1. Prehrana v IT<\/p>\n
– na\u010dini hranjenja
\n– per os (redko)
\n– enteralna prehrana
\n– vzdr\u017eevanje funkcije \u010drevesne sluznice in obrambne sposbnosti organima
\n– NG sonda
\n– gastro- ali jejunostoma
\n– hranilna enteralna \u010drpalka
\n– intermitentno ali kotinuirano hanjenje
\n– parenteralna prehrana
\n– nefiziolo\u0161ka oblika
\n– posledica spremembe \u010drevesne sluznice
\n– popolna parenteralna prehrana samo pri absolutni kontraindikaciji za enteralno prehrano: ileus, napredovala ishemija, akutni pankreatitis\u2026
\n– neprekinjeno intenzivno opazovanje
\n– NG sonda
\n– bruhanje, navzeja
\n– fiziologija odvajanja
\n– vetrovi, meteorizem, obseg trebuha
\n– hematest, melena
\n– drenirane vsebine
\n– krvavitve in spremembe op. rane
\n– stanja volemije (hipovolemija)<\/p>\n
2. Postopki o\u017eivljanja<\/p>\n
– splo\u0161ni algoritem o\u017eivljanja
\n– zunanja masa\u017ea srca in ventilacija \u2013 razmerje 30 : 2
\n– na terenu, odzivni \u010das 4 \u2013 5 minut: vsaj 2 minuti (5 ciklusov)
\n– v bolni\u0161nici: ko je na voljo defibrilator
\n– po 2 minutah oz. ko je defibrilator na voljo, ugotavljamo, kateri ritem je vzrok zastoja
\n– ventrikularna fibrilacija (VF) \/ ventrikularna tahikardija (VT) brez pulza
\n– 1. defibrilacija (sunek 150 \u2013 200 J\uf02a, pri monofaznem defibrilatorju 360 J)
\n– zunanja masa\u017ea + ventilacija (30 : 2) \u2013 2 minuti (5 ciklusov)
\n– 2. defibrilacija, \u010de VF\/VT vztraja (sunek 150 \u2013 360 J)
\n– 3. defibrilacija (prej 1 mg adrenalina i.v.)
\n– 4. defibrilacija (prej 300 mg amiodarona)
\n– terapija ob reanimaciji
\n– adrenalin
\n– dajemo na 3 \u2013 5 minut (1 mg, endotrahealno 3 mg)
\n– antiaritmiki
\n– amiodaron \u2013 pred 4. defibrilacijo (300 mg)
\n– magnezij \u2013 pri VF\/VT, kadar je sum na hipomagnezimijo (2 g), ev. pri VT ob znani hipokaliemiji<\/p>\n
3. Defibrilacija<\/p>\n
– definicija
\n– prekinitev fibrilacije \u2013 odsotnost VF\/VT 5 sekund po elektri\u010dnem sunku
\n– elektri\u010dni tok, ki ste\u010de preko sr\u010dne miice, depolarizira kriti\u010dno maso miokarda in omogo\u010di prevodnemu sistemu srca, da spet samostojno tvori in prevja impulze
\n– ro\u010dna defibrilacija
\n– dejavniki, ki vplivajo na uspe\u0161nost defibrilacije
\n– upornost prsnega ko\u0161a
\n– velikost elektrod ali ro\u010dk \u2013 za odrasle premer 8 do 12 cm
\n– stik med elektrodo oz. ro\u010dko in ko\u017eo \u2013 teko\u010di gel ali poltrde gelne blazinice in \u010dvrst pritisk ro\u010dk (okoli 8 kg)
\n– faza ventilacije \u2013 bolje manj\u0161i volumen (ekspirij)
\n– razdalja med elektrodama \u2013 ni jasne povezave z velikostjo
\n– polo\u017eaj elektrod
\n– \u010dimve\u010d toka naj ste\u010de skozi srce
\n– 1. elektroda: desno od zgornjega dela prsnice pod klju\u010dnico
\n– 2. elektroda: levo spodaj v sprednji pazdu\u0161ni \u010drti
\n– razlika med defibrilacijo in elektrokonverzijo
\n– urgentna elektrokonverzija
\n– VT, bole\u010dina v prsih, \u2193 RR, te\u017eka sapa
\n– defibrilacija
\n– hitra VT, \u0161iroki in nenavadno oblikovani R zobci
\n– VT, pri kateri ne tipljemo pulza
\n– uporaba sinhrone elektrokonverzije
\n– navadno elektiven poseg
\n– za zdravljenje razli\u010dnih motenj sr\u010dnega ritma (ne za VF)
\n– prekinitev pro\u017eenja ektopi\u010dnega vodi\u010da \u2013 sinusni vozel spet prevzame nadzor nad sr\u010dnim utripom
\n– razli\u010dne energije za razli\u010dne motnje
\n– stabilna VT, atrijsaka undulacija (AU) \u2013 konvertiramo z 10 \u2013 50 J
\n– atrijska fibrilacija (AF) \u2013 vsaj 100 J
\n– za\u010dnemo z manj\u0161imi energijami in jih po potrebi zvi\u0161ujemo
\n– zapleti
\n– motnje sr\u010dnega ritma
\n– hipotenzija
\n– depresija dihanja in sistemski emboli\u010dni zapleti
\n– ev. bradikardija in asistolija
\n– vloga MS
\n– seznanitev bolnika s posegom
\n– nadzor pred, med in po elektrokonverziji
\n– aplikacija sedativa
\n– skrb za prehodnost dihalnih poti<\/p>\n
4. Endotrahealna intubacija<\/p>\n
– indikacije za endotrahealno intubacijo
\n– za\u0161\u010dita dihalne poti
\n– nezadostna oksigenacija
\n– nezadostna ventilacija
\n– toaleta dihalnih poti
\n– vrste endotrahealne intubacije
\n– na\u010drtovana
\n– urgentna
\n– priprava na endotrahealno intubacijo
\n– pregled bolnika
\n– zunanji izgled
\n– odpiranje ust \u2013 vsaj 3 cm
\n– tirometralna razdalja \u2013 vsaj 6,5 cm od roba brade do \u0161\u010ditastega hrustanca
\n– gibljivost atlantookcipitalnega sklepa in vratne hrbtenice
\n– Mallampatijeva klasifikacija \u2013 pregled ustne votline in ustnega dela \u017erela
\n– prehodnost nosnic
\n– priprava bolnika
\n– informiranje
\n– vzpostavitev osnovnega monitoringa (EKG, RR, pulzna oksimetrija)
\n– vzpostavitev venske poti
\n– priprava pribora
\n– laringoskop
\n– endotrahealni tubusi (\u2640 7,5 \u2013 8 mm, \u2642 8,5 \u2013 9 mm)
\n– vodila
\n– aspirator in aspiracijske cevke
\n– Magillova prijemalka
\n– zagrizna zapora
\n– brizgalka
\n– trak za u\u010dvrstitev
\n– fonendoskop
\n– obrazna maska in ro\u010dni dihalni balon ali anestezijski dihalni sistem
\n– polo\u017eaj bolnika
\n– polo\u017eaj glave \u2013 t.i. sinffing position
\n– 5 \u2013 10 cm dvignjena glava
\n– glavo zvrnemo nazaj \u2013 poravnamo osi sapnika, \u017erela in ustne votline
\n– zapleti
\n– vstavitev tubusa v po\u017eiralnik
\n– hipoksija \u2013 posledica prepo\u010dasne intubacije
\n– krvavitev, povzro\u010dena pri poskusu intubacije in aspiracija krvi
\n– aspiracija \u017eelod\u010dne vsebine
\n– laringospazem in bronhospazem
\n– po\u0161kodba glasilk
\n– po\u0161kodba zob
\n– pnevmotoraks
\n– premik nestabilnega zloma vratne hrbtenice
\n– perforacija sapnika
\n– perforacija \u017erela in po\u017eiralnika
\n– zama\u0161itev ali za\u017eetje tubusa
\n– akutna stenoza zaradi edema
\n– po\u0161kodba nervusa lingvalisa
\n– podjezi\u010dni hematom
\n– ohromitev \u017eivca z enostransko parezo glasilke
\n– pooperativne bole\u010dine v grlu<\/p>\n
5. Motnje sr\u010dnega ritma<\/p>\n
– analiza EKG
\n– P – depolarizacija atrijev
\n– QRS \u2013 depolarizacija ventriklov (prekrije repolarizacijo atrijev)
\n– T \u2013 repolarizacija ventriklov
\n– ali je prisotna elektri\u010dna aktivnost
\n– ali so prisotni QRS kompleksi \u2013 frekvenca, ritem (reden, nereden), \u0161irina
\n– prisotnost atrijske aktivnosti \u2013 P zobec
\n– povezanost atrijske in ventrikularne aktivnosti
\n– snemanje EKG
\n– bipolarni standardni odvodi (I, II, III)
\n– unipolarni ekstremitetni odvodi (aVR, aVL, aVF)
\n– unipolarni perkordialni odvodi (V1 \u2013 V6)
\n– name\u0161\u010danje elektrod
\n– prekordialne
\n– V1: IV. medrebrni prostor desno od prsnice
\n– V2: IV. medrebrni prostor levo od prsnice
\n– V3: diagnolano med V2 in V4
\n– V4: V. medrebrni prostor v mediklavikularni liniji
\n– V5: V. medrebrni prostor v sprednji aksilarni liniji
\n– V6: V. medrebrni prostor v srednji aksilarni liniji
\n– ekstremitetne
\n– rde\u010da: desna roka
\n– rumena: leva roka
\n– zelena: leva noga
\n– \u010drna: desna noga<\/p>\n
– sinusni ritem
\n– prisotnost P valov
\n– P valu sledi QRS od 120 do 200 MS (reden, ozek)
\n– PR interval normalen
\n– frekvenca 60 \u2013 100 (< 60 bradikardija, > 100 tahikardija)<\/p>\n
– atrijska fibrilacija (AF)
\n– opis
\n– ni P valov (namesto njih fibrilatorni valovi s frekvenco 350\/min)
\n– ni PR intervala
\n– QRS normalen, razdalje med QRS razli\u010dne \u2013 absolutna aritmija
\n– glede na frekvenco QRS: bradi-, normo in tahikardna AF
\n– stanja
\n– bolezni srca, ki raz\u0161irijo atrija: arterijska hipertenzija, ishemi\u010dna sr\u010dna bolezen, razne kardiomiopatije
\n– nesr\u010dni vzroki: bolezen \u0161\u010ditnice, plju\u010dne bolezni
\n– ukrepi
\n– antiaritmikov (Cordarone, Rytmonorm)
\n– sinhrona elektrokonverzija
\n– za zni\u017eanje frekvence betablokatorji, digoksin<\/p>\n
– ventrikularne ekstrasistole (VES)
\n– opis
\n– sinusni ritem prekinjajo prezgodnji in raz\u0161irjeni QRS
\n– pred njimi ni P vala
\n– pred VES ni PR intervala
\n– izpad enega rednega QRS
\n– ekstrasistoli sledi kompenzatorna pavza
\n– nevarne oblike
\n– vezane
\n– polimorfne
\n– bigeminus, trigeminus
\n– R na T fenomen
\n– stanja
\n– tudi pri povsem zdravih (pred izpitom)
\n– vse bolezni sr\u010dne mi\u0161ice in zaklopk
\n– motnja v elektrolitskem ravnovesju
\n– ukrepi
\n– zdravljenje, \u010de se pojavlja ve\u010d kot 6x\/min (vezane)
\n– uporaba antiaritmikov<\/p>\n
– ventrikularna tahikardija (VT)
\n– opis
\n– ni P valov, ni PR intervala
\n– \u0161iroki QRS (> 0,12 s)
\n– QRS reden, ozek, frekvenca 100 \u2013 260\/min (180 \u2013 250)
\n– stanja
\n– ishemija
\n– kardiomiopatija
\n– motnja v elektrolitskem ravnovesju
\n– miokardni infarkt
\n– hipoksemija
\n– ukrepi \u2013 vedno zdravimo
\n– antiaritmiki i.v.
\n– sinhrona kardioverzija
\n– implantacija defibrilatorja<\/p>\n
– ventrikularna fibrilacija (VF)
\n– opis
\n– ni P valov, ni QRS
\n– neredna hitra aktivnost \u2013 frekvenca 150 \u2013 500 zobcev\/min
\n– stanja
\n– miokardni infarkt
\n– huda hipoksija
\n– huda acidoza
\n– ukrepi
\n– defibrilacija
\n– o\u017eivljanje
\n– adrenalin i.v., atropin i.v.<\/p>\n
– AV blok 3. stopnje
\n– opis
\n– \u010de so P valovi prisotni, so enako oddaljeni (lahko ev. \u0161e AF)
\n– QRS v neodvisnem rednem ritmu, ki ni enak ritmu P valov<\/p>\n
– stimulacija sr\u010dnega spodbujevalca<\/p>\n
– denivelacija in elevacija ST spojnice
\n– leva koronarka, desna koronarka in arterija cirkumfleksa
\n– zni\u017eanje ST spojnice (denivelacija) \u2013 ishemija (delna zapora)
\n– dvig ST spojnice nad izolinijo za vsaj 0,2 mm (elevacija) \u2013 nekroza miokarda (okluzija)
\n– lokacija: sprednja stena (V1 do V6), stranska (I, avL), (spodnja II, III, avF)<\/p>\n
– asistolija
\n– opis
\n– ni elektri\u010dne aktivnosti
\n– stanja
\n– miokardni infarkt
\n– huda hipoksija
\n– huda acidoza
\n– ukrepi
\n– o\u017eivljanje (zunanja masa\u017ea srca, ventilacija)
\n– atropin i.v., adrenalin i.v.<\/p>\n
6. Torakalna drena\u017ea<\/p>\n
– namen
\n– \u010dim hitrej\u0161e in popolno raz\u0161irjenje oz. ekspanzija plju\u010d
\n– izpraznitev teko\u010dine oz. zraka in plevralnega prostora
\n– zgradba plevrevaka
\n– zbiralna komora
\n– redukcijski ventil ali podvodna drena\u017ea
\n– kontrola sukcije
\n– vloga MS
\n– informiranje bolnika
\n– opazovanje in bele\u017eenje koli\u010dine in kvalitete drenirane teko\u010dine (upo\u0161tevamo pri teko\u010dinski bilanci)
\n– fiksacija drena
\n– opzovanje vbodnega mesta in previjanje po asepti\u010dni metodi
\n– kontroliranje delovanja sukcijske drena\u017ee
\n– kontroliranje delovanja subakvalne drena\u017ee
\n– dolivanje redistilirane vode v redukcijko komoro
\n– skrb za prehodnost drena
\n– skrb, da je plevrevak vsaj 50 cm pod nivojem prsnega ko\u0161a
\n– pokretnemu bolniku razlo\u017eimo, kako odklopi plevrevak od injektorja
\n– poslu\u0161anje bolnika<\/p>\n
7. Aortna \u010drpalka<\/p>\n
– princip delovanja
\n– balonski kateter je pod rtg kontrolo preko a. femoralis vstavljen v descendentno aorto
\n– podpora sr\u010dni mi\u0161ici \u2013 balon se hitro napolni na za\u010detku diastole, pred za\u010detkom sistole pa se hitro izprazni
\n– napolnjenje \u2192 \u2191 diastoli\u010dni tlak \u2192 izbolj\u0161ana prekrvavitev v predelu koronarnega in cerebralnega obtoka
\n– izpraznjenje \u2192 \u2193 diastoli\u010dni tlak \u2192 \u2193 upor proti iztisu iz levega ventrikla
\n– indikacije
\n– sr\u010dno popu\u0161\u010danje
\n– obstruktivna koronarna bolezen
\n– akutni koronarni sindrom
\n– neposredno po uspe\u0161nem o\u017eivljanju zaradi primarnega sr\u010dnega zastoja
\n– mehani\u010dni defekt po sr\u010dnem infarktu
\n– vloga MS
\n– opazovanje pacienta in delovanja aortne \u010drpalke
\n– opazovanje vseh vitalnih vitalnih znakov pri pacientu z aortno \u010drpalko
\n– opazovanje vbodnega mesta
\n– preventiva (noga rahlo dvignjena in skrb za mirovanje)<\/p>\n
8. Oksigenacija<\/p>\n
– na\u010dini ugotavljanja oksigenacije (stanje kisika v arterijski krvi)
\n– hiper- in hipoventilacija, tahi- in bradipnoja
\n– Chaine-Stokesovo in Kussmaulovo dihanje
\n– uporaba pomo\u017ene muskulature
\n– napor, potenje
\n– cianoza
\n– pulzna oksimetrija
\n– kapnografija
\n– plinska analiza arterijske krvi (PAAK)
\n– neposredno merjenje paO2 v arteriji
\n– PAAK
\n– invazivno merjenje parcialnih tlakov posameznih plinov z odvzemom arterijske krvi
\n– Carricov indeks (pO2\/FiO2): kazalec oksigenacije (pod 300 \u2013 plju\u010dna okvara)
\n– FiO2 \u2013 dele\u017e kiska v dihalni me\u0161anici
\n– pO2 \u2013 parcialni tlak kisika v arterijski krvi
\n– vrednosti
\n– pH: 7,36 \u2013 7,42 (manj \u2013 acidoza, ve\u010d \u2013 alkaloza)
\n– pCO2: 4,9 \u2013 5,9 kPa
\n– pO2: 10,6 \u2013 13,3 kPa
\n– HCO3-: 22 \u2013 30 mmol \/ l
\n– prese\u017eek baz: -2,3 \u2013 2,3
\n– saturacija 0,96 \u2013 0,985
\n– vsebnost O2: 6,7 \u2013 10,3 mmol \/ l
\n– pulzna oksimetrija
\n– neinvazivno merjenje zasi\u010denosti hemoglobina s kisikom v periferni krvi
\n– opozori \u017ee na za\u010detno stanje hipoksije
\n– deluje na principu razlike v absorbciji svetlobe med oksihemoglobinom in reduciranim hemoglobinom ter na prisotnosti pulznega siganala
\n– vrednost: nad 95 %
\n– zanesljivost: 90 \u2013 95 % (st. dev. \u00b1 4 %)
\n– motnje pri merjenju
\n– slaba prekrvavitev (bolezni perifernih \u017eil, kr\u010di \u017eil, otekline prstov, anatomske nepravilnosti prstov, \u0161okovno stanje)
\n– neustrezna izbira in namestitev senzorja (na u\u0161esni me\u010dici so meritve bolj natan\u010dne kot na prstu)
\n– kapnogram
\n– neinvazivno merjenje tlaka CO2 v izdihani masi
\n– vrednotenje plju\u010dne funkcije pri spontanem dihanju, pri podporni obliki predihavanja ali pri odvajanju od ventilatorja
\n– zaznavanje sprememb (plju\u010dna embolija)
\n– vrednosti: 30 \u2013 40 mm Hg
\n[wp_ad_camp_1]
\n9. Hemodinamski monitoring<\/p>\n
9.1. Centralni venski pritisk (CVP)<\/p>\n
– definicija CVP
\n– pritisk v centralnih velikih venah (vena cava) in desnem atriju
\n– razmerje med volumnom cirkulirajo\u010de krvi in obremenitvijo desnega srca
\n– indikacije
\n– ugotavljanje hidracije
\n– spremljanje delovanja kardiovaskularnega sistema
\n– akutna stanja (operacije, \u0161ok\u2026)
\n– obse\u017ene opekline
\n– druga stanja, kjer pri\u010dakujemo pove\u010dan ali zmanj\u0161an pritisk v velikih venah
\n– vrednosti: 2 \u2013 8 cm vodnega stolpca (normalne vrednosti lahko nekoliko nihajo \u2013 pozorni smo predvsem na ve\u010dje spremembe med posameznimi meritvami)
\n– vstavitev CVK
\n– konica katetra v veni kavi
\n– kateter uveden v eno od ustreznih ven (v. subclavia, v. jugularis, v. femoralis, v. cubitalis)
\n– prebrizganje z izotoni\u010dno raztopino (fiziolo\u0161ka raztopina)
\n– ne\u010dini merjenja
\n– s pomo\u010djo monitorske kontrole
\n– s pomo\u010djo y sistema in skale
\n– s pomo\u010djo merske cevke
\n– dolo\u010danje to\u010dke 0
\n– bolnika namestimo v hrbtni polo\u017eaj brez blazine
\n– izmerimo vi\u0161ino prsnega ko\u0161a in to pomno\u017eimo z 0,61
\n– dobljeno vrednost odmerimo na bolnikovem prsnem ko\u0161u od podlage navzgor
\n– dobljena to\u010dka je to\u010dka 0, ki mora biti v vodoravni liniji s to\u010dko 0 na merilni skali<\/p>\n
9.2. Swan-Ganz kateter<\/p>\n
– merjenje
\n– sistolni, srednji in diastolni tlak v plju\u010dni arteriji
\n– tlak v desnem atriju
\n– indeks delovanja srca in u\u010dinkovitost delovanja srca
\n– plju\u010dni zagozditveni tlak
\n– minutni sr\u010dni iztis
\n– indikacije
\n– hemodinamska ocena
\n– zdravljenje \u0161oka
\n– zdravljenje hude dihalne stiske
\n– zdravljenje hudih oblik sr\u010dnega popu\u0161\u010danja
\n– zdravljenje zapletov pri miokardnem infarktu
\n– obravnava bolnikov po sr\u010dnih operacijah
\n– nadzor bolnikov med obse\u017enimi operacijami
\n– ocena potrebe po nadome\u0161\u010danju teko\u010dine pri kriti\u010dno bolnih
\n– vstavitev plju\u010dnega arterijskega katetra
\n– konica katetra v plju\u010dni arteriji (skozi srce)
\n– kateter uveden v eno od ustreznih ven (v. subclavia, v. jugularis\u2026)
\n– prebrizganje z izotoni\u010dno raztopino (fiziolo\u0161ka raztopina)<\/p>\n
9.3. PiCCO (pulse contour cardiac output)<\/p>\n
– termodilucijska meritev \u2013 bele\u017ei termodilucijsko krivuljo
\n– izmerimo minutni sr\u010dni iztis in volumen sr\u010dne polnitve
\n– ocenimo koli\u010dina krvi v prsnem ko\u0161u in vsebnost zunaj\u017eilne vode v plju\u010dih
\n– izra\u010duna indeks s\u010drne funkcije
\n– neprekinjeno meri sistolni, srednji in diastolni arterijski tlak
\n– izra\u010duna sistemski \u017eilni upor
\n– oceni indeks kr\u010dljivosti levega prekata
\n– uveden v a. femoralis ali a. brachialis
\n– vloga MS pri hemodinamskih meritvah<\/p>\n
10. Monitoring zavesti<\/p>\n
– na\u010dini spremljanja delovanja \u017eiv\u010dnega sistema
\n– nesedirani \u2013 ocenjevanje s pomo\u010djo lestvic (Glasgow Coma Score)
\n– opazovanje zenic in drugih nevrolo\u0161kih sprememb
\n– indirektni na\u010din
\n– merjenje intrakranialnega pritiska (ICP)
\n– merjenje cerebralnega perfuzijskega pritiska (CPP)
\n– kvantitativne motnje zavesti
\n– somnolenca
\n– stupor (omamljenost)
\n– koma (nezavest)
\n– kvalitativne motnje zavesti
\n– zmedenost
\n– zamra\u010denost
\n– delirij (blede\u017e)
\n– Glasgowska to\u010dkovna lestvica
\n– odpiranje o\u010di (1 \u2013 4)
\n– besedni odgovor (1 \u2013 5)
\n– motori\u010dni odgovor (1 \u2013 6)
\n– ICP in CPP
\n– elektroda (nevrokirurg v mo\u017egansko tkivo), pretvornik,monitor
\n– vrednosti
\n– ICP: manj kot 20 mmHg
\n– CPP: ve\u010d kot 60 mm Hg
\n– ukrepi za zmanj\u0161anje ICP
\n– poglobljena sedacija in analgezija
\n– dvig vzglavja za 15 \u2013 30 stopinj
\n– hiperventilacija
\n– vzdr\u017eevanje normotermije in normokapnije
\n– hiperosmolarne teko\u010dine (Manitol)
\n– ventrikularna drena\u017ea (krg)<\/p>\n
11. Umetna ventilacija<\/p>\n
– faze samostojnosti pri dihanju
\n– faza zadovoljive dihalne funkcije
\n– opazovanje
\n– pomo\u010d pri ka\u0161lju
\n– spodbujanje k aktivnostim, dihalne vaje
\n– faza neu\u010dinkovitega dihanja
\n– aplikacija kisika
\n– skrb za prosto dihalno pot (aspiracija)
\n– faza nezmo\u017enosti vzdr\u017eevanja spontanega dihanja
\n– ena od oblik umetnega predihavanja
\n– faza odvajanja od umetnega predihavanja
\n– postopno vklju\u010devanje spontanega dihanja ob zmanj\u0161evanju podpore umetnega predihavanja
\n– zadovoljivo spontano dihanje (opazovanje \u0161e 24 ura po odklopu)
\n– indikacija \u2013 dihalna stiska
\n– insuficienca plju\u010d (okvara plju\u010dnega parenhima z moteno izmenjavo plinov in posledi\u010dno hipoksemijo)
\n– insuficienca ventilacijske \u010drpalke (npr. utrujenost dihalnih mi\u0161ic ali centralna depresija dihanja s posledi\u010dno hiperkapnijo)
\n– oblike mehanske ventilacije (MV)
\n– konvencionalne oblike
\n– predihavanje plju\u010d z volumsko ali tla\u010dno vodenimi ventilatorji
\n– ob vsakem vdihu vpihnejo volumen zraka, ki je ve\u010dji od anatomskega mrtvega prostora
\n– mo\u017ene okvare tkiva, hemodinamski zapleti
\n– nekonvencionalne oblike
\n– enak ali manj\u0161i volumen vpihnjenega zraka oz. me\u0161anice plinov
\n– visoke frekvence predihavanja
\n– invazivne in neinvazivne oblike
\n– intubacija, kanila
\n– neinvazivna MV
\n– oblike MV glede na stopnjo samostojnosti
\n– popolna dihalna podpora ali kontrolirana mehanska ventilacija (CMV \u2013 Controlled MV) \u2013 nadzorovana ventilacija
\n– vnaprej dolo\u010deni konstantni volumen, hitrost in frekvenca
\n– brez bolnikovega dihanja \u2013 sedacija, relaksanti
\n– delna dihalna podpora \u2013 asistirana ventilacija
\n– podpora minutni ventilaciji (npr. SIMV \u2013 Synchronized Intermittent MV)
\n– tla\u010dna podpora (PSV \u2013 Pressure Suport Ventilation)
\n– pove\u010danje bolnikovega enkratnega dihalnega volumna
\n– ventilator dovaja zrak v plju\u010da v \u010dasu vdiha
\n– minutalna dihalna podpora
\n– ventilator konstantno dovaja pozitiven tlak med celotnim dihalnim ciklusom (CPAP \u2013 Continuous Positive Airway Pressure) \u2013 odpravi vsakokratno odpiranje dihalnih poti
\n– bolnik diha spontano<\/p>\n
12. Neinvazivna mehanske ventilacija<\/p>\n
– zna\u010dilnosti neinvazivne mehanske ventilacije (NMV)
\n– t.i. neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakom (NVPT) \u2013 CPAP oblika
\n– brez umetne dihalne poti
\n– ohranjeni fiziolo\u0161ki za\u0161\u010ditni mehanizmi
\n– refleks po\u017eiranja in ka\u0161lja
\n– zrak se navla\u017ei in ogreje
\n– bolnik lahko je, pije in govori
\n– manj\u0161a mo\u017enost oku\u017ebe dihal in drugih zapletov MV
\n– na\u010dini neinvazivne ventilacije
\n– nosna maska
\n– obrazna maska (Venturi maska, OHIO maska)
\n– \u010delada
\n– ocena po 30 \u2013 60 minutav (oz. stalna kontrola oksigenacije) \u2013 ev. intubacija
\n– indikacije
\n– akutno sr\u010dno popu\u0161\u010danje \u2192 akutna dihalna stiska (pO2\/FiO2 < 26) \u2013 poslab\u0161uje kljub farmakolo\u0161kim ukrepom (\u2191 frekvenca dihanja, > 35), uporaba pomo\u017ene muskulature, pradoksno gibanje prepone, \u2193 saturacija, \u2193 pO2)
\n– poslab\u0161anje KOPB
\n– dihalna stiska imunsko oslabelih
\n– bolnik v postopku odvajanju od ventilatorja
\n– bolnik, ki odklanja intubacijo
\n– terminalna faza neozdravljive bolezni<\/p>\n
13. Inducirana hipotermija po reanimaciji<\/p>\n
– namen
\n– sr\u010dni zastoj lahko povzro\u010di trajno nevrolo\u0161ko prizadetost
\n– hipotermioja zmanj\u0161a ishemi\u010dno reperfuzijsko po\u0161kodbo nevronov \u2013 zmanj\u0161a nevrolo\u0161ke posledice in izbolj\u0161a pre\u017eivetje
\n– indikacije
\n– po reanimaciji zaradi primarnega sr\u010dnega zastoja
\n– upse\u0161no vzopostavljena spontana cirkulacija
\n– VT ali VF brez pulza ob za\u010detku reanimacije
\n– manj kot 60 minut od kolapsa do vzpostavljene spontane cirkulacije
\n– postopek
\n– sedacija in relaksacija
\n– respirator, vitalna stabilizacija, urinski kateter s senzorjem za temperaturo
\n– hladne infuzije in ledeni obkladki (okrog glave, pod vrat, obe pazduhi, dimlje, prsni ko\u0161 \u2013 zavijemo v tkanino \u2013 ozebline)
\n– ciljna temperatura jedra 32 \u2013 34\u00b0 C \u2013 vzdr\u017eujemo 24 ur
\n– za vzdr\u017eevanje obkladki, p.p. ohlajene i.v. teko\u010dine
\n– prvih 24 ur po prenehanju prepre\u010dujemo porast nad 37,5\u00b0 C<\/p>\n
14. Plju\u010dnice, povezane z mehansko ventilacijo<\/p>\n
– VAP (Ventilator Associated Pneumonia)
\n– oku\u017eba spodnjih dihal, nastala 48 ur po za\u010detku MV
\n– najpogostej\u0161a oku\u017eba pri MV
\n– \u2153 oku\u017eb v IT
\n– smrtnost 20 \u2013 50 % (nekateri povzro\u010ditelju 70 %)
\n– mehanizem nastanka
\n– mikroorganizmi v \u017eelodcu \u2192 retrogradno v \u017erelo \u2192 mikroaspiracije ob me\u0161i\u010dku endotrahealngea tubusa
\n– dejavniki tveganja
\n– polo\u017eaj bolnika \u2013 dvignjeno vzglavje (prepre\u010devanje aspiracije)
\n– enteralno hranjenje \u2013 polsede\u010d polo\u017eaj, rezidulani volumen < 150 ml, orogastri\u010dna cevka (nazogastri\u010dna sonda pove\u010da tveganje)
\n– intubacija in MV
\n– na tubusu se ustvari biofilm mikroorganizmov (odlu\u0161\u010dijo med aspiracijo) \u2013 prevleka tubusa iz srebra ipd.
\n– okrog me\u0161i\u010dka se nabere sekret iz ustno-\u017erelnega prostora (mikroaspiracije) \u2013 odprtina nad me\u0161i\u010dkon, skozi katero se odsesava sekret
\n– po\u0161kodba plju\u010dnega tkiva z MV \u2013 uporaba nizkega dihalnega volumna, nizkih vrednosti PEEP-a
\n– trajanje intubacije
\n– kondenzat v ventilatorskih ceveh \u2013 menjave ne zmanj\u0161ajo VAP
\n– uporaba toplotno-vla\u017eilnih izemnjevalcev namesto obi\u010dajnih ogrevanih vla\u017eilnikov
\n– traheotomija ne zmanj\u0161a VAP
\n– aspiracija \u2013 zaprti sistemi ne zmanj\u0161ajo VAP
\n– ustna nega \u2013 redna z antisepti\u010dnimi sredstvi
\n– zdravila za prepre\u010devanje stresnih razjed \u2013 zvi\u0161ujejo pH \u017eelodca \u2192 poselitev z gram- bakterijami
\n– epidemiolo\u0161ki nadzor
\n– osebje
\n– prepre\u010devanje
\n– zadostno \u0161tevilo osebja v IT
\n– ustrezeni higineski ukrepi (dezinfekcija rok, premetov, povr\u0161in, pravilna uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev)
\n– redno izobra\u017eevanje zaposlenih
\n– pravilna uporaba antibiotikov
\n– uporaba neinvazvnih oblik predihavanja
\n– skraj\u0161anje umetnega predihavanja
\n– zmanj\u0161evanje po\u0161kodbe plju\u010d z nizkimi dihalnimi volumni in PEEP-om
\n– polsede\u010d polo\u017eaj bolnika
\n– uporaba ustno-\u017eelod\u010dne cevke, ohranjanje nizkih rezidualnih volumnov
\n– redna ustna nega<\/p>\n
15. Sepsa<\/p>\n
– definicija
\n– sistemski odziv organizma na oku\u017ebo
\n– lo\u010dimo: sepsa, huda sepsa, septi\u010dni \u0161ok
\n– dejavniki tveganja
\n– starost: manj kot 1 leto (nedono\u0161en\u010dki), ve\u010d kot 65 let
\n– imunska oslabljenost
\n– krg posegi
\n– podhranjenost
\n– antibiotiki \u0161irokega spektra
\n– kroni\u010dne bolezni (diabetes, jetra, ledvice)
\n– na antibiotike odporni mikroorganizmi
\n– po\u0161kodovanci, ope\u010denci, splenektomija, u\u017eivalci i.v. drog
\n– urinski, \u017eilni katetri
\n– intubacija in MV
\n– znaki
\n– \u2191 TT
\n– tahikardija
\n– tahipneja
\n– znaki, ki so posledica zmanj\u0161ane perfuzije: zni\u017eana diureza, motnje v delovanju C\u017dS (zmedenost, nemir, zaspanost)
\n– spremenjen izcedek iz rane
\n– rde\u010dina in oteklina na vstopnem mestu katetra
\n– moten, smrde\u010d urin
\n– diagnoza
\n– \u2191 levkociti v periferni krvi
\n– rtg p.c.
\n– pozitivne mikrobiolo\u0161ke preiskave
\n– vloga MS \u2013 opazovanje splo\u0161nih vitalnih znakov, delovanja \u017eivljenjsko pomembnih organov in zavesti
\n– TT: > 38\u00b0 C oz. < 36\u00b0 C
\n– sr\u010dni utrip: > 90
\n– frekvenca in vzorec dihanja: > 20
\n– oksigenacija krvi
\n– RR: sistoli\u010dni < 90 mm Hg (septi\u010dni \u0161ok, \u010de se po eni uri \u00bbnalivanja\u00ab ne zvi\u0161a)
\n– vrednost KS
\n– koli\u010dina izlo\u010denega urina: urni urin < 0,5 ml\/kg\/h
\n– ledvi\u010dna funkcija: \u2191 kreatinina
\n– levkociti: > 12 x 109\/l oz. < 4 x 109\/l + 10 % pali\u010dastih nevtrofilcev
\n– slabost, bruhanje, meteorizem, zastajanje hrane v \u017eelodcu (> 200 ml 4 \u2013 6 ur po hranjenju)
\n– ko\u017ea: spremembe (ishemi\u010dne nekroze, celulitis, pustule, hemoragi\u010dne bule)
\n– faktorji koagulacije: Tr, P\u010c, PT\u010c
\n– jetrna funkcija: zlatenica, spremnjeni jetrni encimi v krvi, \u2193 albumini v krvi
\n– mentalno stanje: zmedenost, apati\u010dnost, koma, v IT vsak dan ocenjevanje po Glasgow koma lestvici
\n– hemokultura
\n– kadar so znaki oku\u017ebe \u2013 bakteriemije so intermitentne (\u2191 TT, mrzlica, \u2193 TT)
\n– dva vzorca iz dveh ven v razmiku 10 \u2013 30 minut
\n– termostat s 35 \u2013 37\u00b0 C, hranimo najve\u010d 12 ur
\n– prepre\u010devanje
\n– higiena rok
\n– izvajanje ukrepov za prepre\u010devanje prenosa bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb
\n– prepoznavanje bolnikov s tveganjem
\n– ustrezno jemanje ku\u017enin<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Prehrana v IT – na\u010dini hranjenja – per os (redko) – enteralna prehrana – vzdr\u017eevanje funkcije \u010drevesne sluznice in obrambne sposbnosti organima – NG sonda – gastro- ali jejunostoma – hranilna enteralna \u010drpalka – intermitentno ali kotinuirano hanjenje – parenteralna prehrana – nefiziolo\u0161ka oblika – posledica spremembe \u010drevesne sluznice – popolna parenteralna prehrana samo … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori iz zdravstvene nege v intenzivni terapiji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1461],"tags":[3464,1462,3465,3462,3463],"class_list":["post-4234","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-interna-medicina","tag-intenzivna-terapija","tag-interna","tag-izpit-iz-zdravstvene-nege-v-intenzivni-terapiji","tag-vprasanja-in-odgovori-iz-zdravstvene-nege-v-intenzivni-terapiji","tag-zdravstvena-nega-intenzivne-terapije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4234","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4234"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4234\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4234"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4234"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4234"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}