zadnik umijemo nazadnje.<\/p>\n
Anogenitalno nego izvajamo vedno pred prestiljanjem, pometanjem. \u010ce pa jo<\/p>\n
izvajamo po teh opravilih, mora vmes prete\u010di vsaj ena ura.<\/p>\n
Zdrave otro\u010dnice same izvajajo anogenitalno nego (tu\u0161); tak sistem zahteva izjemno<\/p>\n
\u010disto\u010do sanitarij. V porodni\u0161nici Ljubljana pravijo, da ni opaziti infekcij.<\/p>\n
Tudi \u010de ima otro\u010dnica narejeno epiziotomijo, je za nego epiziotomijske rane, ki se celi<\/p>\n
primarno (per primam intentionem), dovolj redna anogenitalna nega. Kadar jo izvaja<\/p>\n
babica\/medicinska sestra, pazi, da mesto rane ne drgne s tamponom \u2013 umivamo<\/p>\n
predel okoli epiziotomijske rane. Rana mora biti suha in \u010dista. Pri vnetju \u0161ivov, se<\/p>\n
mora babica\/medicinska sestra posvetovati z zdravnikom.<\/p>\n
Pri perineju z raztrganino ali napravljeno epiziotomijo, je tveganje, da pride do<\/p>\n
infekcije zaradi neposredne bli\u017eine fekalnega materiala in potencialnega goji\u0161\u010da<\/p>\n
bakterij, ki ga predstavlja lohija. Higiena perineja je osnovnega pomena za<\/p>\n
prepre\u010devanje infekcije. Otro\u010dnico je potrebno pou\u010diti, da se umije vsaki\u010d, ko gre na<\/p>\n
strani\u0161\u010de; najprej uporabi dezinfekcijsko sredstvo, potem pa spolovilo spere z vodo.<\/p>\n
Opozorimo jo, da se umiva od spredaj navzad.<\/p>\n
Velikokrat otro\u010dnice spra\u0161ujejo, \u010de si lahko umijejo lase po porodu, bojijo se<\/p>\n
izpadanja las. Lasje izpadajo zaradi vpliva hormonov \u2013 ni pa \u0161e nobena \u017eenska<\/p>\n
postala po porodu ple\u0161asta. Lahko jih umije, ko se dobro po\u010duti, bistveno pa je, da se<\/p>\n
ne prehladi. Lahko utrjuje lasi\u0161\u010de z masa\u017eo, jemlje dodatne vitamine B complexa. \u010ce<\/p>\n
je izpadanje las pretirano in se ne da ustaviti, je potreben pregled \u0161\u010ditnice.<\/p>\n
Zobje so lahko vir infekcije \u2013 mati lahko oku\u017ei otroka, pri dojenju pa otrok mater.<\/p>\n
\u017densko spomnimo na obisk pri zobozdravniku po porodu \u2013 sanacija zob.<\/p>\n
Nega epiziotomijske rane, ki se celi primarno<\/p>\n
Ocenjevanje<\/p>\n
Babica\/medicinska sestra oceni, \u010de je otro\u010dnica seznanjena z namenom (ciljem)<\/p>\n
epiziotomije, s koristnimi negovalnimi postopki, da se prepre\u010di neudobje in z<\/p>\n
dejavniki, ki pospe\u0161ujejo celjenje rane. Znanje otro\u010dnice je odvisno predvsem od<\/p>\n
prej\u0161njih izku\u0161enj in priprave na porod (\u0161ola za star\u0161e).<\/p>\n
Negovalna diagnoza<\/p>\n
Pomanjkanje znanja o negi epiziotomijske rane.<\/p>\n
Na\u010drtovanje in izvajanje<\/p>\n
U\u010denje je osredi\u0161\u010deno na proces celjenja rane, dejavnike, ki pove\u010dujejo mo\u017enost<\/p>\n
infekcije in negovalne ukrepe, ki jih izvede nose\u010dnica, da pospe\u0161i celjenje rane in<\/p>\n
zagotovi dobro po\u010dutje.<\/p>\n
Negovalni cilji<\/p>\n
Ob zaklju\u010dku u\u010denja bo otro\u010dnica sposobna:<\/p>\n
\u2212 ugotoviti dejavnike, ki pospe\u0161ujejo celjenje rane in tiste, ki celjenje<\/p>\n
prepre\u010dujejo,<\/p>\n
\u2212 povzeti in izvajati negovalne postopke, da bo zagotovila celjenje in dobro<\/p>\n
po\u010dutje,<\/p>\n
\u2212 strinjala se bo z razumnim jemanjem predpisanih analgetiko, \u010de bo potrebno.<\/p>\n
Na\u010drt u\u010denja<\/p>\n
Vsebina<\/p>\n
Opi\u0161emo proces celjenja epiziotomijske rane in prednosti le-tega pred celjenjem<\/p>\n
raztrganine presredka.<\/p>\n
Razpravljamo o mo\u017enostih oku\u017ebe rane z bakterijami iz analnega podro\u010dja.<\/p>\n
Razlo\u017eimo negovalne postopke, da je rana \u010dista in da se uspe\u0161no celi:<\/p>\n
\u2212 redna anogenitalna nega \u2013 tudi po uriniranju in defekaciji,<\/p>\n
\u2212 menjavanje vlo\u017ekov, kadar je potrebno,<\/p>\n
\u2212 vlo\u017eke pri\u010dvrsti s hla\u010dkami iz elasti\u010dnega materiala (za enkratno uporabo),<\/p>\n
\u2212 roke umiva ali dezinficira pred in po name\u0161\u010danju vlo\u017ekov, ki jih odvr\u017ee v<\/p>\n
posebno posodo.<\/p>\n
Opi\u0161emo ukrepe za dobro po\u010dutje:<\/p>\n
\u2212 le\u017ei na levem boku, da \u010di\u0161\u010da ne vla\u017ei \u0161ivanega mesta,<\/p>\n
\u2212 \u010de le\u017ei na desni strani naj posnema dr\u017eo, ki jo ima, ko hrani otroka,<\/p>\n
\u2212 pred sedenjem stisne zadnjico,<\/p>\n
\u2212 analgetike uporablja le, \u010de je potrebno.<\/p>\n
Opi\u0161emo znamenja infekcije rane in svetujemo, da se otro\u010dnica posvetuje z<\/p>\n
zdravnikom, \u010de se le-ti pojavijo.<\/p>\n
U\u010dne metode<\/p>\n
Pogovor je potreben zato, ker mnoge otro\u010dnice ne upo\u0161tevajo, da je epiziotomija<\/p>\n
kirur\u0161ki rez in da potrebuje skrbno nego. Temu sledi demonstracija in mo\u017enost<\/p>\n
postavljanja vpra\u0161anj. Pripravimo lahko pisna navodila in organiziramo predavanja za<\/p>\n
manj\u0161e skupine.
\n[wp_ad_camp_1]
\nVrednotenje<\/p>\n
Po kon\u010danem u\u010denju bo otro\u010dnica sposobna razlo\u017eiti na\u010dela primarnega celjenja<\/p>\n
epiziotomijske rane in postopke nege, ter jih tudi prakti\u010dno izvajati.<\/p>\n
Pri epiziotomijski rani, ki se celi sekundarno (per secundam intentionem), otro\u010dnica<\/p>\n
najprej poostri osebno higieno. V Porodni\u0161nici Ljubljana svetujejo otro\u010dnicam redno<\/p>\n
tu\u0161iranje predela epiziotomijske rane z mrzlo vodo in uporabo bomba\u017enih vlo\u017ekov.<\/p>\n
Bole\u010dine v perinealnem podro\u010dju (hematom) bla\u017eijo s krioterapijo.<\/p>\n
V Porodni\u0161nici Ljubljana svetujejo otro\u010dnicam redno tu\u0161iranje predela epiziotomijske<\/p>\n
rane z mrzlo vodo in uporabo bomba\u017enih vlo\u017ekov.<\/p>\n
Krioterapija, krioanalgezija<\/p>\n
Aplikacija hladnega zdravljenja na omejen predel telesa, da se blokira lokalno \u017eiv\u010dno<\/p>\n
prevajanje bole\u010dinskega dra\u017eljaja imenujemo krioanalgezijo.<\/p>\n
Krioterapija \u2013 strokovna literatura navaja, da aplikacija ledu ustvari mo\u010dan analgeti\u010dni<\/p>\n
u\u010dinek pri mnogih bole\u010dinskih stanjih.<\/p>\n
Aplikacija mrzlih obkladkov za laj\u0161anje bole\u010dine je v uporabi \u017ee stoletja; najpogosteje<\/p>\n
jo uporabljamo pri \u0161portnih po\u0161kodbah. Uporaba krioterapije pri postoperativnih<\/p>\n
odprtih ranah je omejena. Izjema je perinealno podro\u010dje, epiziotomija in nekatere<\/p>\n
ortopedske operacije. Standardna izbira mrzlega obkladka je led, ki pa ga je te\u017eko<\/p>\n
oblikovati preko po\u0161kodovanega predela, zato se uporabljajo zavitki oziroma vre\u010dice<\/p>\n
z gelom.<\/p>\n
Kako deluje krioterapija?<\/p>\n
V vnetem, po\u0161kodovanem predelu poraste prepustnost raz\u0161irjenih perifernih krvnih<\/p>\n
\u017eil, \u010demur sledi akumulacija teko\u010dine, kar povzro\u010di lokalno oteklino. S krioterapijo se<\/p>\n
zmanj\u0161a dotok krvi v ko\u017ei. Posledica tega je lahko manj\u0161i edem in krvavitev pa tudi<\/p>\n
pojemanje s tem povezane po\u0161kodbe in lokalizirane bole\u010dine.<\/p>\n
Perinealna bole\u010dina lahko povzro\u010di precej\u0161njo nadlogo in neugodje po porodu in<\/p>\n
ima pogosto negativne posledice za \u017eensko. Ovira njeno gibljivost in ji ote\u017euje, da<\/p>\n
bi se udobno vsedla. To lahko vpliva na njeno \u017eeljo po dojenju in na uspeh dojenja.<\/p>\n
Ovira jo pri izlo\u010danju urina in blata. Lahko oslabi zmo\u017enost in pripravljenost \u017eenske,<\/p>\n
da neguje novorojen\u010dka ter vodi k razdra\u017eljivosti, slabi volji in depresiji in kon\u010dno<\/p>\n
k iz\u010drpanosti. Ti negativni u\u010dinki lahko vodijo v partnersko disharmonijo. Bole\u010dino<\/p>\n
in neudobje pogosto podcenjujemo in mnogo \u017eensk po nepotrebnem mol\u010di in<\/p>\n
trpi. Bole\u010dina in neugodje zaradi perinealne travme lahko prevladujeta v izku\u0161nji<\/p>\n
zgodnjega materinstva.<\/p>\n
Kitzingerjeva trdi, da \u017eenske, pri katerih je bila indicirana epiziotomija, ob\u010dutijo huj\u0161o<\/p>\n
bole\u010dino, ko jo primerjajo z bole\u010dino pri razli\u010dnih stopnjah raztrganin perineja in jo<\/p>\n
ocenjujejo od blage do ostre.<\/p>\n
Merjenje telesne temperature, pulza in krvnega pritiska<\/p>\n
Temperaturo in pulz merimo dvakrat dnevno. Temperatura zdrave otro\u010dnice se<\/p>\n
dvigne najve\u010d do 37,2\u00b0C in \u0161e to le za kratek \u010das. Vsaka vi\u0161ja temperatura je<\/p>\n
patolo\u0161ka (npr. zaradi infekcije). Nekateri so mnenja, da je vzrok povi\u0161anja telesne<\/p>\n
temperature do 38\u00b0 C v prvih 24 urah lahko dehidracija, razburjenje, utrujenost<\/p>\n
in izguba krvi. \u010ce ostane temperatura zvi\u0161ana po prvem dnevu, jo smatramo za<\/p>\n
patolo\u0161ko. Potrebno je poiskati vzrok in ga zdraviti, saj gre verjetno za infekcijo,<\/p>\n
\u0161e posebej v vprimeru pred\u010dasnega razpoka jaj\u010dnega mehurja, krvavitev ter<\/p>\n
prolongiranega poroda. Zelo pogosto je temperatura zvi\u0161ana pri zastoju mleka.<\/p>\n
Zaradi tega ne lo\u010dimo otroka od matere, razen, \u010de zdravnik ne dolo\u010di druga\u010de.<\/p>\n
Najverjetnej\u0161i vzroki patolo\u0161ko povi\u0161ane telesne temperature pri otro\u010dnici so:<\/p>\n
\u2212 endometritis<\/p>\n
\u2212 infekcija uropoetskega trakta<\/p>\n
\u2212 infekcija materni\u010dne rane<\/p>\n
\u2212 infekcija plju\u010d<\/p>\n
\u2212 tromboflebitis in<\/p>\n
\u2212 mastitis.<\/p>\n
Pulz je prognosti\u010dno najva\u017enej\u0161i za vse mogo\u010de te\u017eave, ki lahko nastopijo v<\/p>\n
poporodni dobi. Normalna frekvenca pulza je sedemdeset do osemdeset udarcev na<\/p>\n
minuto.<\/p>\n
Krvni pritisk je po porodu nekoliko pove\u010dan, kasneje se normalizira. Se pa lahko<\/p>\n
pove\u010da zaradi razburjenja. \u017denskam, ki so imele normalno nose\u010dnost in porod,<\/p>\n
izmerimo pritisk takoj po porodu, tistim z nose\u010dnostno toksemijo pa je potrebno vsaj<\/p>\n
dvakrat dnevno ali \u0161e pogosteje, po naro\u010dilu zdravnika, kontrolirati pritisk. Pri \u010detrtini<\/p>\n
primerov eklampsij se pojavijo konvulzije prvi\u010d v puerperiju.<\/p>\n
Glede na to, mora vsaka babica\/medicinska sestra na oddelku vedeti, kje je lesena<\/p>\n
\u017elica, ovita v gazo. \u010ce pride do eklampti\u010dnega napada, jo \u017eenski vtaknemo med<\/p>\n
zobe, da se prepre\u010di ugriz v jezik, ki je posledica toni\u010dnih kontrakcij mi\u0161ice \u017evekalke.<\/p>\n
Hipotenzija s pospe\u0161enim nitkastim pulzom nad 100 udarcev na minuto, je lahko<\/p>\n
znak krvavitve in \u0161oka.<\/p>\n
Prvo in nadaljnje vstajanje<\/p>\n
Otro\u010dnica prvi dan po porodu obi\u010dajno le\u017ei, lahko pa vstane \u0161est do osem ur po<\/p>\n
porodu. Vstaja naj po\u010dasi, za kratek \u010das s pomo\u010djo babice\/medicinske sestre,<\/p>\n
npr. ko prestiljamo posteljo ali, ko gre na vodo. Pri tem je treba upo\u0161tevati splo\u0161no<\/p>\n
stanje otro\u010dnice in njene subjektivne ob\u010dutke, da ne pride do polo\u017eajne omedlevice.<\/p>\n
Prednosti zgodnjega vstajanja so: profilaksa tromboze in embolije, pospe\u0161uje<\/p>\n
involucijske procese in prepre\u010duje retencijo lohije, uriniranje je olaj\u0161ano, stimulirana<\/p>\n
sta peristaltika in krvni obtok. Predvsem pa ugodno vpliva na splo\u0161no po\u010dutje in<\/p>\n
razpolo\u017eenje otro\u010dnice.<\/p>\n
Naslednje dni \u017eenska vstaja vse pogosteje in ostaja dlje \u010dasa zunaj postelje, vendar<\/p>\n
naj se izogiba pretiravanju in stanju na mestu. Za redno delo v gospodinjstvu je<\/p>\n
sposobna v \u010detrtem tednu.<\/p>\n
Zgodnje vstajanje ni dovoljeno otro\u010dnicam z eklampsijo in vnetjem globokih ven,<\/p>\n
opozorimo pa jih, da se obra\u010dajo izmeni\u010dno na levi in desni bok ter izvajajo dihalne<\/p>\n
vaje.<\/p>\n
\u010ce pride do sinkope oz. do polo\u017eajne omedlevice in \u017eensko prestre\u017eemo, jo po\u010dasi<\/p>\n
spustimo na tla, da se ne po\u0161koduje in odpremo okno. \u010celo in prsi ji omo\u010dimo z mrzlo<\/p>\n
vodo. Ko se zave, jo s pomo\u010djo \u0161e ene osebe spravimo v posteljo, kjer naj nekaj \u010dasa<\/p>\n
po\u010diva. Izmerimo ji krvni pritisk in o tem obvestimo zdravnika.<\/p>\n
Poporodna telesna vadba**<\/p>\n
Telesna vadba po porodu ima ugodne u\u010dinke na \u0161tevilne telesne funkcije. Poleg tega<\/p>\n
so raziskave pokazale, da telesna dejavnost po porodu zmanj\u0161uje mo\u017enost nastanka<\/p>\n
poporodne depresije ter pomaga premagovati stres.<\/p>\n
Poporodna telesna vadba se mora za\u010deti \u017ee v porodni\u0161nici prvi dan po porodu, njeno<\/p>\n
zahtevnost pa je potrebno vsak dan stopnjevati. Prve dni po porodu naj bi \u017eenska<\/p>\n
za\u010dela z vajami za:<\/p>\n
\u2212 pospe\u0161itev krvnega obtoka,<\/p>\n
\u2212 izbolj\u0161anje zmogljivosti trebu\u0161nih mi\u0161ic (s poudarkom na m. transversus<\/p>\n
abdominis in m. rectus abdominis),<\/p>\n
\u2212 vaje za mi\u0161ice medeni\u010dnega dna.<\/p>\n
Priporo\u010dljivo je, da \u017eenska v porodni\u0161nici dobi pisna navodila v obliki bro\u0161ure, kjer so<\/p>\n
opisane varne, u\u010dinkovite vaje in z njimi nadaljuje tudi doma. Kjer je v porodni\u0161nicah<\/p>\n
prisoten fizioterapevt, ji bo le ta razlo\u017eil pomen poporodne telesne vadbe, hkrati pa<\/p>\n
jo motiviral, da bo telesno dejavna vse \u017eivljenje. Vaje je potrebno stopnjevati do<\/p>\n
\u0161estega tedna po porodu. Po prvem kontrolnem pregledu pri ginekologu, ki izklju\u010di<\/p>\n
morebitne zaplete, bi \u017eenska lahko nadaljevala s telesno dejavnostjo, s katero se je<\/p>\n
ukvarjala pred nose\u010dnostjo.<\/p>\n
Priporo\u010da se, da \u017eenska v poporodnem obdobju nadaljuje z zmerno telesno<\/p>\n
dejavnostjo, seveda ob upo\u0161tevanju prisotnih mi\u0161i\u010dno-skeletnih in sr\u010dno-\u017eilnih<\/p>\n
sprememb. Avtorji navajajo, da so sr\u010dno-\u017eilne spremembe prisotne nekje do 4.<\/p>\n
tedna po porodu, medtem ko so mi\u0161i\u010dno-skeletne spremembe prisotne \u0161e najmanj tri<\/p>\n
mesece ali, kot nekateri menijo, tja do enega leta. Zaradi tega je potrebno prilagoditi<\/p>\n
intenziteto in vrsto vadbe. Seveda pa mora biti vrsta telesne dejavnosti taka, ki ne<\/p>\n
bo negativno vplivala morebitne te\u017eave, kot so npr. disfunkcija sramni\u010dne zrasti,<\/p>\n
bole\u010dine v hrbtenici\/medenici, prekomeren razmik premih trebu\u0161nih mi\u0161ic, urinska<\/p>\n
inkontinenca, fekalna inkontinenca in zdrs organov male medenice.<\/p>\n
Trening mi\u0161ic medeni\u010dnega dna<\/p>\n
Vaje za mi\u0161ice medeni\u010dnega dna je prvi\u010d opisal dr. Arnold Kegel leta 1948 in<\/p>\n
od takrat dalje se vaje uporabljajo za zdravljenje urinske inkontinence (UI). Po<\/p>\n
priporo\u010dilih strokovnjakov naj bi izraz \u00bbtrening mi\u0161ic medeni\u010dnega dna\u00ab danes<\/p>\n
nadomestil prej\u0161nje izraze, kot so: Keglove vaje oziroma vaje po Keglu in vaje<\/p>\n
za mi\u0161ice medeni\u010dnega dna. Strokovnjaki menijo, da izraz \u00bbKeglove vaje\u00abni ve\u010d<\/p>\n
primeren, saj se danes v praksi uporablja druga\u010den program vaj, kot ga je leta 1948<\/p>\n
predlagal Kegel. Prav tako menijo, da je izraz \u00bbtrening\u00ab bolj primeren v primerjavi<\/p>\n
z izrazom \u00bbvaje\u00ab, saj so vaje pogosto mi\u0161ljene kot ena epizoda, trening pa pomeni<\/p>\n
ponavljajo\u010de se vaje v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju.<\/p>\n
Osnovni namen treninga mi\u0161ic medeni\u010dnega dna je izbolj\u0161ati funkcijo mi\u0161ic<\/p>\n
medeni\u010dnega dna (MMD). Ena izmed najpogostej\u0161ih posledic disfunkcije MMD je<\/p>\n
tudi UI ali nehoteno uhajanje se\u010da. Dejavniki tveganja za nastanek UI pri \u017eenskah<\/p>\n
so predvsem prirojena slabost vezivnega tkiva, tip konstitucije, menopavza, starost,<\/p>\n
debelost, te\u017eko fizi\u010dno delo in respiratorne bolezni. Med glavne dejavnike tveganja<\/p>\n
pa avtorji uvr\u0161\u010dajo tudi nose\u010dnost in porod. Avtorji navajajo mo\u017ene vzroke za<\/p>\n
nastanek UI v nose\u010dnosti:<\/p>\n
– spremenjeno delovanje hormonov<\/p>\n
– spremenjeno delovanje in polo\u017eaj se\u010dnega mehurja<\/p>\n
– nestabilnost detruzorja<\/p>\n
– pritisk rasto\u010dega ploda in maternice na se\u010dni mehur in MMD, zaradi \u010desar se le te<\/p>\n
povesijo in ne opravljajo ve\u010d svoje naloge<\/p>\n
V literaturi je zaslediti \u0161tevilne razlage za nastanek UI po porodu:<\/p>\n
1. Porod ima lahko za posledico laksnost medeni\u010dnega dna, kot posledice oslabitve<\/p>\n
in raztezanja mi\u0161ic in vezivnega tkiva med porodom.<\/p>\n
2. Po\u0161kodba lahko nastane kot posledica spontanega raztrganja in epiziotomije.<\/p>\n
Posledica teh dogodkov je lahko okvarjena podpora medeni\u010dnim organom in<\/p>\n
spremembe v njihovem polo\u017eaju.<\/p>\n
3. Raztezanje medeni\u010dnega tkiva med porodom lahko okvari pudendalne in pelvi\u010dne<\/p>\n
\u017eivce, kot tudi mi\u0161ice ter vezivno tkivo medeni\u010dnega dna<\/p>\n
Te okvare lahko vplivajo na sposobnost pre\u010dno progaste zapiralke se\u010dnice, da se kr\u010di<\/p>\n
pravo\u010dasno in u\u010dinkovito kot odgovor na pove\u010danje pritiska v trebu\u0161ni votlini ali kot<\/p>\n
odgovor na kr\u010denja detruzorja.<\/p>\n
Najpogostej\u0161e pri \u017eenskah so stresna urinska inkontinenca in urgentna ter me\u0161ana<\/p>\n
urinska inkontinenca, ki je kombinacija stresne in urgentne. Stresna urinska<\/p>\n
inkontinenca je nehoteno uhajanje se\u010da skozi se\u010dnico ob pove\u010danju pritiska v<\/p>\n
trebu\u0161ni votlini in s tem pove\u010danja pritiska v se\u010dnem mehurju, ki je ve\u010dji od pritiska<\/p>\n
v se\u010dnici. Ka\u017ee se kot nehoteno uhajanje se\u010da pri kihanju, ka\u0161ljanju, smejanju,<\/p>\n
dvigovanju bremen oziroma napornem delu. Pri hudih oblikah inkontinence pa<\/p>\n
je uhajanje se\u010da lahko prisotno med hojo ali celo ob spremembi polo\u017eaja – \u010de na<\/p>\n
primer vstanemo s stola. Pri tako imenovani urgentni inkontinenci gre za nenadno<\/p>\n
nehoteno uhajanje se\u010da skozi se\u010dnico, ki se pojavi potem, ko za\u010dutimo nenadno<\/p>\n
mo\u010dno potrebo po uriniranju. \u017denske najpogosteje navajajo, da jim je se\u010d u\u0161el ob<\/p>\n
poslu\u0161anju teko\u010de vode, \u017eubore\u010dega potoka, pri namakanju rok v mrzlo vodo ali na<\/p>\n
poti do strani\u0161\u010da.<\/p>\n
Za prepre\u010devanje in zdravljenje nehotenega uhajanja se\u010da se priporo\u010da izvajanje<\/p>\n
treninga mi\u0161ic medeni\u010dnega dna (TMMD). Tako naj bi vse nose\u010dnice \u017ee v \u0161oli za<\/p>\n
star\u0161e dobile informacijo o pomenu izvajanja TMMD. Spodaj je opisan primer navodil<\/p>\n
za izvajanje TMMD.<\/p>\n
Osnovna vaja za MMD<\/p>\n
Namestite se v udoben polo\u017eaj. Predstavljajte si, da posku\u0161ate zaustaviti uhajanje<\/p>\n
vetrov iz \u010drevesja in isto\u010dasno zaustaviti curek urina. Ob\u010dutek je, kot da bi<\/p>\n
hoteli “stisniti in dvigniti”, zapreti in potegniti navzgor podro\u010dje okoli zadnjika in<\/p>\n
no\u017enice. To je stisk MMD.<\/p>\n
Opozorilo!<\/p>\n
– Bodite pozorni, da pri stisku MMD ne stiskate skupaj nog in zadnjice ter ne<\/p>\n
zadr\u017eujete dihanja.<\/p>\n
Program vaj za MMD<\/p>\n
Zdaj, ko ste se nau\u010dili izvesti osnovno vajo za MMD, jo lahko uporabite za to,<\/p>\n
da boste postopoma izbolj\u0161ali zmogljivost va\u0161ih MMD po naslednjem programu.<\/p>\n
Program vaj je sestavljen tako, da se bo pove\u010dala mo\u010d in vzdr\u017eljivost mi\u0161ic, pridobili<\/p>\n
pa si boste tudi ob\u010dutek njihove pravilne sprostitve.<\/p>\n
1. Najprej morate ugotoviti zmogljivost va\u0161ih MMD, ki dolo\u010da, s katero te\u017eavnostno<\/p>\n
stopnjo vaj boste za\u010deli.<\/p>\n
– Stisnite MMD in stisk zadr\u017eite kolikor dolgo lahko (najve\u010d 10 sekund).<\/p>\n
Koliko sekund ste lahko zadr\u017eali stisk? | sekund<\/p>\n
– Sprostite mi\u0161ice in po\u010divajte 4 sekunde. Nato ponovite postopek: stisnite, zadr\u017eite<\/p>\n
in sprostite- tolikokrat kolikor zmorete (najve\u010d 10 krat).<\/p>\n
Kolikokrat zapovrstjo ste lahko ponovili postopek? |ponovitev<\/p>\n
Npr.: 3 sekunde | 4 ponovitve<\/p>\n
Na primer: \u010de ste uspeli stisk zadr\u017eati 3 sekunde in to ponoviti 4-krat je to va\u0161a<\/p>\n
za\u010detna te\u017eavnostna stopnja.<\/p>\n
2. Poizku\u0161ajte ponoviti va\u0161o za\u010detno te\u017eavnostno stopnjo vaj 4 do 6-krat na dan.<\/p>\n
Z redno vadbo se bodo va\u0161e mi\u0161ice okrepile in va\u0161a te\u017eavnostna stopnja se bo<\/p>\n
spremenila:<\/p>\n
npr.: 5 sekund | 6 ponovitev<\/p>\n
Na primer: \u010de boste \u010dez \u010das uspeli stisk zadr\u017eati 5 sekund in to ponoviti 6-krat,<\/p>\n
bo to va\u0161a nova za\u010detna te\u017eavnostna stopnja.<\/p>\n
Na ta na\u010din boste pove\u010dali vzdr\u017eljivost va\u0161ih mi\u0161ic. To pomeni, da boste lahko dalj<\/p>\n
\u010dasa dr\u017eali stisk in ga ve\u010dkrat ponovili.<\/p>\n
3. Za dobro zmogljivost MMD morate izvajati tudi hitre stiske, saj morajo va\u0161e mi\u0161ice<\/p>\n
hitro reagirati ob ka\u0161ljanju, kihanju, smejanju in kasneje ob skakanju in telovadbi.<\/p>\n
– zvedite osnovno vajo za MMD, toda stisnite in dvignite bolj mo\u010dno, nato takoj<\/p>\n
sprostite. To je hitri stisk, ki omogo\u010da, da so va\u0161e mi\u0161ice sposobne hitro<\/p>\n
reagirati.<\/p>\n
Koliko hitrih stiskov ste lahko naredili? |ponovitev<\/p>\n
Cilj je pove\u010dati to \u0161tevilo stiskov tja do 10.<\/p>\n
Sprva si morate za u\u010denje vaj vzeti \u010das, saj se le tako lahko osredoto\u010dite na pravilno<\/p>\n
izvajanje teh vaj. Ni dovolj povr\u0161no stiskanje mi\u0161ic ob kuhanju kosila. Ko boste svoje<\/p>\n
mi\u0161ice obvladali, boste lahko izvajali vaje kadarkoli in kjerkoli (tudi med kuhanjem<\/p>\n
kosila).<\/p>\n
Vsak dan poizku\u0161ajte ponoviti va\u0161o za\u010detno te\u017eavnostno stopnjo vaj in hitre stiske 3<\/p>\n
do 4-krat. Poleg tega poizku\u0161ajte stisniti MMD tik pred ali med ka\u0161ljem, kihanjem ali<\/p>\n
kakr\u0161nim drugim naporom, kot je dvigovanje bremen.<\/p>\n
Da bi pove\u010dali mo\u010d in vzdr\u017eljivost MMD, je potrebno izvajati te vaje vsak dan 3-6<\/p>\n
mesecev. Da bi ohranili in vzdr\u017eevali to mo\u010d, pa je potrebno izvajati vaje vse \u017eivljenje.<\/p>\n
V primeru, da ima \u017eenska UI naj obi\u0161\u010de svojega ginekologa, ki jo bo napotil k<\/p>\n
fizioterapevtu. \u010ce s konservativnim zdravljenjem ne dose\u017eemo uspeha, je predvsem<\/p>\n
pri stresni urinski inkontinenci naslednji korak operacijsko zdravljenje. TMMD mora<\/p>\n
\u017eenska izvajati tudi po operaciji. \u010ce ima vstavljen urinski kateter je priporo\u010dljivo,<\/p>\n
pa tudi bolj udobno, da za TMMD po\u010daka dokler katetra ne odstranijo. \u010ce je bila<\/p>\n
opravljena vaginalna operacija naj za\u010dne z ne\u017enimi kr\u010denji MMD in preneha, \u010de<\/p>\n
za\u010duti bole\u010dino. Nato izvaja TMMD po enakih navodilih kot so opisana zgoraj.<\/p>\n
**Sestavek je pripravila vi\u0161.pred. mag. Darija \u0160\u0107epanovi\u0107, vi\u0161.fiziot.,Univerza v<\/p>\n
Ljubljani, Visoka \u0161ola za zdravstvo, Oddelek za fizioterapijo.<\/p>\n
Kontrola dojk pri otro\u010dnicah<\/p>\n
Kontrola dojk pri otro\u010dnicah spada med rutinske vsakodnevne preiskave pri viziti<\/p>\n
(zdravnik). Babica\/medicinska sestra pa opazuje dojke kadar nudi pomo\u010d pri dojenju.<\/p>\n
Namen pregleda je prepre\u010devanje in zgodnje ugotavljanje razvoja ragad, zastoja<\/p>\n
mleka, nastanka mastitisa ter opazovanje razvitosti bradavic in mle\u010dnosti dojk.<\/p>\n
Pri pregledu le\u017ei \u017eenska na hrbtu. Srajco zavihamo do vratu, da se dojke sproste in<\/p>\n
so dobro vidne \u2013 pri tem poskrbimo za dobro osvetljenost v prostoru, da je mogo\u010da<\/p>\n
primerjava barve ko\u017ee in velikosti dojk. Z otipavanjem ugotavljamo trdoto, bole\u010dnost,<\/p>\n
razliko v temperaturi in mle\u010dnost. Ocenimo bradavice \u2013 ragade in krvavenje. \u010ce je<\/p>\n
potrebno, \u017eenska roki vzro\u010di.<\/p>\n
Nadzor maternice in preiskava \u010di\u0161\u010de<\/p>\n
Babica\/medicinska sestra mora vedeti, kako se uterus kr\u010di po porodu in poznati tudi<\/p>\n
najpogostej\u0161i vzrok za visoko stanje fundusa, to je poln se\u010dni mehur. Prav tak mora<\/p>\n
vedeti, da dojenje pospe\u0161uje involucijo. Zato bo otro\u010dnice opozarjala na pogosto<\/p>\n
mokrenje in jih vzpodbujala k dojenju.<\/p>\n
P \/ (\u0161tevilo prstov) \u2013 je formula, s katero ozna\u010dujemo involucijo uterusa na<\/p>\n
temperaturnem listu v porodni\u0161nicah. P \u2013 pomeni popek; \u0161tevilo prstov pa ozna\u010duje<\/p>\n
vi\u0161ino fundusa pod popkom.<\/p>\n
Opomba: vi\u0161ino fundusa in lohijo kontrolira v porodni\u0161nici zdravnik med vizito.<\/p>\n
Otro\u010dnice opozorimo, da pred tem mokrijo.<\/p>\n
Mnogorodnice pogosto motijo bole\u010de kontrakcije uterusa, predvsem v \u010dasu dojenja,<\/p>\n
ki trajajo obi\u010dajno dva do tri dni. Babica\/medicinska sestra naj se posvetuje z<\/p>\n
zdravnikom, ki odredi terapijo \u2013 ponavadi blage analgetike, \u017eenski pa pove, da je to<\/p>\n
normalen in koristen pojav, kajti s temi kontrakcijami se pospe\u0161uje involucija uterusa<\/p>\n
in se iztiskajo zaostali ovoji in koaguli.<\/p>\n
Babica\/medicinska sestra poskrbi, da ima otro\u010dnica navoljo dovolj vlo\u017ekov in hla\u010dk<\/p>\n
iz elasti\u010dnega materiala za enkratno uporabo. Vlo\u017eke naj otro\u010dnica menja vsaj<\/p>\n
\u0161tirikrat dnevno oz. kadar je potrebno glede na koli\u010dino \u010di\u0161\u010de. Uporabljeni vlo\u017eki so<\/p>\n
infekciozni, zato jih je treba metati direktno v posebno posodo za odpad in se jih \u010dim<\/p>\n
manj dotikati z rokami. Babica\/medicinska sestra mora opozarjati otro\u010dnice na to.<\/p>\n
Po\u010ditek in spanje<\/p>\n
Vsaka otro\u010dnica se mora po porodu odpo\u010diti. Potrebuje ti\u0161ino in mnogo spanja.<\/p>\n
\u017denske razli\u010dno reagirajo na porod, a celo zdrave in utrjene so lahko utrujene tedne<\/p>\n
in mesece po porodu. To zato, ker \u0161e ni vzpostavljeno njeno prvotno telesno stanje in<\/p>\n
ker nove odgovornosti glede novorojen\u010dka iz\u010drpujejo \u017eivljenjsko mo\u010d otro\u010dnice: npr.<\/p>\n
popolnoma spremenjen urnik spanja. Posku\u0161ajo naj zadremati z otrokom tudi preko<\/p>\n
dneva. To bo delno nadomestilo pretrgano ali pre\u010duto no\u010d. Odsvetujemo pletenje,<\/p>\n
branje!<\/p>\n
Dojenje<\/p>\n
Sredi prej\u0161njega stoletja so bili velika proizvodnja in reklama mle\u010dnih me\u0161anic<\/p>\n
ter rojevanje v porodni\u0161nicah glavni vzroki, da so matere mno\u017ei\u010dno prenehale<\/p>\n
dojiti. Pred tem je glede dojenja obstajalo le dejstvo: otrok, ki ni bil dojen, je imel<\/p>\n
zelo malo mo\u017enosti za pre\u017eivetje. Danes pa je splo\u0161no znano, da je materino<\/p>\n
mleko neprecenljivo kot hrana za dojen\u010dke. Vrednost dojenja pa ni samo v njegovi<\/p>\n
hranljivosti, ampak mati hkrati s tem zadovoljuje otrokovo potrebo po toplini, varnosti<\/p>\n
in ljubezni, kar pa je pogoj za njegov fizi\u010dni, emocionalni ter socialni razvoj. Tako<\/p>\n
kot na otroka deluje dojenje dobrodejno, tudi na mater. Je vrhunec nose\u010dnostno \u2013<\/p>\n
porodnega procesa, v katerem lahko sama izrazi veselje materinstva.<\/p>\n
Za uspe\u0161no dojenje so pri otroku pomembni: iskalni, sesalni in po\u017eiralni refleks; pri<\/p>\n
materi pa: reflektorno nabrekanje bradavice, prolaktinski refleks in refleks praznjenja<\/p>\n
dojke. Klju\u010dnega pomena, da se spro\u017eijo refleksi pri materi je sesalni dra\u017eljaj.<\/p>\n
Sesanje dojke spro\u017ei izlo\u010danje prolaktina, ki je hormon sprednjega re\u017enja hipofize in<\/p>\n
vpliva na tvorbo mleka v \u017eleznem tkivu. Isto\u010dasno pa pride do pove\u010danega izlo\u010danja<\/p>\n
oksitocina, hormona zadnjega re\u017enja hipofize. Ta pa kr\u010di mioepitelijske celice, ki<\/p>\n
obdajajo alveole, da iztisnejo mleko iz alveol v kon\u010dne mle\u010dne vode. Vzporedni<\/p>\n
u\u010dinek oksitocina pa je, da se v \u010dasu dojenja kr\u010di maternica.<\/p>\n
Medtem ko je prolaktinski refleks predvsem mehani\u010den refleks, odvisen od<\/p>\n
pogostosti, jakosti in trajanja sesanja, je refleks praznjenja dojke izrazito<\/p>\n
psihosomatski refleks, ki je lahko vzpostavljen, npr. \u017ee zaradi pogleda na<\/p>\n
nebogljenega dojen\u010dka, ter zavrt zaradi strahu in bole\u010dine. Vzrokov strahu pri materi<\/p>\n
je veliko, to so nepoznavanje tehnike dojenja ali ob\u010dutek, da je otrok popolnoma<\/p>\n
odvisen od nje, da ima premalo mleka. Vzrok bole\u010dine pa so npr. nabrekle dojke in<\/p>\n
ob\u010dutljive bradavice.<\/p>\n
Kaj lahko storimo, da se bo ve\u010d in bolje dojilo?<\/p>\n
Pozitiven odnos do dojenja mora biti prisoten v celotni dru\u017ebi, v prvi vrsti pa pri<\/p>\n
zdravstvenih delavcih in v dru\u017eini nose\u010dnice, ki jo moramo vzpodbuditi za zdrav,<\/p>\n
\u017eivljenjski slog, da zavestno skrbi za svoje zdravje kajti uspeh dojenja bo odvisen od<\/p>\n
njenega telesnega zdravja in \u010dustvenega stanja.<\/p>\n
\u017de v posvetovalnici lahko vplivamo na miselnost mater s tem, da jim razlagamo<\/p>\n
prednosti dojenja pred hranjenjem z nadomestki. N.pr.: bolj\u0161a hranljivost, ve\u010dja<\/p>\n
za\u0161\u010dita pred infekcijo, psiholo\u0161ki aspekti. Nose\u010dnici povemo, da naj bi dojila vsaj \u0161est<\/p>\n
mesecev, \u010demur bo z malo dobre volje kos, \u010de bo njena odlo\u010ditev za dojenje trdna.<\/p>\n
Posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Dovolj je obi\u010dajna higiena z mla\u010dno<\/p>\n
vodo, brez mila in uporabe kozmeti\u010dnih sredstev.<\/p>\n
Pravilna tehnika dojenja je najpomembnej\u0161i dejavnik uspe\u0161nega dojenja in<\/p>\n
prepre\u010devanja te\u017eav ter problemov, ki se lahko pojavijo pri materah. S pravilnim<\/p>\n
pristavljanjem in polo\u017eajem se pri materah ne pojavijo ragade, bole\u010dine, zastoji mleka<\/p>\n
in drugi problemi.<\/p>\n
Mati lahko doji le\u017ee ali sede, pri \u010demer pazi, da ji je udobno in da je otrok pravilno<\/p>\n
name\u0161\u010den. Z novorojen\u010dkom mora imeti pogost oziroma trajen stik, kar pospe\u0161i<\/p>\n
vzpostavitev laktacije, \u010de ne omejujemo podojev. Mati naj vzame otroka k prsim<\/p>\n
takrat, ko bo buden in la\u010den, tudi pono\u010di. Na uspe\u0161no dojenje lahko mati sklepa po<\/p>\n
telesni te\u017ei dojen\u010dka, pri tem pa mora upo\u0161tevati fiziolo\u0161ki padec telesne te\u017ee v prvih<\/p>\n
treh do petih dneh.<\/p>\n
Pri u\u010denju tehnike pravilnega pristavljanja, je izredno pomembna pomo\u010d babice<\/p>\n
\u017ee pri prvem podoju prve pol ure po porodu z demonstracijo, vzpodbujanjem in<\/p>\n
motiviranjem mater.<\/p>\n
V posvetovalnici, te\u010dajih \u0161ole za star\u0161e, oziroma kadar imamo zdravstveni delavci<\/p>\n
prilo\u017enost, pa se obrnimo tudi na partnerja in druge dru\u017einske \u010dlane, da bodo \u017eenski<\/p>\n
v poporodnem obdobju v oporo in pomo\u010d pri delu, kajti prezaposlena in utrujena mati<\/p>\n
ne more uspe\u0161no dojiti.<\/p>\n
Vsekakor je potrebno upo\u0161tevati tudi dejstvo, da nekatere \u017eenske ne \u017eelijo oziroma<\/p>\n
ne morejo dojiti. V tem primeru jim je potrebno nuditi vse informacije o prednosti<\/p>\n
dojenja. \u010ce je odlo\u010ditev za nedojenje trdna, jo je potrebno podpreti in pomagati pri<\/p>\n
izbiri in pripravi pravilnih nadomestkov.<\/p>\n
Avtorici skript se zavedava minimalnega obsega informacij, ki ga sestavek nudi<\/p>\n
o tako pomembni temi kot je dojenje, zato priporo\u010dava knjigo \u00bbDojenje \u2013 u\u010dbenik<\/p>\n
za zdravstvene delavce\u00ab dr. Silvestre Hoyer. Diplomirana babica je odgovorna za<\/p>\n
dojenje \u017eensk, zato mora znanje dopolniti z omenjeno knjigo.<\/p>\n
Obvezna literatura:<\/p>\n
Hoyer S. Dojenje: u\u010dbenik za zdravstvene delavce. 2.izdaja. Ljubljana: Visoka \u0161ola<\/p>\n
za zdravstvo, 2003.<\/p>\n
Zdravstvena vzgoja<\/p>\n
Potrebe otro\u010dnice po porodu so:<\/p>\n
\u2212 telesne potrebe,<\/p>\n
\u2212 psihi\u010dne potrebe,<\/p>\n
\u2212 socialne potrebe ter<\/p>\n
\u2212 potrebe po znanju.<\/p>\n
Otro\u010dnica ne sme oditi iz porodni\u0161nice ne da bi preverili tudi njeno socialno stanje.<\/p>\n
Marsikatera \u017eenska ima po porodu stanovanjske, dru\u017einske, materialne te\u017eave, itd.,<\/p>\n
ki jih sama v njenem stanju ne more re\u0161evati. V takem primeru moramo obvestiti<\/p>\n
socialno slu\u017ebo. V bolni\u0161nicah je za telesne potrebe otro\u010dnice dobro poskrbljeno,<\/p>\n
njenih psihi\u010dnih potreb pa nikoli docela ne spoznamo, ker ni niti prilo\u017enosti za to.<\/p>\n
Njena neizku\u0161enost glede lastne nege in nege otroka je prakti\u010dno marsikdaj prezrta,<\/p>\n
posebno, \u010de mati ni obiskovala \u0161ole za star\u0161e. Dol\u017enost babice\/medicinske sestre<\/p>\n
je, da jo o negi pou\u010di pred odhodom domov. \u017denska mora dobiti navodila za \u0161ir\u0161i<\/p>\n
puerperij.<\/p>\n
Teme so:<\/p>\n
\u2212 nega otro\u010dnice: kopanje v kadi je dovoljeno po \u0161estih tednih, kadar \u017eenska<\/p>\n
doji, pa \u0161e kasneje, da ne pride do infekcije dojke. Zdoma naj otro\u010dnica ne<\/p>\n
hodi poleti \u0161tirinajst dni, pozimi tri tedne,<\/p>\n
\u2212 nega novorojen\u010dka: dojenje \u2013 tudi prakti\u010dna pomo\u010d in nadaljnje hranjenje<\/p>\n
dojen\u010dka,<\/p>\n
\u2212 kontracepcija,<\/p>\n
\u2212 obisk patrona\u017ene medicinske sestre oz. babice na domu. Potrebna je<\/p>\n
povezava med porodni\u0161nico in patrona\u017eno slu\u017ebo. (Porodni\u0161nica z odpustnico<\/p>\n
patrona\u017eno medicinsko sestro\/babico obvesti o prihodu otro\u010dnice domov,<\/p>\n
njenem stanju ter stanju novorojen\u010dka). \u017denski povemo, kdaj bo predvidoma<\/p>\n
babica oz. patrona\u017ena sestra pri\u0161la k njej in kam naj se obrne, \u010de je ne bi bilo.<\/p>\n
Prvi tak\u0161en obisk je prvi dan po odpustitvi iz porodni\u0161nice,<\/p>\n
\u2212 prvi pregled pri ginekologu po \u0161estih tednih. \u017denske je potrebno opozoriti,<\/p>\n
da to ne sme biti prvi pregled po porodu in hkrati tudi ne zadnji pregled<\/p>\n
pred morebitno novo nose\u010dnostjo. Pou\u010diti jih je treba, da se pregled za<\/p>\n
prepre\u010devanje raka materni\u010dnega vratu opravi enkrat na tri leta (po 2<\/p>\n
negativnih izvidih testa po Papanicolaou v obdobju enega leta)<\/p>\n
\u2212 sama naj si redno, vsak mesec, skozi celo \u017eivljenje preiskuje dojke,<\/p>\n
\u2212 prvi obisk otroka v posvetovalnic po \u0161tirih tednih,<\/p>\n
\u2212 krvavitev \u2013 \u017eenska odhaja obi\u010dajno \u017ee tretji dan po porodu domov. V<\/p>\n
kasnej\u0161em puerperiju lahko postane lohija za kraj\u0161i \u010das krvava, npr. ko \u017eenska<\/p>\n
odvaja, ob ve\u010djem naporu \u2013 to ni patolo\u0161ko. Pri trdovratnem izlo\u010danju krvave<\/p>\n
\u010di\u0161\u010de iz maternice pa je potrebno ugotoviti vzrok. Pogosto je to zaostali ko\u0161\u010dek<\/p>\n
placente, zato naj se posvetuje z babico ali zdravnikom,<\/p>\n
\u2212 dojke: rde\u010dina, oteklina, bole\u010dina s povi\u0161ano temperaturo ali brez \u2013 posvet z<\/p>\n
babico ali zdravnikom,<\/p>\n
\u2212 spolni odnosi so dovoljeni po \u0161estem tednu. S spolnimi odnosi naj bi<\/p>\n
\u017eenska pri\u010dela \u0161ele po pregledu pri ginekologu, ko je epiziotomijska rana<\/p>\n
popolnoma zaceljena, izcedek iz no\u017enice normalen in je \u017eenska psihi\u010dno<\/p>\n
pripravljena nanje. \u017denskam, ki doje, se tkivo po\u010dasneje celi zaradi ni\u017eje<\/p>\n
stopnje estrogena. Pri mnogih \u017eenskah so spolni odnosi \u0161e leta po napravljeni<\/p>\n
epiziotomiji bole\u010di. To je lahko tudi vzrok, da se izogibamo napraviti<\/p>\n
epiziotomijo,<\/p>\n
\u2212 pri odpustu \u017eensko opozorimo, da se ravna po zdravnikovih navodilih na<\/p>\n
odpustnici.<\/p>\n
\u017denska naj se ne boji babico ali zdravnika prositi za nasvet, \u010de ima probleme, ker<\/p>\n
lahko iz majhnih nastanejo te\u017eke komplikacije. Pri odpustu naj otro\u010dnica dobi nasvet<\/p>\n
glede naslednjih nevarnih znamenj:<\/p>\n
\u2212 vztrajno povi\u0161ana telesna temperatura,<\/p>\n
\u2212 sprememba vaginalnega izcedka \u2013 pove\u010dana koli\u010dina ali mo\u010dan, neprijeten<\/p>\n
vonj,<\/p>\n
\u2212 bole\u010dina ali ob\u010dutljivost v trebuhu oz. pelvi\u010dnem podro\u010dju,<\/p>\n
\u2212 vztrajna bole\u010dina v podro\u010dju perineja,<\/p>\n
\u2212 pogosto, nujno in peko\u010de mokrenje,<\/p>\n
\u2212 vztrajna poporodna depresija.<\/p>\n
Preiskave krvi in urina<\/p>\n
Vse preiskave se delajo le po zdravnikovem naro\u010dilu, odvisno od klini\u010dnega stanja<\/p>\n
otro\u010dnice. Glede na zadnji izvid hemoglobina v nose\u010dnosti, izgubo krvi pri porodu<\/p>\n
(ve\u010d kot 500 ml), klini\u010dnega izgleda in po\u010dutja \u017eenske, zdravnik presodi ali je<\/p>\n
potrebna kontrola hemoglobina oziroma celotne krvne slike. Babica\/medicinska<\/p>\n
sestra odvzame \u017eenski za to preiskavo 3 ml krvi.<\/p>\n
Ob te\u017eavah kot so febrilno stanje in peko\u010de uriniranje, odda otro\u010dnica urin po metodi<\/p>\n
\u010distega mokrenja, kar je najpogostej\u0161i in neinvaziven na\u010din oddaje urina. V urinu se<\/p>\n
vrednoti albumen in sediment.<\/p>\n
V kolikor je vzrok proteinurije bakteriurija, prideta v upo\u0161tev dve preiskavi:<\/p>\n
\u2212 Sanfordov test z antibiogramom ter<\/p>\n
\u2212 metoda Uricult.<\/p>\n
Glede na rezultate odredi zdravnik potrebno zdravljenje.<\/p>\n
RhD negativni \u017eenski se tako kot med nose\u010dnostjo tudi po porodu vzame kri (5<\/p>\n
ml) za indirektni Coombsov test, s katerim se dolo\u010da titer antiteles. \u010ce je indirektni<\/p>\n
Coombsov test negativen, se \u017eenski obvezno po porodu RhD pozitivnega otroka<\/p>\n
aplicira imunoglobulin G anti D (IgG anti D), ki onemogo\u010di senzibilizacijo. \u017denska<\/p>\n
mora dobiti IgG anti D najkasneje do 72 ur po porodu. Zato mora babica \/ medicinska<\/p>\n
sestra skrbeti, da se pravo\u010dasno po\u0161lje materina in otrokova kri na pregled.<\/p>\n
Kontracepcija<\/p>\n
Po porodu se pojavi vpra\u0161anje kak\u0161no kontracepcijo naj \u017eenska uporabi. S tem<\/p>\n
vpra\u0161anjem se prej sre\u010da \u017eenska, ki ne doji \u2013 ta dobi menstruacijo 5 \u2013 6 tednov<\/p>\n
po porodu. \u017denska ki doji mora vedeti, da dojenje ni zanesljiva za\u0161\u010dita pred<\/p>\n
novo nose\u010dnostjo. Po porodu lahko svetujemo uporabo kondoma. Hormonske<\/p>\n
kontracepcije ne svetujemo zaradi prehajanja hormonov v materino mleko, \u010deprav<\/p>\n
kasneje ni razlogov, da je ne bi uporabljala, razen, \u010de so prisotne kontraindikacije.<\/p>\n
Diafragma tudi ni varna, predvsem zaradi anatomskih sprememb po porodu \u2013<\/p>\n
sprememb cerviksa \u2013 ponavadi je potrebna ve\u010dja \u0161tevilka \u0161ele nekaj mesecev po<\/p>\n
porodu.<\/p>\n
Namestitev intrauterinega vlo\u017eka (IUV) je varna \u017ee po 4 tednih. Se pa zanj<\/p>\n
marsikatera \u017eenska ne bo odlo\u010dila zaradi njegove povezave z izvenmaterni\u010dno<\/p>\n
nose\u010dnostjo.<\/p>\n
Prehod v materinstvo ter prevzem vloge matere<\/p>\n
V procesu prehoda v materinstvo, \u017eenska sprejme novo vlogo, vlogo matere. \u010ceprav<\/p>\n
vsaka \u017eenska sprejme novo socialno vlogo na sebi lasten na\u010din in je le-ta odvisna<\/p>\n
od vplivov dru\u017ebe v kateri \u017eivi, njene vzgoje in vzgledov, ki jih je imela v otro\u0161tvu,<\/p>\n
opazimo podobne vzorce vedenja, ki se pojavljajo pri vseh otro\u010dnicah. Reva Rubin je<\/p>\n
opazovala \u017eenske prve dni po porodu in definirala tri glavne faze sprejemanja nove<\/p>\n
socialne vloge.<\/p>\n
Faza ozave\u0161\u010danja<\/p>\n
V zgodnjem poporodnem obdobju je obna\u0161anje matere navadno negotovo \u2013<\/p>\n
odvisna je od zdravstvenih delavcev.Te\u017eko se samostojno odlo\u010da in potrebuje oporo<\/p>\n
in pomo\u010d pri negi sebe in otroka. Navadno je nezavedno osredoto\u010dena nase in<\/p>\n
sposobna skrbeti le za lastne fizi\u010dne potrebe, kot so hranjenje, izlo\u010danje in po\u010ditek.<\/p>\n
Podo\u017eivlja obporodno izku\u0161njo in ob\u010duti mo\u010dno potrebo po pogovoru o podrobnostih<\/p>\n
dogajanja med porodom. Ta proces je pomemben, da izku\u0161njo vklju\u010di v lastno<\/p>\n
zavest\/podobo o sebi, za kar potrebuje ve\u010d ur ali celo dni. To ni primeren \u010das, da bi<\/p>\n
jo u\u010dili nege otroka, saj ni sposobna dojemati na\u0161ih navodil.Prav je, da prisluhnemo<\/p>\n
njenim ob\u010dutkom, da se \u010duti sprejeto ter ji pomagamo razumeti izku\u0161njo poroda.<\/p>\n
Faza povrnitve ravnovesja<\/p>\n
Ve\u010dina \u017eensk iz prve faze hitro preide v drugo, za katero je zna\u010dilna vi\u0161ja stopnja<\/p>\n
samostojnosti v skrbi za sebe in novorojen\u010dka. Ko si spo\u010dije ter si opomore od<\/p>\n
stresa, ki ga je povzro\u010dil porod, ima ve\u010d energije, da se usmeri na otroka. \u0160ele v<\/p>\n
tem obdobju je sposobna sprejemati na\u0161a navodila o negi novorojen\u010dka. Potrebuje<\/p>\n
zagotovilo (predvsem prvorodka), da zmore in zna skrbeti za otroka. Lahko bo<\/p>\n
ob\u010dutila, da babica\/medicinska sestra bolje poskrbi za otrokove potrebe kot ona<\/p>\n
sama. Zato je prav, da jo vodimo in spodbujamo k samostojnosti \u010deprav bi nam<\/p>\n
bilo v\u010dasih la\u017eje, da sami poskrbimo za otroka, saj je spodbujanje matere, ki prvi\u010d<\/p>\n
umiva novorojen\u010dka bolj zamudno. Vendar je pomembno, da ne prevzamemo njene<\/p>\n
vloge. Mlada mati potrebuje podporo in pohvalo, da bo postala samozavestna. V<\/p>\n
nasprotnem primeru se lahko \u010duti ogro\u017eeno in nesposobno materinstva. Ta faza traja<\/p>\n
pribli\u017eno dva dni, lahko pa se podalj\u0161a tudi v ve\u010d tednov.<\/p>\n
Faza opu\u0161\u010danja\/sprejemanja<\/p>\n
Navadno tretje faze prehoda v star\u0161evstvo ne vidimo, saj se dogodi v poznem<\/p>\n
puerperiju. Opu\u0161\u010danje starih socialnih vlog ter vzpostavljanje nove star\u0161evske vloge<\/p>\n
je obi\u010dajno bole\u010de. \u017denska zazna celo paleto ob\u010dutij. To obdobje je povezano s<\/p>\n
sprejemanjem dejanskega otroka in z opu\u0161\u010danjem idealov, ki si jih je \u017eenska o njem<\/p>\n
ustvarila. Svojega otroka pri\u010dne dojemati kot posameznika, z lastno osebnostjo. V tej<\/p>\n
fazi se tudi prerazporedijo odnosi v dru\u017eini ter se prilagodijo novemu stanju oziroma<\/p>\n
novemu \u010dlanu dru\u017eine.<\/p>\n
Vloga star\u0161ev<\/p>\n
Glede vloge in pomena star\u0161evstva se je potrebno zavedati, da otroci potrebujejo<\/p>\n
dobre star\u0161e in da morajo star\u0161i pomagati svojim otrokom pri njihovim vra\u0161\u010danju v<\/p>\n
\u017eivljenje. Se pravi ne samo, ali predvsem, skrbeti za njihovo telesno rast in razvoj,<\/p>\n
temve\u010d zlasti s svojim \u017eivljenjem, delom in ljubeznijo oblikovati otrokovo \u010dustvovanje,<\/p>\n
domi\u0161ljijo, zna\u010daj, mi\u0161ljenje in dejavnosti, da bi dosegli kon\u010dni cilj vsega prizadevanja:<\/p>\n
rast novega plemenitej\u0161ega \u010dloveka, ki bo \u010dustveno in umsko zdrava in vedra<\/p>\n
osebnost.<\/p>\n
Otroci potrebujejo oba star\u0161a. Vloga matere je \u017ee od nekdaj poveli\u010devana npr.<\/p>\n
v literaturi, umetnosti. O\u010detova vloga pa je bila zapostavljena. Dana\u0161nji \u010das \u017eeli<\/p>\n
popraviti krivico, ki jo je utrpel o\u010de. Vse bolj se zavedamo tega, da brez dobrega<\/p>\n
o\u010deta ni dobre dru\u017eine. O\u010detova ljubezen je sestavni del ljubezni, ob kateri otrok<\/p>\n
uspe\u0161no raste.<\/p>\n
Procesna metoda dela pri otro\u010dnici in novorojen\u010dku<\/p>\n
Za obdobje po porodu je zna\u010dilno, da se babi\u0161ka\/zdravstvena nega dru\u017eine nadaljuje<\/p>\n
iz \u010dasa pred porodom. Obravnava je individualna. Vklju\u010duje skrbno zbiranje<\/p>\n
podatkov, ki pripomore k re\u0161evanju problemov varovanke. Procesna metoda dela<\/p>\n
opredeli podro\u010dja, kjer dru\u017eina potrebuje pomo\u010d\/intervencije.<\/p>\n
Ugotavljanje potreb<\/p>\n
Ugotavljanje potreb po babi\u0161ki\/zdravstveni negi se pri\u010dne \u017ee tekom poroda.<\/p>\n
Ugotavlja se potrebe celotne dru\u017eine, predvsem pa potrebe matere in potrebe v<\/p>\n
odnosu partner-porodnica. Ko babica\/medicinska sestra jemlje anamnezo, opazuje<\/p>\n
tudi dru\u017einsko dinamiko in mo\u017ena problemati\u010dna podro\u010dja, ki zahtevajo skupno<\/p>\n
intervencijo.<\/p>\n
Postavljanje negovalnih diagnoz<\/p>\n
Identificiranje aktualnih in potencialnih problemov v zgodnjem puerperiju je<\/p>\n
pomembno zlasti zato, da jih lahko u\u010dinkovito re\u0161ujemo ozirom, da na\u010drtujemo<\/p>\n
kvalitetno babi\u0161ko\/zdravstveno nego. Na osnovi zbranih podatkov, zaznanih kulturnih<\/p>\n
vplivov, duhovnih potreb, poznanih medicinskih dejstev ter poznavanja dru\u017einske<\/p>\n
interakcije, je potrebno analizirati podro\u010dja, ki so problemati\u010dna in postaviti negovalne<\/p>\n
diagnoze.<\/p>\n
Opredelitev ciljev<\/p>\n
Cilji babi\u0161ke\/zdravstvene nege so osnova za babi\u0161ko\/sestrsko dejavnost. Dolo\u010dajo<\/p>\n
se na podlagi vzajemnega sodelovanja med babico\/medicinsko sestro in dru\u017eino.<\/p>\n
Postavljeni cilji vodijo aktivnosti babice n.pr. \u010de \u017eenska nima izku\u0161enj z novorojen\u010dki<\/p>\n
si lahko zastavimo cilj \u00bbznala bo pristaviti otroka k prsim\u00ab (za dojenje).<\/p>\n
Na\u010drtovanje<\/p>\n
Individualen na\u010drt dela vsebuje planirane aktivnosti babice\/medicinske sestre, ki se<\/p>\n
navezujejo na razpolo\u017eljive vire in voljo varovanke po sodelovanju. \u010ce na primer<\/p>\n
izdelujemo na\u010drt za \u017eensko, ki ni gotova v svoje sposobnosti za dojenje, bo na\u0161 na\u010drt<\/p>\n
vseboval ve\u010d obiskov babice\/patrona\u017ene medicinske sestre.<\/p>\n
Izvajanje<\/p>\n
Negovalni postopki, ki so izvedljivi in realni bodo pripeljali do zastavljenega cilja in<\/p>\n
so klju\u010dni element individualnega na\u010drta. Dejavnosti so lahko samostojne aktivnosti<\/p>\n
babice\/medicinske sestre, ali timsko delo razli\u010dnih zdravstvenih in nezdravstvenih<\/p>\n
delavcev. Glavna zna\u010dilnost vseh teh aktivnosti je omiliti oz. re\u0161iti ugotovljen problem.<\/p>\n
Va\u017eno je sodelovanje vseh vpletenih (informiranje).<\/p>\n
Vrednotenje<\/p>\n
Vrednotenje glede doseganja zastavljenih ciljev izvajamo \u017ee med procesom, skupaj z<\/p>\n
varovanko. Dobljene informacije usmerjajo na\u0161e delo in nam obenem nakazujejo ali<\/p>\n
je zastavljene cilje potrebno prilagoditi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Poporodna doba Poporodno dobo ali puerperij (puer \u2013 otrok; parere \u2013 roditi) imenujemo tisto obdobje po porodu, v katerem izginejo spremembe, ki so nastale v \u010dasu nose\u010dnosti in poroda, kolikor ta dva ne zapu\u0161\u010data trajnih posledic. Poporodna doba se pri\u010dne tri ure po iztrebitvi placente. Delimo jo v poporodno dobo v o\u017ejem pomenu besede, ki … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega \u017eenske v poporodni dobi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[636],"tags":[1246,3414,3458,1247,3415,3457],"class_list":["post-4225","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-ginekologija-in-porodnistvo","tag-ginekologija","tag-nosecnice","tag-poporodna-doba","tag-porodnistvo","tag-zdravstvena-nega-nosecnice","tag-zdravstvena-nega-v-poporodni-dobi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4225","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4225"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4225\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4225"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4225"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}