1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE
\nSAMOOBVLADOVANJE je proces pove\u010devanja odgovornosti za zdravje.
\nNjegovo izvajanje naj bi vodilo k:
\n– Redkej\u0161im sprejemom v bolni\u0161nico
\n– Bolj\u0161im odnosom
\n– Pove\u010dani zmo\u017enosti obdr\u017eati zaposlitev
\n– Ve\u010dja kakovost \u017eivljenja<\/p>\n
Prvi koraki
\n– Pi\u0161ite dnevnik \u2013 vsaj en stavek na dan
\n– Nau\u010dite se \u010dim ve\u010d o svoji bolezni in zdravilih
\n– Vpra\u0161ajte svojega zdravnika, \u010de lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpolo\u017eenju-samostojno jemnje zdravil
\n– Izbolj\u0161ajte prepoznavanje svojih \u010dustvenih nihanj in opozoril nanje<\/p>\n
Potem
\n– Lahko nadzorujete svoja \u010dustvena nihanja s samostojnim jemanjem zdravil
\n– Uporabljate druge na\u010dine za nadzorovanje svojega razpolo\u017eenja. Obstajajo razli\u010dne tehnike; vi morate najti tiste, ki najbolj\u0161e delujejo za vas<\/p>\n
ZA DEPRESIJO
\n– Telesna dejavnost – samo na sprehod
\n– Poiskati nekoga, s komer se lahko pogovori, \u010de je mogo\u010de o depresiji
\n– Kognitivna terapija (spreminjanje razpolo\u017eenja s spreminjanjem misli)
\n– Izra\u017eanje jeze (v zasebnosti)<\/p>\n
Dolgoro\u010dno
\nSpoznajte, da je veliko tega, kar lahko naredite. Za za\u010detek:
\n– Bolje se spoznajte
\n– Ostanite telesno zdravi
\n– Gojite podporne odnose<\/p>\n
KAKO SI LAHKO V DEPRESIJI POMAGATE SAMI?
\n– Ne postavljajte si te\u017eko dosegljivih ciljev in ne nalagajte si prevelikih odgovornosti
\n– Razdelite velike naloge v ve\u010d manj\u0161ih
\n– Ne pri\u010dakujte od sebe preve\u010d
\n– Posku\u0161ajte biti v dru\u017ebi
\n– Udele\u017eujte se dejavnosti, ki vas lahko razvedrijo
\n– Vzemite si \u010das za vsakdanje aktivnosti
\n– Skrbite za svoje telesno po\u010dutje in telesno kondicijo
\n– Ne utapljajte svoje potrtosti v alkoholu
\n– Odlo\u017eite velike \u017eivljenjske odlo\u010ditve
\n– Ne pri\u010dakujte, da bo vse na hitro pre\u0161lo samo od sebe
\n– Nikar ne premlevajte svojih \u010drnih misli
\n– Govorite o svojih te\u017eavah
\n– Ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku<\/p>\n
DEPRESIJA
\n– Utrujenost
\n– Slaba koncentracija
\n– Socialna odtegnitev
\n– Nejasno mi\u0161ljenje
\n– Sovra\u0161tvo do sebe
\n– Nizka samopodoba
\n– Samomorilne misli
\n– Izguba libida
\n– Zgodnje zbujanje s tesnobo
\n– Sprememba apetita
\n– Izguba sposobnosti za u\u017eivanje v stvareh<\/p>\n
2. SAMOKONTROLA MANIJE
\nje proces prevzemanja vse ve\u010dje odgovornosti za svoje zdravje. Potrebno je u\u010denje o bolezni in razvijanje spretnosti, da prepoznamo in nadziramo nihanje razpolo\u017eenja.
\nMANIJA
\n– Nenavadna veselost, Slabo spanje
\n– Zgodnje zbujanje, Veli\u010dinske ideje
\n– Nezavrto seksualno vedenje
\n– Hitro in prisilno govorjenje
\n– Prevelika dejavnost
\n– Veliko na\u010drtov, Zapravljanje
\n– Pretirana razburljivost
\n– Samozaverovanost<\/p>\n
RAZLOGI ZA SAMOOBVLADOVANJE MANIJE
\n– manj pogosta in manj te\u017eka nihanja razpolo\u017eenja
\n– ve\u010d odpornosti proti stresom
\n– bolj uravnote\u017eeni odnosi z drugimi ljudmi
\n– ve\u010d samozavesti
\n– manj obiskov v bolni\u0161nici
\n– sposobni obdr\u017eati delo
\n– ve\u010dje samospo\u0161tovanje
\n– ve\u010dja kakovost \u017eivljenja<\/p>\n
TEHNIKE OBVLADOVANJA MANIJE
\n– opustite vsa po\u017eivila in po\u017eivljajo\u010de dejavnosti (alkohol, kava, tobak, \u010daj, zabave)
\n– dobro se naspite (sprehodi, uspavala)
\n– dobro jejte
\n– zavarujte se proti sebi samem
\n– odlo\u017eite velike odlo\u010ditve
\n– odpovejte va\u017ene sestanke
\n– postavite si mejo zmo\u017enosti za svojo porabo denarja
\n– napi\u0161ite na\u010drt za svoj dan in dolo\u010dite \u010das za vsako dogajanje
\n– omejite vo\u017enjo ali prenehajte voziti
\ndejavno se posku\u0161ajte pomiriti, delajte stvari, ki vas pomirjajo (pospravljanje, obiski, kontrola vedenja in misli<\/p>\n
3. ZN PRI ALKOHOLIKU, MOTIVACIJA IN VKLJU\u010cEVANJE DRU\u017dINE
\nPROGRAM ZN IN ZDRAVLJENJE B\/V S SINDROMOM ODVISNOSTI
\n1. FAZA PRIPRAVA BOLNIKA NA ZDRAVLJENJE (motivirati, pripraviti svojce za sodelovanje, dose\u010di abstinence od alkohola).
\na. ambulanta za zdravljenje odvisnih od alk.
\nb. individualno zdravljenje
\nc. medikament. zdr
\n2. ZDRAVLJENJE V BOLNI\u0160NICI ALI ZUNAJBOLNI\u0160NI\u010cNI SKUPINI POTEKA V VE\u010c FAZAH:
\na. Obdobje treznjenja, skrb za bolnikove telesne potrebe, skrb za bolnikove psihi\u010dne potrebe, skrb za bolnikove socialne potrebe
\nb. Obdobje intenzivne psiho in socioterapevtske obravnave, bolnika vklju\u010dimo v terapevtsko skupino \u2013 dose\u017ee primerno kriti\u010dnost, spozna posledice odvisnosti in za\u010dne razmi\u0161ljati o njenih vzrokih. Te\u017eave se ka\u017eejo na telesnem, du\u0161evnem in socialnem podro\u010dju<\/p>\n
3. NADALJEVANJE ZDRAVLJENJA IN REHABILITACIJA V OKVIRU KZA (pogoj je abstinence bolnika) traja ve\u010d let
\nCilji so dolgoro\u010dni: nadaljevanje rehabilitacije na telesnem, psihi\u010dnem in socialnoekonomskem podro\u010dju. Zdravljenec naj bi si \u017eivljenje uredil tako, da bi zmogel svoje probleme re\u0161evati brez droge.
\nVKLJU\u010cEVANJE DRU\u017dINE \u2013 aktivno vklju\u010devanje v proces zdravljenja
\n– motivirajo bolnika
\n– spodbujajo bolnika<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN
\n1. vpra\u0161ati glede rabe alkohola
\n– spra\u0161ujemo med pogovorom o drugih zdravstvenih te\u017eavah, takrat, ko spra\u0161ujemo o na\u010dinu prehranjevanja, kajenju, telesni dejavnosti
\n– bodimo empati\u010dni, odlo\u010dni, uporabljajmo tak na\u010din pogovora, ki za bolnika ne bo neprijeten ali obsojajo\u010d
\n– opazujmo nebesedno komunikacijo bolnika (umika pogled, postane nemiren, itd.)<\/p>\n
2. oceniti, ali pri bolniku obstajajo te\u017eave, povezane z rabo alkohola \u2013 usmerjeno spra\u0161ujemo in preverjamo prisotnost:
\n– medicinskih znakov
\n– vedenjskih te\u017eav
\n– znakov odvisnosti<\/p>\n
3. ustrezno svetovati
\n– odvisnim: abstinence, pogovor in specialista
\n– problemati\u010dnim pivcem : omejiti pitje na dolo\u010dene mere<\/p>\n
4. spremljati bolnikov napredek oz. spreminjanje<\/p>\n
5. ALKOHOLNI BLEDE\u017d, SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ZNAKI, ZN<\/p>\n
Zna\u010dilne motnje alkoholnega blede\u017ea:
\n– Zameglitev zavesti
\n– Motnje orientacije v \u010dasu, prostoru, kraju
\n– Nespe\u010dnost
\n– Motnje kratkoro\u010dnega spomina
\n– Nasilno vedenje
\n– Iluzije, halucinacije (vidne, slu\u0161ne, taktilne)
\n– Telesni znaki: tremor rok, znojenje, tahikardija, zvi\u0161an krvni pritisk, nespe\u010dnost, zvi\u0161ana telesna temperature, dehidracija, zvi\u0161ana SR, poru\u0161eno elektrolitsko ravnote\u017eje, konvulzivni napadi, utrujenost<\/p>\n
ZN \u2013 Skrbimo za:
\n– Varnost ( da se ne po\u0161koduje)
\n– Osebno higieno
\n– nekontrolirano izlo\u010da blato in urin
\n– mo\u010dno znojenje
\n– Stalna kontrola vitalnih funkcij
\n– Pozornost na zaplete
\n– krvavitve iz po\u017eiralnika, \u017eelodca, \u010drevesja
\n– morebitni epilepti\u010dni napad
\n– na znake hipoglikemije (okvara jeter)
\n– Skrb za zadosten vnos teko\u010din, predpisano medikamentozno terapijo, za laboratorijske preiskave<\/p>\n
Delirij tremens se kon\u010da terminalnim spancem.
\nNaloga MS je, da bolnika po deliriju pripravi na zdravljenje pod nadzorom.<\/p>\n
Glede na koli\u010dino popitega alkohola, na\u010din pitja in posledice razlikujemo:
\n– Abstinence
\n– Manj tvegano pitje
\n– Tvegano pitje
\n– \u0160kodljivo pitje
\n– Alkoholizem ali sindrom odvisnosti od alkohola<\/p>\n
ZNAKI ODTEGNITVE PRI ODVISNIH OD ALKOHOLA
\nTremor, Vznemirjenost, Znojenje, Nausea. Driska, Alkoholni
\nblede\u017e<\/p>\n
ODVISNI\u0160KO VEDENJE
\n– Raba dolo\u010dene psihoaktivne snovi, samo vedenje
\n– Prina\u0161a takoj\u0161njo zadovoljitev dolo\u010dene potrebe
\n– Preveliko po\u017eelenje, kompulzivnost
\n– Vedenja oseba ne more nadzorovati<\/p>\n
SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
\n– \u010cuti mo\u010dno potrebo po alkoholu
\n– Slaba kontrola nad koli\u010dino zau\u017eitega alkohola
\n– Z alkoholom si laj\u0161a odtegnitvene simptome
\n– Navzo\u010di so znaki fiziolo\u0161ke abstinen\u010dne krize
\n– Navzo\u010d je pojav pove\u010danja tolerance
\n– Zo\u017eenje njegovega osebnega repertoarja u\u017eivanja alkohola
\n– Zanemarja dol\u017enosti
\n– Alkohol u\u017eiva, \u010deprav ve, da mu \u0161kodi<\/p>\n
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ODVISNOST
\n– Spolna zloraba (pred 13. letom)
\n– Mati, ki ne \u0161\u010diti in podpira otroka v dobi odra\u0161\u010danja
\n– Homoseksualnost
\n– Partner, odvisen od alkohola
\n– Alkohol do\u017eivljajo kot afrodiziak
\n– Alkohol manj\u0161a ob\u010dutke krivde in konflikte povezane s spolnostjo
\n– Psiholo\u0161ki in psihiatri\u010dni problemi v adoloescenci
\n– \u010custvene motnje, nestabilnost, impulzivnost, nepredvidljivost v otro\u0161tvu \u2013 pove\u010dajo mo\u017enost kasnej\u0161e zlorabe alkohola<\/p>\n
POSLEDICE
\n– Telesne : akutne in kroni\u010dne te\u017eave, abstinen\u010dna kriza
\n– Du\u0161evne: osebnostne spremembe, psihiatr\u010dni zapleti
\n– Socialne: v dru\u017eini, na delovnem mestu, \u0161ir\u0161em socialnem okolju<\/p>\n
6. NEGOVALNE INTERVENCIJE PRI NASILNEM BOLNIKU
\nIntervencije ZN pri nasilnem bolniku:
\n– vzpostaviti,dober odnos z B\/V (\u0161e pred nasilnim izbruhom), iskren,
\nzaupljiv, razumevajo\u010d
\n– terapevtska komunikacija z bolnikom
\n– odkriti vzroke B\/V vznemirjenja
\n– prepoznavanje dejavnikov tveganja
\n– spo\u0161tovanje individualnosti
\n– pomo\u010d B\/V, da govori o svojih ob\u010dutkih in problemih
\n– upo\u0161tevati dejavnike, ki pove\u010dujejo nasilnost (\u0161tevilo bolnikov, vrste
\npatologije, odnos in \u0161tevilo osebja, slaba organiziranost dela)
\n– zmanj\u0161ati stimulativne dejavnike
\n– biti ob bolniku, ko je napet, ogro\u017een
\n– za\u0161\u010dititi bolnike, osebje pred nasiljem varnost na oddelku
\n– postaviti omejitve
\n– uporabiti jasno komunikacijo (ena oseba, brez zakaj)
\n– poklicati pomo\u010d
\n– strokovno uporabiti sredstva za umiritev in omejevanje gibanja B\/V
\n– dokumentirati vse postopke in opisati bolnikovo vedenje
\n– ZV (u\u010diti B\/V in svojce o ustreznem na\u010dinu re\u0161evanja problema<\/p>\n
Po incidentu:
\n– razbremenilni pogovor s pacientom o vzrokih in posledicah incidenta;
\n– vzpodbujanje kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja o lastnem vedenju;
\n– u\u010denje kontrole lastnega vedenja in odzivanja v stresnih situacijah;
\n– usmerjanje v konstruktivnej\u0161e oblike vedenja in primernega izra\u017eanja
\nnezadovoljstva-jeze;
\n– pohvala pacienta ob ustrezni reakciji v konfliktnih situacijah;
\n– pogovor osebja o vzrokih, poteku, pravilnosti ukrepanja in posledicah
\nincidentov (izpolnitev Poro\u010dila o incidentu, obve\u0161\u010danje pristojnih);
\n– periodi\u010dna analiza incidentov in oblikovanje ukrepov za njihovo
\nzmanj\u0161anje.<\/p>\n
Ob incidentu:
\n– hitro prepoznavanje nasilnega vedenja
\n– pacientu se pribli\u017eamo na neogro\u017eujo\u010d na\u010din, damo mu fizi\u010dni prostor
\n– zagotovitev varnosti drugih pacientov in osebja
\n– usmerjanje v ustrezno konstruktivno vedenje
\n– oskrba ev. po\u0161kodbe, uporaba deeskalacijskih tehnik
\n– uporaba posebnih varovalnih ukrepov- PVU..zdravnik
\nCILJI:
\nBolnik ne po\u0161koduje sebe in druge
\nBolnik sodeluje v procesu zdravljenja
\nBolnik izra\u017ea svoje strahove, jeza je verbalna<\/p>\n
Oblike nasilnosti:
\n– pasivna (ka\u017ee z anksioznostjo, odklanja sodelovanje)
\n– besedna (grozijo, preklinjajo, kri\u010dijo)
\n– fizi\u010dna (napada druge ljudi ali se zna\u0161a nad predmeti)<\/p>\n
Preventiva:
\n– primarna (usmerjena k prepre\u010devanju nastanka bolezni)
\n– sekundarna (zgodnje prepoznavanje bolezni in ukrepanje)
\n– terciarna (zmanj\u0161anje posledic bolezni)<\/p>\n
Klini\u010dno ozadje:
\n– Primarno-prizadete kriti\u010dne anat. strukture mo\u017eganov – tu
\n– Sekundarno (na provokacije iz okolja odgovarja z nasiljem)
\n– Terciarno (zunanje dogodke dojema kot sovra\u017eno \u2013 psihoza)
\nVRSTE VAROVALNIH UKREPOV
\n– Medikamentozni (sedative, nevroleptki)
\n– Fizi\u010dni (\u010dasovno omejen, diskretni, stalni)<\/p>\n
Previdnostni ukrepi
\n– Ukrepe vedno predpi\u0161e zdravnik, ki tudi aktivno sodeluje pri izvajanju
\n– Zdravnik nadzoruje izvajanje
\n– Mened\u017ement ZN skrbi za kakovost izvajanja ukrepov
\n– Pozornost: nose\u010dnicam, ostarelim hudo bolnim<\/p>\n
PRIPOMO\u010cKI
\nPosteljna ograjica, Segufix pasovi, Ovirni jopi\u010d, zamre\u017eena postelja, Neposredni nadzor osebja (vedno ob fizi\u010dnem oviranju), Izolirna soba (video nadzor)<\/p>\n
7. INTERVENCIJE ZN PRI BOLNIKU V DU\u0160EVNI STISKI – KRIZI
\nZN BOLNIKA V KRIZI, STISKI
\n– Razvojne krize, Situacijske krize<\/p>\n
INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE
\n– Bolnika vzpodbujamo, da govori o problemu
\n– Pozorno poslu\u0161amo (definiramo bolnikov problem)
\n– Zagotovimo varno, zaupljivo vzdu\u0161je
\n– Nudimo podporo, \u010custveno razbremenitev
\n– Prisluhnemo prito\u017ebam
\n– Bolnika vzpodbujamo k zrelej\u0161emu ravnanju
\n– Vzbujamo upanje \u2013 veliko pohvale
\n– Bolnika vklju\u010dujemo v terapevtske skupine
\n– Delujemo v skladu s tem, kar bolnik potrebuje
\n– Prou\u010dimo razli\u010dne mo\u017enosti re\u0161evanja problema
\n– Izdelamo na\u010drt re\u0161evanja problema
\n– Pridobimo bolnikovo soglasje<\/p>\n
Dejavniki, ki vplivajo na to, da \u010dlovek i\u0161\u010de pomo\u010d:
\n– Pomen kriznega dogodka za \u010dloveka
\n– Splo\u0161ne racionalne okoli\u0161\u010dine
\n– \u010clovekove osebnostne lastnosti
\n– Rizi\u010dne okoli\u0161\u010dine (osamljenost, prilagoditvene te\u017eave, \u010dlovekova osebnostna motenost, alkoholizem v dru\u017eini<\/p>\n
ZNAKI KRIZE
\nFiziolo\u0161ki znaki krize:
\n– Nespe\u010dnost, Nemir,Utrujenost, Mi\u0161i\u010dna napetost
\n– Glavobol, Funkcijske motnje v delovanju srca in prebavil
\n– Zmanj\u0161anje teka<\/p>\n
Psiholo\u0161ki znaki krize:
\n– Zmanj\u0161ana sposobnost koncentracije
\n– Znaki tesnobe in strahu
\n– \u010custvene stiske
\n– Spremenjen odnos do drugih ljudi
\n– Izguba samozaupanja in neodvisnosti
\n– Ob\u010dutek osamljenosti, Negotovost
\n– Nesposobnost re\u0161evanja situacije<\/p>\n
8. PSIHOZA \u2013 SVARILNI ZNAKI, KAJ JE, VLOGA MS
\nPRODROMI ALI SVARILNI ZNAKI, KI NAPOVEDUJEJO PSIHOTI\u010cNO EPIZODO
\n– Raje ostaja sam, kot v dru\u017ebi
\n– Pozablja stvari, Vidi ali sli\u0161i druga\u010de
\n– Zvoki so bolj intenzivni, predmeti se spreminjajo
\n– Svet okoli sebe gleda druga\u010de kot prej
\n– Mi\u0161ljenje postane neobi\u010dajno, bere misli drugih, drugi berejo njegove misli, Manj je vztrajen
\n– Postaja sumni\u010dav, ljudje govorijo o njem, stvari dobijo poseben pomen, Pripravljajo se zarote
\n– Te\u017eko se osredoto\u010di, vsaka malenkost ga zmoti
\n– Je potrt ali \u017ealosten, pa ne ve zakaj, loteva se ga tesnoba
\n– Vse mu je prenaporno, primanjkuje mu energije
\n– Je pretirano ob\u010dutljiv, hitro se razburi
\n– Pono\u010di slabo spi, ve\u010d spi preko dneva
\n– Te\u017eje sprejema pravila, se ne dr\u017ei dogovorov
\n– Vedno manj se zanima za stvari okrog sebe
\n– Ne skrbi za osebno higieno, izgled
\n– Zdi se, da postaja neznosno ob\u010dutljiv, ranljiv
\n– Se umika v svoj svet, a se boji osamljenosti<\/p>\n
NEKATERI UKREPI PRI OBRAVNAVI B\/V S PSIHOZO
\nZgodnje prepoznavanje znakov bolezenskega procesa
\n– Vzpostaviti pogoje za zaupljiv in zanesljiv odnos
\n– Opredeliti probleme in prito\u017ebe (dru\u017eina, slu\u017eba, na\u010din prehranjevanja,
\n– Opredeliti posamezne motnje (blodnje, halucinacije, \u010dustvene motnje)
\n– Identificirati morebitne stresne dogodke
\n– Oceniti dejavnike tveganja(zlorabe,avto,heteroagresivno v.
\n– Oceniti socialno situacijo (odnose, podporno mre\u017eo, samokontrolo)
\n– Oceniti stali\u0161\u010de dru\u017eine o (vedenju b\/v, pri\u010dakovanjih, poznavanju bolezni)<\/p>\n
Izzvajati programe za ve\u010djo informiranost svojcev b\/v, javnosti
\nKAJ POTREBUJE OSEBA S PSIHOZO
\n– Veliko podpore in ljube\u010de skrbi
\n– Pomo\u010d ali usmeritve pri vodenju dokumentov, ki bodo ozna\u010devali :
\nsimptome, odmerke zdravil, u\u010dinke na\u010dinov zdravljenja, kontrole
\n– Strukture in predvidljivo okolje (\u010dutno preob\u010dutljiv)
\n– Doslednost (zmanj\u0161a stress in zmedo)
\n– Mirno bivanjsko okolje (komunikacije, pristop)
\n– Pozitivno okolje in podporo (B ima nizko samospo\u0161tovan)
\n– Pomo\u010d pri postavljanju ciljev (da ne obupajo, vzpodbude)
\n– Pomo\u010d pri postopnem pove\u010danju samostojnosti
\n– U\u010denje obvladovanja stresa, predvidene spremembe
\n– Podporo pri vklju\u010devanju v zunanje \u017eivljenje
\n– Narediti nekaj zase, skrbeti zase, dru\u017eino<\/p>\n
NAJ POTREBUJEJO DRU\u017dINE
\n– \u010cas
\n– Dobro poznavanje in razumevanje bolezni
\n– Podporo ljudi, ki se sre\u010dujejo s podobnimi izzivi<\/p>\n
CILJI IN OBLIKE OBRAVNAVE DRU\u017dINE OSEB S PSIHOZO
\n– izbolj\u0161ati \u010dustveno vzdu\u0161je in sporazumevanje v doma\u010dem okolju bolnika in s tem
\n– ugodno vplivati na potek bolezni in kvaliteto \u017eivljenja bolnika in celotne dru\u017eine
\n– izbolj\u0161ati sodelovanje z medikamentoznim zdravljenjem
\n– poznati simptome bolezni in reagirati v skladu s tem
\n– prepoznati prodrome relapse in v zvezi s tem ustrezno ukrepati
\n– zmanj\u0161evati psiholo\u0161ko breme v dru\u017eini (ob\u010dutki krivde, stress, \u017ealost, problem stigmatizacije
\n– spro\u0161\u010dati nakopi\u010dena negativna \u010dustva<\/p>\n
OBLIKE POMO\u010cI
\n– psihoedukativne (v obliki informacij, pomo\u010d z literature)
\n– psihoterapevtske (skupine star\u0161ev, dru\u017einska terapija<\/p>\n
PSIHOZA JE:
\n– pove\u010dana ob\u010dutljivost na stress. Psihoza je rezultat razlike med stopno ob\u010dutljivosti in stresom, ki smo mu izpostavljeni. Na izbruh psihoze poleg biolo\u0161kih dejavnikov vplivajo tudi socialni.
\n– Izraz psihoza pomeni, da \u010dlovek ne zmore ve\u010d ocenjevati realnosti. Napa\u010dno ocenjuje svoje zaznavanje in mi\u0161ljenje ter prihaja do napa\u010dnih sklepov o zunanji realnosti, tudi \u010de je soo\u010den z dokazi o nasprotnem.<\/p>\n
VZROKI so v sami zgradbi in delovanju mo\u017eganov ter neravnovesju nekaterih kemi\u010dnih prena\u0161alnih snovi v mo\u017eganih, t.i. nevrotransmiterjev. Dva nevrotransmiterja – pomembna za psihozo sta Dopamin in Serotonin. Pri bolnikih s psihozo je ravnote\u017eje med temi snovmi moteno (zdravila pomagajo vzpostaviti normalno ravnote\u017eje). Opisane spremembe nastanejo zaradi dednih vzrokov in nepravilnosti v razvoju ploda. Bolniki s psihozo so \u010dezmerno ob\u010dutljivi na dra\u017eljaje ali stresne situacije, ki izvirajo iz okolja.<\/p>\n
9. SKUPSTVENA SKRB
\nDa ne prihaja do pogostih hospitalizacij potrebujejo bolniki predvsem :
\n– Podporo v svojem o\u017ejem okolju, tu mislimo predvsem dru\u017eino, sorodnike, prijatelje, vrstnike
\n– Odsotnost patolo\u0161ko odvisnih odnosov z drugimi ljudmi
\n– Materialna sredstva za stanovanje, hrano, obleko
\n– Delovno mesto, ki je prilagojeno njihovim zmo\u017enostim
\n– Psihiatri\u010dno zdravljenje in psihiatri\u010dno zdravstveno nego na svojem domu, Vsakdanje \u017eivljenjske spretnosti
\n– Informiranost o vodenju in obvladovanju bolezni, o bistvenih znakih ponovitve bolezni, o zdravilih in njihovih stranskih u\u010dinkih ter o pomenu stalnega jemanja zdravil
\n– Seznanjenost o slu\u017ebah, ki delujejo v skupnosti, kamor se lahko obrnejo po pomo\u010d v primeru krize, zaposlitve, materialnih, finan\u010dnih problemov, prosto\u010dasnih dejavnosti<\/p>\n
Za uspeh SS je pomembna kontuiteta dela, ki jo zagotavljamo s koordinacijo med ustreznimi slu\u017ebami:
\n– Dr\u017eavnimi ustanovami : psihiatri\u010dno bolni\u0161nico, zdravstvenih domov, centrov za socialno delo, zavodom za zaposlovanje, stanovanjski sklad, zavodaom za \u0161olstvo
\n– Nevladnimi organizacijami: organizacijo za du\u0161evno zdravje \u0160ENT, odbor za novosti v du\u0161evnem zdravju \u2013 ALTRA, Ozara, Zagovorni\u0161tvo
\n– Neformalno socialno mre\u017eo: svojci, skrbniki, prijatelji, skupine za samopomo\u010d, soseska<\/p>\n
ORGANIZACIJA SKRBI \u2013 NA\u010cELA DELA
\n– Je na\u010din razdeljevanja in povezovanja slu\u017eb v korist uporabnikov slu\u017eb za du\u0161evno zdravje
\n– Namenjena je ob\u010dutljivim posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajo\u010dimi se du\u0161evnimi motnjami
\n– \u010clan tima prevzame odgovornost za posameznega bolnika, deluje kot povezovalec ali razdeljevalec pomo\u010di razli\u010dnih slu\u017eb, Je zagovornik bolnika
\n– Vzdr\u017euje terapevtski odnos, spremlja bolnikovo napredovanje in zdravje, ter na\u010drtuje socialne in zaposlitvene dejavnosti<\/p>\n
USMERITVE
\n– Nepretrganost skrbi
\n– Dostopnost slu\u017eb
\n– Prilagajati podporo potrebam uporabnikov
\n– Omogo\u010dati neodvisnost
\n– Organizatorji so odgovorni za svoje delo<\/p>\n
NALOGE ORGANIZACIJE SKRBI
\n– Najti tiste, ki potrebujejo pomo\u010d
\n– Ugotoviti, kak\u0161ne so njihove potrebe
\n– Oblikovati ponudbe \u2013 katere slu\u017ebe potrebujejo
\n– Koordinirati razdelitve pomo\u010di
\n– Preverjati zadovoljnost uporabnika
\n– Oceniti u\u010dinkovitost slu\u017eb
\n– Prilagajati oblike skrbi<\/p>\n
ORGANIZACIJA SKRBI \u2013 NA\u010cELA DELA
\n– Je na\u010din razdeljevanja in povezovanja slu\u017eb v korist uporabnikov slu\u017eb za du\u0161evno zdravje
\n– Namenjena je ob\u010dutljivim posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajo\u010dimi se du\u0161evnimi motnjami
\n– \u010clan tima prevzame odgovornost za posameznega bolnika, deluje kot povezovalec ali razdeljevalec pomo\u010di razli\u010dnih slu\u017eb
\n– Je zagovornik bolnika
\n– Vzdr\u017euje terapevtski odnos, spremlja bolnikovo napredovanje in zdravje, ter na\u010drtuje socialne in zaposlitvene dejavnosti<\/p>\n
Usmeritve:
\n– Nepretrganost skrbi
\n– Dostopnost slu\u017eb
\n– Prilagajati podporo potrebam uporabnikov
\n– Omogo\u010dati neodvisnost
\n– Organizatorji so odgovorni za svoje delo<\/p>\n
CILJI SKUPNOSTNE SKRBI
\n– Zbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja B\/V in njihovih svojcev
\n– Dose\u010di najve\u010djo mo\u017eno samostojnost in podporo lastne socialne mre\u017ee
\n– Zmanj\u0161ati ob\u010dutek stigmatizacije
\n– Zmanj\u0161ati \u0161tevilo hospitalizacij; tudi prisilnih
\n– Skraj\u0161ati \u010das hospitalizacije
\n– Olaj\u0161ati vklju\u010devanje v vsakdanje \u017eivljenje in zaposlovanje
\n– Aktivno pre\u017eivljati prosti \u010das<\/p>\n
DOBRE SKUPNOSTNE SLU\u017dBE ZAGOTAVLJAJO
\n– Stalno skrb na bolnikovem domu
\n– Krizni posegi, Dnevni centri
\n– Stanovanjske skupine, Zaposlovanje
\n– Skupine za samopomo\u010d
\n– Izobra\u017eevanje, Zagovorni\u0161tvo
\n– Svetovanje<\/p>\n
DOBRE SKUPNOSTNE SLU\u017dBE OMOGO\u010cAJO:
\n– Vpliv na lastno \u017eivljenje
\n– Aktivno vklju\u010devanje
\n– Skrb za kakovost odnosov
\n– Razvijanje individualnosti
\n– Integracija
\n– Zagovorni\u0161ki odnos
\n– Okolje, Osebje<\/p>\n
VLOGA MS V SKUPNOSTNI SKRBI ZA OSEBE Z DU\u0160EVNIMI MOTNJAMI
\n– Zagotavlja kontinuirano ZN
\n– Je \u010dlanica multidisciplinarnega tima
\n– Je klju\u010dni terapevt osebe z du\u0161evno motnjo
\n– Je promotorka du\u0161evnega zdravja
\n– Izvaja razli\u010dne pristope na podro\u010dju izobra\u017eevanja za zdravje
\n– Je posrednica (broker) uporabniku
\n– Usposablja in izobra\u017euje ljudi za delo v skupnosti
\n– Pomaga pri organizaciji skupin za samopomo\u010d<\/p>\n
10. ZN HIPERAKTIVNEGA BOLNIKA
\nNEMIR je do\u017eivljanje siljenja aktivnosti z ob\u010dutenjem energije, ki i\u0161\u010de usmeritev (z intenzivno potrebo) po gibanju in nezmo\u017enosti, da bi mirno le\u017eal, sedel in s spremljajo\u010dimi motnjami vedenja, \u010dustvovanja in mi\u0161ljenja.<\/p>\n
VZROKI NEMIRA
\n– Kvalitativne in Kvantitativne motnje zavesti,
\n– Ambivalentna situacija\/isto\u010dasno prisotnost nasprotujo\u010dih motivov<\/p>\n
ZNAKI NEMIRA
\n– Motnje gibanja posameznih delov ali celega telesa
\n– Hoja, tek, Stopicanje, vstajanje, Obra\u010danje, suvanje
\n– Zibanje, grizenje, praskanje, Gibi obraznih mi\u0161ic
\n– Spremljajo\u010di znaki: bledica, rde\u010dica, potenje
\n– Vznemirjenost, Notranji drget, Nima koordinacije
\n– Se zaletava v ljudi, predmete<\/p>\n
NEMIR SE POJAVLJA PRI:
\n– Delirantnih stanjih, Zastrupitvah, Maniformni sliki
\n– Agitiranih stanjih, Agitirani depresiji,Agresivnem vedenju
\n– Blodnjah, Demencah in organskih motnjah, Halucinacijah
\n– Nevrolo\u0161kih boleznih,Stranskih u\u010dinkih zdravil,predoziranju
\n– Operativnih posegih, Nizkih vrednostih hemoglobina
\n– Motnjah zavesti, Povi\u0161ani telesni temperaturi
\n– Pomanjkanju kisika in drugih snovi (glukoze)
\n– Povi\u0161anih vrednostih metabolnih produktov<\/p>\n
POMEMBNO PRI PREPOZNAVANJU NEMIRA
\n– Prepoznati in oceniti opozorilne znake nemira
\n– Opazovati hitrost stopnjevanja, spreminjanja znakov nemira, Poznati pojavne oblike
\n– Oceniti(grobo) bolnikovo zavest,Oceniti kognitivne funkcije
\n– Merjenje vitalnih znakov (RR, temp., dih., pulz)
\n– Merjenje saturacije,Oceniti prisotnost bole\u010dine
\n– Oceniti mo\u017enost krvavitve, zastrupitve
\n– Opozoriti na pomembnej\u0161e izvide preiskav
\n– Poznavanje in ocean stranskih u\u010dinkov terapije
\n– Natan\u010dno poro\u010danje in dokumentiranje<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN
\n– Obvestiti zdravnika
\n– Ravnati po predpisanem ukrepu
\n– Bolniku podat jasno informacijo
\n– Pojasniti pomen in u\u010dinek ukrepov
\n– Poslu\u0161ati bolnikovo razlago
\n– Vzpodbujati ga k aktivnemu sodelovanju
\n– Zagotavljati varnost<\/p>\n
11. ZN ANKSIOZNEGA BOLNIKA
\nZN ANKSIOZNEGA BOLNIKA
\n– Anksioznost pomeni psihi\u010dno napetost, ki jo \u010dlovek ob\u010duti, kot negotovost, kot pri\u010dakovanje ne\u010desa neugodnega, ki nastopi brez pravega zunanjega razloga, ki jo spremljajo neprijetni vegetativni pojavi
\n– Anksiozna motnja \u2013 govorimo takrat, kadar je anksiozna motnja pretirana in moti vsakdanje funkcioniranje
\n– Posledice se odra\u017eajo v medsebojnih odnosih na razli\u010dnih podro\u010djih bolnikovega \u017eivljenja, predvsem v dru\u017eini in na delovnem mestu, zlorabe drog<\/p>\n
ZNAKI ANKSIOZNOSTI (po Burnsovi, 1998)
\nTELESNI SIMPTOMI
\n– Nemirno hitro utripanje srca
\n– Bole\u010dina, ob\u010dutek pritiska ali tesnobe v prsih
\n– Mravljinci ali odreveneli prsti na rokah in nogah
\n– Stiskanje ali slabost v \u017eelodcu
\n– Zaprtost ali driska, nespe\u010dnost ali nemirnost
\n– Toge, napete mi\u0161ice
\n– Potenje, ki ga ne izzove vro\u010dina
\n– Stiskanje v grlu,Tresenje in drhtenje
\n– Ob\u010dutek mehkih kolen
\n– Te\u017eave z ravnote\u017ejem, omoti\u010dnost, vrtoglavica
\n– Ote\u017eeno dihanje, ob\u010dutek du\u0161enja, oziroma davljenja
\n– Glavoboli, bole\u010dine v tilniku in hrbtu
\n– Valovi vro\u010dine, mrazenja
\n– Ob\u010dutek utrujenosti, slabotnosti ali hitre iz\u010drpanosti<\/p>\n
DU\u0160EVNI SIMPTOMI \u2013 ANKSIOZNA OB\u010cUTJA
\n– Strah, bojazen, vznemirjenost ali skrb
\n– Ob\u010dutek, da so stvari v okolici nenavadne, neresni\u010dne ali nejasne
\n– Ob\u010dutek lo\u010denosti od lastnega telesa ali njegovega dela
\n– Nenadni napadi hude anksioznosti
\n– Zle slutnje ali ob\u010dutje groze\u010de pogube
\n– Ob\u010dutja notranje napetosti, vznemirjenosti<\/p>\n
DRUGI DU\u0160EVNI SIMPTOMI \u2013 ANKSIOZNE MISLI
\n– Te\u017eave z zbranostjo
\n– Vrvenje ali beganje misli
\n– Strah vzbujajo\u010de misli ali dnevno sanjarjenje
\n– Ob\u010dutek izgube nadzora nad razumom
\n– Strah pred :
\n– Norostjo
\n– Vrtoglavico
\n– Boleznijo, smrtjo
\n– Pred posmehom
\n– Osamljenostjo ali zapu\u0161\u010denostjo
\n– Pred kritiko in neodobravanjem
\n– Da se bo zgodilo nekaj stra\u0161nega<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z ZMERNO STOPNJO ANKSIOZNOSTI
\n– Bolniku pomagati razvijati metode soo\u010danja s stresom
\n– Pomagati bolniku pri razumevanju vzroka anksioznosti
\n– U\u010diti obvladovanja anksioznosti (uporaba tehnik KVT)
\n– S pomo\u010djo tehnik terapevtske komunikacije (refleksija, parafraziranje, osvetljevanje, potrditve, interpretacije) in svoje osebnosti spodbujati bolnika k odkrivanju svojih strahov in poimenovanju problemov
\n– Raziskati katere ukrepe je bolnik v preteklosti \u017ee uporabljal
\n– U\u010diti bolnika tehnike spro\u0161\u010danja
\n– Zdravstvena vzgoja
\n[wp_ad_camp_1]
\nZN BOLNIKA S HUDO IN PANI\u010cNO STOPNJO ANKSIOZNOSTI
\n– Prisotni ob bolniku in ga miriti z besedami, zagotoviti varnost bolnika
\n– Zagotoviti bolniku osebni prostor, se ga ne dotikati
\n– Zagotoviti mirno okolje, zmanj\u0161ati dra\u017eljaje iz okolja
\n– Vzpodbujati bolnika, da pri\u010dne dihati v papirnato vre\u010dko
\n– Za\u0161\u010dititi ga pred provokativnimi situacijami
\n– Ne obsojati njegovih obrambnih mehanizmov
\n– Ne spodbujati bolnikovih ritualov, izogibajo\u010dega vedenja ali fizi\u010dnih prito\u017eb
\n– Dopustiti, da izra\u017ea svoja \u010dustva
\n– Odgovoriti na vsa bolnikova vpra\u0161anja
\n– V umirjenem, a odlo\u010dnem tonu posredovati preproste, kratke in razumljive informacije
\n– Po umiritvi napada skupaj z bolnikom analizirati spro\u017eilni dogodek
\n– Zdravstvena vzgoja bolnika
\n– U\u010denje tehnik za obvladovanje anksioznosti<\/p>\n
12. ZN OSEBE Z DU\u0160EVNO MOTNJO
\n– Osebnost so v \u010dlovekovem \u017eivljenju prepoznavne trajne zna\u010dilnosti in stali\u0161\u010da, ki se ka\u017eejo v \u010dlovekovem na\u010dinu razmi\u0161ljanja (kognicija), \u010dustvovanja (afektivnost) in vedenja (kontrola impulzov, obvladovanje medsebojnih odnosov)
\n– Struktura osebnosti: temperament, zna\u010daj, sposobnosti in telesna zgradba
\n– Razvoj osebnosti skozi \u017eivljenjski ciklus
\n– OM je vrsta vzorcev, ki ovirajo sposobnost posameznika, da bi ohranil smiselno razmerje, se \u010dutil izpolnjenega in v \u017eivljenju u\u017eival (Stuart,2001). OM lahko opredelimo kot skrajno poudarjanje nekaterih osebnostnih potez. Tako poudarjene osebnostne poteze so bolj ali manj trajne, neprilagodljive in nespremenljive. Zaradi njih je \u010dlovekovo vedenje, mi\u0161ljenje in \u010dustvovanje povezano s te\u017eavami v odnosih s soljudmi in dru\u017ebo, sam \u010dlovek ali njegova okolica pa zaradi tega trpi (Ziherl, 1999).
\n– Motnje se ka\u017eejo kot: nesposobnost za trajno delovno aktivnost, trajno partnersko zvezo, za ustrezno star\u0161evsko dejavnost, nespo\u0161tovanje dejavnih norm (kazniva dejanja); so razdra\u017eljive in agresivne; ne dr\u017eijo se finan\u010dnih obveznosti; nimajo na\u010drtov za prihodnost, so brez dalj\u0161e zaposlitve, naglo potujejo iz kraja v kraj; prezirajo resnico in neprestano la\u017eejo; izrabljajo druge za lastno korist; so nekriti\u010dni do svojih pomanjkljivosti.
\n– Vzroki: prirojene lastnosti, zunanje okoli\u0161\u010dine, ki povzro\u010dajo strah, socialno izolacijo, kot vzroki znotraj posameznika, v na\u010dinu kako interpretira okoli\u0161\u010dine itd.
\n– Dejavniki tveganja: prisotna psihopatologija pri star\u0161ih, izguba star\u0161a, slabi vplivi sorojencev, kognitivni primanjkljaj, trpin\u010denost otroka, spolna zloraba v otro\u0161tvu, posebnosti temperamenta, posebnosti kulture.<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN- B Z DU\u0160EVNO MOTNJO:
\n– Obvestiti zdravnika
\n– Ravnati po predpisanem ukrepu
\n– Bolniku podati jasno informacijo
\n– Pojasniti pomen in u\u010dinek ukrepov
\n– Poslu\u0161ati bolnikovo razlago
\n– Vzpodbujati ga k aktivnem sodelovanju
\n– Zagoavljati varnost<\/p>\n
KLASIFIKACIJA OM
\n– 1. SKUPINA: paranoidna, sshizoidna, shizotipska; skupna zna\u010dilnost teh ljudi je ekscentri\u010dnost, zadr\u017eanost, socialna in emocionalna umaknjenost, \u201c\u010dudnost\u201d
\n– 2. SKUPINA: antisocialna, mejna (borderline), histrioni\u010dna, narcisti\u010dna; zna\u010dilnost teh ljudi je dramati\u010dnost, razburljivost, labilnost, i\u0161\u010dejo pozornost
\n– 3. SKUPINA: izogibajo\u010da (bojazljivostna), odvisnostna, obsesivno \u2013 kompulzivna; skupna zna\u010dilnost teh ljudi je pla\u0161nost, inhibiranost, anksioznost<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN
\n– Pri ocenjevanju stanja in ugotavljanju potreb po ZN MS zbere informacije, ki zajemajo preu\u010devanje osebnostnega razvoja posameznega \u017eivljenjskega obdobja in faktorjev, ki so povezani z razvojem ega; njenih predhodnih krizah in disfunkcionalnem vedenju. Te se lahko ka\u017eejo kot destruktivno vedenje, poskusi samomora, zlorabi PAS, psihi\u010dna, fizi\u010dna in spolna zloraba, neprestani konflikti z zakonom
\n– Najpogostej\u0161i skupni problemi pri osebah z OM, katere mora MS poznati in prepoznati, dam mu lahko pomaga so: manipulacija, samopo\u0161kodovanje, nizko samospo\u0161tovanje,strah, anksioznost, zaskrbljenost, jezavost in fizi\u010dno nasilje, projekcijska identifikacija in prelaganje odgovornosti na drugega, impulzivnost
\n– Kratkoro\u010dni cilji so usmerjeni v njihovo varnost, psihi\u010dno in fizi\u010dno ugodje
\n– Dolgoro\u010dni cilji so usmerjeni v pomo\u010d osebi pri spremembi mi\u0161ljenja in vedenja, ki je rezultat osebnostnih zna\u010dilnosti in pomo\u010d pri njenih simptomih ali drugih du\u0161evnih motnjah, podpirati vedenje, katerega cilj je prilagojeno funkcioniranje ter vzpostavitvi izbolj\u0161anega medsebojnega odnosa.
\n– Pri na\u010drtovanju in izvajanju aktivnosti ZN mora MS vzpostaviti terapevtski medsebojnji odnos. Vrline kot so to\u010dnost, iskrenost, natan\u010dnost, spo\u0161tljivost, dostopnost so pomembne pri razvoju zaupanja. MS mora biti v medosebnem odnosu profesionalna in se vzdr\u017eati dru\u017eabnega klepetanja in uporabe \u0161al.
\n– Glede na vrsto OM uporablja razli\u010dne tehnike terapevtske komunikacije (interpretacije, soo\u010denje,empati\u010dno poslu\u0161anje), ter vpra\u0161anja, ki so na\u010drtovana, uporablja vedenjski pristop, postavlja meje, uporablja pozitivno kritiko, spodbuja osebo samostonosti in neodvisnosti, aktivnosti, vzdr\u017ei se dajanja nasvetov itd.<\/p>\n
13. ZN FORENZI\u010cNO PSIHIAT. BOLNIKA
\n– Sodna ali forenzi\u010dna psihiatrija je ena izmed posebnih medicinskih znanosti, ki se ukvarjajo s kriminaliteto. Osredoto\u010da se na du\u0161evne bolezni in druge du\u0161evne motnje, ki so v zvezi s kaznivimi dejanji in s krimialiteto. Sodna psihiatrija pomaga raziskati vpra\u0161anje o pri\u0161tevnosti storilca kaznivega dejanja (Balton in \u0160elih, 1996).
\n– Najpomembnej\u0161a podro\u010dja, kjer se sre\u010dujeta psihiatrija in pravo so:
\n– Zdravljenje psihiatri\u010dnih bolnikov brez njihove privolitve, kar je urejeno s predpisi o pravicah er obveznosti bolnikov in zdravnikov
\n– Psihiatri\u010dno izedenstvo v kazenskih, civilnopravnih, upravnih in drugih zadevah, kjer pravna dr\u017eava potrebuje izvedenstvo psihiatri\u010dne stroke;
\n– Izvajanje psihiatri\u010dno pomembnih varnostnih ukrepov, kakor jih dolo\u010da zakonik RS (Ziherl, 1999).<\/p>\n
FORENZI\u010cNA ZN (FZN)
\n– Predstavlja novo vejo v ZN; to podro\u010dje se je za\u010delo razvijati v zdnjih destletjih zaradi pove\u010danja \u0161tevila kaznivih dejanj, v tujini je FZN \u017ee dobro razvita, tako da MS sodelujejo s policijo v preiskovalnem postopku;
\n– FZN zdru\u017euje znanje psihiatri\u010dne ZN z znanjem sodnega sistema. Ena izmed njenih nalog je ocenjevanje sociokulturnih vplivov na bolnika, dru\u017eino ali skupnost in zagotavljanje kakovostne ZN;<\/p>\n
Nekateri avtorji vidijo vlogo MS (Dale, 2001) takole:
\n– Opazovanje, prepre\u010devanje in ustrezno ravnanje ob nevarnosti, Terapevtska presoja nadzorovanja v ZN in izvajanje intervencij ZN
\n– Delovanje na socialnem podro\u010dju
\n– Sodelovanje v raziskovanju bolnikovega osebnega, \u017eivljenjskega in delovnega okolja
\n– Nadzorovanje obiskovalcev, ki prihajajo na oddelek;
\n– Spremljanje bolnikov in analiziranje urina glede nedovoljenih substance
\n– Poznavanje same sebe<\/p>\n
POMEMBNE ZNA\u010cILNOSTI MS V FP (Dale, 2001)
\n– Spo\u0161tljivo in dostojanstveno vedenje do bolnika, ne glede na vrsto zlo\u010dina, ki ga je storil
\n– Sprejemanje so\u010dloveka brez obsojanja
\n– Sposobnost prisluhniti bolniku in oceniti njegove sposobnosti
\n– Zaupanje v spremembe bolnika
\n– Zaupanje v svoje sposobnosti
\n– Zavedanje svojih vrednot
\n– Sposobnost prepoznavanja lastne nepopolnosti in omejitev
\n– Naklonjenost spremembam
\n– Obvladovanje spretnosti zapisovanja sporo\u010dil
\n– Poznavanje zagovorni\u0161tva
\n– Zrelo vedenje
\n– \u017divljenjske izku\u0161nje<\/p>\n
14. ZN BOLNIKA Z DEPRESIJO
\n– 1 x v \u017eivljenju zboli za depresijo 10 \u2013 25% \u017d in 5- 12% M
\n– Depresija prizadene osebe vseh starosti
\n– Najve\u010d jih je med 25 in 45 letom, po 65 upada
\n– 15% bolnikov z depresijo umre zaradi samomora
\n– 60-80% vseh samomorov store depresivni bolniki
\n– Depresija ima ve\u010d obrazov, zajame celega \u010dloveka
\n– Pri nastanku va\u017eni biolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in socialni dejavniki
\n– Za\u010detek po\u010dasen, redko nenaden
\n– Nastane spontano ali po provokativnih \u017eivljenjskih situacijah
\n– Zdravljenje zajema kombinacijo zdravil, psihoterapije, KVT, socioterapije
\n– ZN ima pomembno vlogo v terapevtski obravnavi bolnika<\/p>\n
TELESNE TE\u017dAVE
\n– SPANJE : nespe\u010dnost, more\u010da zaspanost
\n– HRANJENJE: odklanjanje hrane, zatekanje k hrani
\n– OSEBNA HIGIENA IN VIDEZ: pomanjkljiva, se zanemarja
\n– ODVAJANJE: obstipacija, retenca urina
\n– RAZVADE: zatekanje v alkohol, pomirjevala, nedovoljene droge
\n– SPOLNOST: izguba libida, nezanimanje
\n– TELESNE BOLE\u010cINE: glavobol, bole\u010dine po celem telesu, ti\u0161\u010danje v prsih<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KI PROBLEMI
\n– Nizko samospo\u0161tovanje: ob\u010dutek lastne nevrednosti, nekoristnosti
\n– Krivda: ob\u010dutki neuspeha, samoobto\u017eevanje, \u017eelja po kaznovanju
\n– Obup: nemo\u010d, nezmo\u017enost dose\u010di olaj\u0161anje
\n– Neuspeh: opustitev prizadevanja, opustitev vseh naporov
\n– Samomorilno vedenje: gro\u017enje, poskusi, samomori, tudi raz\u0161irjeni
\n– Blodnjavo mi\u0161ljenje in halucinacije: pove\u010da vse druge te\u017eave<\/p>\n
SOCIALNI PROBLEMI
\n– Socialni stiki: umikanje od ljudi, spremembe v partnerskih odnosih, iskanje opore
\n– Interesi in dejavnosti: izguba zanimanja in veselja, nesposobnost odlo\u010danja
\n– Delo: ne more delati, selektivno dela, \u010duti se nekoristnega, beg v bolni\u0161ki dopust
\n– Rekreacija: enoli\u010dne aktivnosti, nezainteresiranost, ahedonija
\n– U\u010denje: ne osvaja bolj produktivnih na\u010dinov vedenja, nesposobnost samoobvladovanja bolezni<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN
\n– Z bolnikom vzpostavi tak odnos, ki mu bo dajal ob\u010dutek naklonjenosti, varnosti, predvsem pa zanimanje MS zanj in za njegove te\u017eave
\n– Za pogovor si vzame dovolj \u010dasa, ga aktivno poslu\u0161a, ne postavlja preve\u010d vpra\u0161anj, ne dvomi o resnosti njegovih te\u017eav, se izogiba povr\u0161ni tola\u017ebi
\n– V sebi naj najde toliko potrpljenja in empatije, da bo ustvarila ozra\u010dje, v katerem sme biti bolnik nesre\u010den, lahko tarna, da mu gre slabo, lahko jo\u010de, je obupan, nemo\u010den.
\n– Bolniku dati prilo\u017enost, da poka\u017ee in iz\u017eivi svoja ob\u010dutja, predvsem ob\u010dutke ni\u010dvrednosti, jeze, sovra\u017enosti, nevo\u0161\u010dljivosti, ki so usmerjeni v njega ali v druge
\n– Bolnika veliko opogumljati in pohvaliti
\n– Gre za sprejemanje bolnika takega kot je in za razbremenitev
\n– Paziti, da se skupaj z bolnikom ne potopi v obup<\/p>\n
KAKO LAHKO POMAGATE DEPRESIVNEMU?
\n– Najpomembneje je, da depresijo prepoznate kot bolezen in je ne zamenjate z za\u010dasno \u017ealostjo
\n– Ne obto\u017eujte depresivnega, da je manj bolan, kot pripoveduje, ali da nima \u201ctrdne volje\u201d, da bi se \u201cspravil skupaj\u201d
\n– Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepri\u010danje, da je depresija huda, vendar le za\u010dasna bolezenska motnja
\n– Depresivnega posku\u0161ajte razumeti, bodite z njim potrpe\u017eljivi in spodbudni
\n– Pogovarjajte se z njim in ga tudi pozorno poslu\u0161ajte. Ne presli\u0161ite misli o samomoru, ki so pogosto izre\u010dene in ve\u010dkrat prezrte!
\n– Pojdite z depresivnim ven, na sprehod, v kino, v dru\u017ebo. Vztrajajte pri povabilu, tudi \u010de je sprva zavrnjeno
\n– Spodbujajte ga k aktivnostim, ki so ga neko\u010d veselile, vendar ne zahtevajte preve\u010d od njega. Prevelike zahteve lahko namre\u010d pove\u010dajo njegove ob\u010dutke neuspe\u0161nosti<\/p>\n
15. ZN BOLNIKA Z MANIJO
\n– Ljudje imajo izjemno energijo
\n– So pretirano dobro razpolo\u017eeni
\n– Lahko zdr\u017eijo brez spanja ve\u010d dni skupaj
\n– Preveva ji ob\u010dutek, da so najlep\u0161i, najbolj\u0161i
\n– Delujejo samozavestno, odlo\u010dno
\n– Govorijo glasno, so prepirljivi ali celo agresivni
\n– Delujejo nemirni, so v neprestanem gibanju
\n– Pogosto delujejo nerazsodno in so nagnjeni h kompulzivnosti
\n– Brez pomisleka opravljajo nepotrebne nakupe, zapravljajo denar
\n– Nagnjeni so k promiskuiteti<\/p>\n
TELESNI PROBLEMI
\n– GIBANJE: pove\u010dana aktivnost
\n– SPANJE: manj\u0161ana potreba, zgodnje zbujanje
\n– HRANJENJE: pretirana \u017eelja po hrani, pomanjkljivo hranjenje
\n– OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST: pomanjkljiva, se zanemarja, pretirano li\u010di
\n– IZLO\u010cANJE: neredno, obstipacija
\n– RAZVADE: u\u017eivanje psihoaktivnih snovi, opijate
\n– SPOLNOST: pove\u010dana \u017eelja, promiskuiteta
\n– TELESNE BOLE\u010cINE: zmanj\u0161ana ob\u010dutljivost, mi\u0161i\u010dna napetost
\n– POMANJKANJE OB\u010cUTKA ZA UTRUJENOST<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KI PROBLEMI
\n– Precenjevanje svojih sposobnosti, samopoveli\u010devanje, gre do
\n– grandioznosti oziroma veli\u010davskih blodenj
\n– Bolezenska veselost, velik optimizem
\n– Nizka tolerance, jeza, tesnoba, razdra\u017eljivost
\n– \u0160ibka presoja, odlo\u010ditve sprejema brez pomisleka
\n– Te\u017eko sprejema kritiko<\/p>\n
SOCIALNI PROBLEMI
\n– Socialni stiki: z lahkoto se seznanja in sklepa prijateljstva z neznanci, spremembe v partnerskih odnosih, neodgovornost
\n– Veliko pri\u010dakuje od drugih, neob\u010dutljiv za potrebe drugih, sku\u0161a nadzorovati dogajanje v okolici
\n– Delo: te\u017eave na poklicnem podro\u010dju
\n– Pove\u010dana usmerjena dejavnost in interesi: vodi ga v nepremi\u0161ljena dejanja, stvarno na\u010drtuje razne dejavnosti, ki jih ne dokon\u010da
\n– Rekreacija: razli\u010dne aktivnosti, u\u017eiva v njih
\n– U\u010denje: nekriti\u010den do svojega stanja, samoobvladovanje<\/p>\n
INTERVENCIJE ZN
\n– Vzpostaviti terapevtski odnos z bolnikom, biti potrpe\u017eljiv, vljuden in vztrajen
\n– Sprejeti bolnika takega kot je, upo\u0161tevati njegovo nizko tolerance, preob\u010dutljivost za kritiko, postavljanje omejitev
\n– Razumeti njegovo vedenje, mi\u0161ljenje, do\u017eivljanje in temu prilagoditi na\u010drt ZN
\n– K bolniku pristopati umirjeno, govoriti tiho, ne provokativno
\n– Skrbeti za njegovo varnost
\n– Ne pritrjevati njegovim \u201cresnicam\u201d in jih tudi ne zavra\u010dati
\n– Ne vsiljevati svojega mnenja
\n– Spo\u0161tovati pravico bolnika do izbire in sodelovanja<\/p>\n
16. ZN BOLNIKA Z SHIZOFRENIJO
\nShizofrenske motnje ozna\u010dujejo na splo\u0161no temeljna in zna\u010dilna izkrivljenja mi\u0161ljenja in zaznavanja ter \u010dustvovanja, ki je neustrezno ali otopelo. Je ena najte\u017ejih du\u0161evnih bolezni in se pojavlja v pribli\u017eno 6 %. Obi\u010dajno bolezen nastopi med 15 in 30 letom. Bolezen se lahko pojavi po\u010dasi (skoraj neopazno, nih\u010de ni pozoren) ali pa nenadoma (burna simptomatika). Sama bolezen nato poteka valovito \u2013 akutni fazi sledi izbolj\u0161anje.
\nParanoidna, Hebefrenska, Katatonska, Nediferencirana,
\nPostshizofrenska depresija, Residualna, enostavana shizofrenija<\/p>\n
Kaj potrebuje oseba s shizofrenijo?
\n– veliko podpore in ljube\u010de skrbi
\n– pomo\u010d ali usmeritve pri vodenju dokumentov, ki bodo ozna\u010devali:
\n– simptome, odmerke zdravil, u\u010dinke razli\u010dnih na\u010dinov zdravljenja,
\n– kontrole strukturirano in predvidljivo okolje (\u010dutno preob\u010dutljiv)
\n– doslednost (zmanj\u0161a stres in zmedo)
\n– mirno bivanjsko okolje (komunikacije, pristop)
\n– pozitivno okolje in podporo (B ima nizko samospo\u0161tovanje)
\n– pomo\u010d pri postavljanju ciljev (da ne obupajo, vzpodbude)
\n– pomo\u010d pri postopnem pove\u010danju samostojnosti
\n– u\u010denje obvladovanja stresa, predvidene spremembe
\n– podporo pri vklju\u010devanju v zunanje \u017eivljenje
\n– narediti nekaj zase, skrbeti zase, dru\u017eino<\/p>\n
Kaj potrebujejo dru\u017eine
\n– \u010das
\n– dobro poznavanje in razumevanje bolezni
\n– podporo ljudi, ki se sre\u010dujejo s podobnimi izzivi<\/p>\n
Nekateri ukrepi pri obravnavi b\/v s shizofrenijo
\n1. Zgodnje prepoznavanje znakov bolezenskega procesa
\n– vzpostavimo pogoje za zaupljiv in zanesljiv odnos
\n– opredelimo probleme in prito\u017ebe (dru\u017eina, slu\u017eba, na\u010din
\nprehranjevanja\u2026)
\n– opredelimo posamezne motnje (blodnje, halucinacije, \u010dustvene motnje)
\n– identificiramo morebitne stresne dogodke
\n– ocenimo dejavnike tveganja (zlorabe, avto in heteroagresivno vedenje)
\n– ocenimo socialno situacijo (odnose, podporno mre\u017eo, samokontrolo)
\n– ocenimo stali\u0161\u010de dru\u017eine o (vedenju B\/V, pri\u010dakovanjih, poznavanju bolezni)<\/p>\n
2. Izvajamo programe za ve\u010djo informiranost svojcev, B\/V, javnosti
\nZdravljenje shizofrenije je danes veliko uspe\u0161nej\u0161e kot pred leti. Seveda pa se pri nekaterih bolezen tudi poslab\u0161a in tedaj je potrebna ponovna hospitalizacija.
\nMS SPREMLJA BOLNIKA NA POTI DO OZDRAVITVE<\/p>\n
Najpomembnej\u0161e je:
\n– poiskati \u010dloveka, ki mu zaupa
\n– se nau\u010diti \u017eiveti, pridobiti samozavest,
\n– prevzemati obveznosti in skrbeti zase
\n– vklju\u010diti se v delovne aktivnosti
\n– se nau\u010diti vse o bolezni in zdravljenju
\n– se soo\u010diti s svojimi \u010dustvi in preob\u010dutljivostjo
\n– vzdr\u017eevati stabilnost in ravnote\u017eje
\n– dvigniti fizi\u010dno kondicijo
\n– zagotoviti dovolj spanja in ritem spanja
\n– prepoznati stresne situacije, se jim izogibati, spoprijeti
\n– organizirati dnevne dejavnosti
\n– ne u\u017eivati drog, tobaka
\n– skrbeti za stike z drugimi
\n– ukvarjati se s stvarmi, ki ga spro\u0161\u010dajo, hobije
\n– prevzemati odgovornosti in dol\u017enosti
\n– vklju\u010diti se v program psiho-edukacije<\/p>\n
\u0160EST NAJHUJ\u0160IH TE\u017dAV PRI B\/V S SHIZOFRENIJO
\n– Cigarete in kava: 80 \u2013 90% ljudi s shizofrenijo kadi. Nikotin zmanj\u0161a psihopatolo\u0161ke znake, tesnobo, stranske u\u010dinke antipsihotikov
\n– Alkohol in droge : 40% odvisnih. Droge laj\u0161ajo tasnobo, depresijo, po\u010dutijo se mo\u010dnej\u0161e.Negativne posledice na vseh podro\u010djih.
\n– Seksualnost in nose\u010dnost: Antipsihotiki zavirajo seksualno funkcijo, stranski u\u010dinki zmanj\u0161ajo spolno po\u017eelenje. Va\u017ena za\u0161\u010dita pred spolnimi boleznimi in neza\u017eeljeno nose\u010dnostjo.
\n– Slabo sodelovanje pri zdravljenju z zdravili: 70% B\/V s shizofrenijo brez posveta neha jemati zdravila
\n– Vzroki: pomanjkanje uvida v naravo bolezni, stranski u\u010dinki zdravil, odnos med bolnikom in zdravnikom.
\n– Nasilno vedenje: v ve\u010d kot 10% dru\u017ein pride do nasilja (prestra\u0161en, pod vplivom drog, dostop do predmetov, neustrezno zdravljenje)
\n– Samomor: 10 x pogostej\u0161i kot med drugimi ljudmi. Vsak 10. bolnik umre zaradi samomora (v akutni fazi ali remisji)<\/p>\n
BIPOLARNE MOTNJE
\n– Izraz bipolarna motnja (cikli\u010dne afektivne motnje) zajema kar nekaj oblik nizanja razpolo\u017eenja, ki povzro\u010da te\u017eave
\n– Bipolarna motnja pomeni, da se v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih in razli\u010dno pogosto pojavjajo tako mani\u010dne kot depresivne motnje faze oziroma epizode
\n– Simptomi manije in depresije so lahko med seboj tudi pome\u0161ani, takrat govorimo o me\u0161ani sliki
\n– Lahko se razli\u010dno pogosto pojavljajo samo depresivne faze (unipolarna motnja) ali mani\u010dne faze
\n– Trajne motnje razpolo\u017eenja, brez pomembnih dalj\u0161ih remisij, manj\u0161a intenzivnost depresivnega ali mani\u010dnega razpolo\u017eenja: ciklotomija ali distimija
\n– Zajema 1,3 do 3.3% splo\u0161ne populacije, je enako pogosta pri mo\u0161kih in pri \u017eenskah
\n– Vzroki: dednost, spremembe v \u017eiv\u010dnem sistemu, dejavniki iz okolja, Zloraba PAS<\/p>\n
17. ZN- SAMOMOR
\n– V Sloveniji je koli\u010dnik samomora nad 30 (\u0161tevilo smrti na 100.000 prebivalcev)
\n– Je dejanje, s katerim se \u010dlovek usmrti
\n– Je dejanje \u010dloveka, ki se \u017eeli re\u0161iti iz neznosne \u017eivljenjske situacije in ne vidi ustreznej\u0161e re\u0161itve problema
\n– Je odlo\u010ditev, mo\u017enost, izhod, zaklju\u010dek, ki jo ima na razpolago vsak posameznik
\n– Ima nekatere zna\u010dilnosti \u2013 razmerje \u017e-m = 1:3, starost M med 45 in 50 letom, \u017d med 50 in 55 letom, manj kot polovica poro\u010denih, 1\/3 odvisna od drog, 30 % jih pred dejanjem zau\u017eije alkohol
\n– Do samomora ne pride zaradi enega udarca, na delu je ve\u010d dejavnikov, ki izvirajo iz njega in okolja<\/p>\n
Zunanji vzroki : samomor ali poskusi samomora bli\u017enjih, dru\u017einski zakonski prepiri, \u0161olski neuspeh, delovno okolje, ekonomsko politi\u010dni vplivi, letni \u010dasi, telesna bolezen, invalidnost, zloraba alkohola
\nNotranji vzroki : spol, starost, osebnostne lastnosti, na\u010din \u017eivljenja, dru\u017einsko \u017eivljenje v mladosti, odvisnost od alkohola, drog, genetski dejavniki v smislu du\u0161evnih motenj, prej\u0161nji lastni samomorilni poskusi, kroni\u010dna bolezen
\n– Odlo\u010ditev za samomor se ne porodi v trenutku: je le zadnje dejanje dolge drame, ki se je za\u010dela v zgodnji mladosti, ko se je oblikoval zna\u010daj (vzgoja \u2013 zavrt, osamljen)
\n– Ni samo premo\u010drtna te\u017enja v smrt, temve\u010d je hkrati nebogljen klic na pomo\u010d \u010dloveka v stiski (rezultanta dveh nasprotujo\u010dih si motivov)<\/p>\n
Zakaj je Slovenija tako obremenjena s samomori? Vlogo ima : geografska lega, meteorolo\u0161ke razmere, kulturno zgodovinske in socialno politi\u010dne okoli\u0161\u010dine, vrednostni system, na\u010din vzgoje otrok, odnos do izra\u017eanja agresivnosti, zna\u010daj, osebnostne lastnosti \u010dloveka, zlorabe drog)
\nKLINI\u010cNA RAZDELITEV AVTOAGRESIVNEGA VEDENJA
\n1. INDIREKTNO SAMOUNI\u010cEVALNO VEDENJE \u2013 posega v \u017eivljenje mnogih ljudi, povzro\u010da veliko \u0161kode
\n2. SAMOMORILNO RAZMI\u0160LJANJE (FANTAZIJE) \u2013 na\u010delno ali konkretno o na\u010drtu
\n3. SAMOMORILNE TE\u017dNJE \u2013 gre za indirektno vedenje, ki se \u0161e ni realiziralo s samomorilnim dejanjem
\n4. PRASUICIDALNA PAVZA \u2013 beg \u010dloveka iz neznosne situacije, zanika \u017eeljo po smrti, dejanja so videti kot poskus samomora
\n5. SAMOMORILNE GRO\u017dNJE \u2013 \u010dlovek grozi, a \u0161e ni\u010d ne naredi
\n6. NAMERNO SAMOPO\u0160KODOVANJE \u2013 ljudje zanikajo samomorilni poskus, so presene\u010deni nad dejanjem
\n7. PARASUICIDALNA GESTA \u2013 gro\u017enja z opozorilnim ali demonstartivnim zna\u010dajem, zdru\u017eena z manj nevarnim dejanjem usmerjenim k sebi
\n8. POSKUS SAMOMORA \u2013 avtoagresivno vedenje, ki ga je posameznik pri\u010del in izpeljal s te\u017enjo po uni\u010denju in klicem na pomo\u010d
\n9. SAMOMOR \u2013 dejanje, s katerim se \u010dlovek usmrti<\/p>\n
7 NAJPOGOSTEJ\u0160IH VPRA\u0160ANJ \u2013 ALI SAMOMOR LAHKO PREPRE\u010cIMO?
\n1. Kaj do\u017eivlja \u010dlovek, ki posku\u0161a ali napravi samomor?
\n2. Ali vsakdo, ki posku\u0161a samomor, resni\u010dno \u017eeli umreti?
\n3. Kaj so najpogostej\u0161i vzroki za samomorilno dejanje?
\n4. Kdo je bolj obremenjen s samomorom \u2013 mladi ali stari?
\n5. Ali moramo in smemo razlikovati samomor in poskus samomora?
\n6. Ali lahko predvidimo in ocenimo suicidalno nevarnost?
\n7. Kako ukrepati, ko ugotovimo, da nekdo razmi\u0161lja o samomoru?<\/p>\n
UKREPANJE PRI B\/V S SAMOMORILNO OGRO\u017dENOSTJO
\n1. KORAK: psiholo\u0161ka pomo\u010d
\n– Poka\u017eite bolniku, da ga sprejemate in razumete v njegovi stiski in
\nsamomorilni ogro\u017eenosti;
\n– Spomnite se, da krize ne trajajo ve\u010dno in da so ozdravljive, ter s tem
\nseznanite bolnika;
\n– Podpora MS v smislu \u201ctukaj sem in name lahko ra\u010dunate\u201d naj bo
\njasna in tudi izre\u010dena, \u010de je to potrebno;
\n– O\u010ditna samomorilna ogro\u017eenost bolnika je urgentna, \u017eivljenjsko
\nnevarna situacija in kot taka zahteva \u0161tevilne izredne ukrepe
\n2. KORAK : zdravila in psihoterapevtska pomo\u010d zmanj\u0161ujeta intenzivnost depresivne klini\u010dne slike, s tem pa tudi samomorilno ogro\u017eenost
\n3. KORAK : vzpostavitev stikov z drugimi, za \u010dloveka \u010dustveno pomembnimi ljudmi kot tudi slu\u017ebami \u2013 s privolitvijo bolnika. S tem se zmanj\u0161a osamljenost, mo\u017enost vzpostaviti antisuicidalni pakt
\n4. KORAK: napotitev k psihiatru, ko ni izbolj\u0161anja klini\u010dne slike in se samomorilna ogro\u017eenost poglablja.
\n5. KORAK:napotitev v psih. bolni\u0161nico,na varovani oddelek<\/p>\n
INTERVENCIJE MS PRI SAMOMORILNO OGRO\u017dENEM BOLNIKU SO:
\n– VPRA\u0160ATI (odkrit pogovor \u2013 razbremenitev, uvid)
\n– POSLU\u0160ATI (sli\u0161ati, razumeti)
\n– OCENITI SUICIDALNO OGRO\u017dENOST (dejavniki tveganja, psiholo\u0161ki in telesni znaki)
\n– UKREPATI, \u010cE JE POTREBNO (nepretrgano varovanje, odstranitev nevarnih predmetov, sklenitev antisuic. pakta)
\n– SPODBUJATI BOLNIKA (k izra\u017eanju \u010dustev, misli, k izvajanju \u017eivljenjskih aktivnosti, vklju\u010devanje v dejavnosti in skupine, k vzdr\u017eevanju in navezovanju stikov, nadzirati telesne funkcije)
\n– NE DAJATI VREDNOSTNIH SODB (ne zmanj\u0161evati problemov)
\n– PRIPRAVITI BOLNIKA NA ODPUST (svojci)
\n– SLEDITI PO DOPUSTU (slu\u017ebe v skupnosti)<\/p>\n
PREVENTIVA SAMOMORA
\nPRIMARNA
\n– Sloni na ve\u010dletnih opazovanjih in analiza samomorilnosti in podobnih pojavih
\n– Vpliva na odstranjevanje okoli\u0161\u010din in \u017eivljenjskih dogodkov, ki ustvarjajo na eni strani dispozicijo za samomorilno dejanje in na drugi strani provokativno situacijo<\/p>\n
CILJ p.P.: dose\u010di tako naravnanost ljudi, ki bi jih pripeljala do bolj zdravega \u017eivljenja in zadovoljivega re\u0161evanja konfliktov.
\nSEKUNDARNA : posve\u010da posebno skrb najbolj ogro\u017eenim in pri katerih je mo\u017enost re\u0161evanja te\u017eav na destruktiven na\u010din. Organizira se preko centrov.<\/p>\n
TERCIARNA:
\n– Zajema zdravljenje in rehabilitacijo oseb, ki so se po\u0161kodovale s
\nsamomorilnim dejanjem, pomemben odnos do samomora
\n– Pomo\u010d in kontrola po odpustu
\nCILJ:
\n– dose\u010di trajno zmanj\u0161evanje pojavnosti du\u0161evnih motenj
\n– izbolj\u0161ati kvaliteto \u017eivljenja ljudi s tovrstnimi motnjami
\n– dose\u010di zmanj\u0161evanje samomora in poskusa samomora<\/p>\n
18. PSIHIATRI\u010cNA ZN
\nDEFINICIJA – Psihiatri\u010dna ZN je proces \u010dlovekove komunikacije, ki vklju\u010duje dva \u010dloveka: MS in B\/V, njun odnos in sodelovanje med njima. Osnovni namen tega odnosa je B\/V pomagati do ve\u010djega uspeha in zadovoljstva v \u017eivljenju.
\nPsihiatri\u010dna ZN je specialno podro\u010dje sestrske teorije in prakse – je nega ljudi s patolo\u0161kimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako mo\u010dno, da onemogo\u010dajo zdravo oz. normalno \u017eivljenje. Naloga MS v psihiatri\u010dni slu\u017ebi je, da v mejah mo\u017enosti prepre\u010duje te motnje in jih pomaga odstranjevati. Njen kon\u010dni cilj pa je popolno du\u0161evno zdravje posameznikov in dru\u017eine v skupnosti (WHO).<\/p>\n
Zelo pomembno je:
\n– sprejetje B\/V \u2013 prvi stik z njim
\n– zaupanje med MS in B\/V
\n– razumevanje B\/V \u2013 sposobnost empatije in
\n– po\u0161tenje \u2013 po\u0161ten odnos do B\/V
\nOdnos in komunikacija sta pomembna elementa ZN in to povsod ne samo v psihiatri\u010dni ZN.<\/p>\n
Kako bi danes opredelili psihiatri\u010dno ZN?
\nPoznamo splo\u0161ne definicije ZN, ki so sprejete v SLO. Psihiatri\u010dna ZN je specialno podro\u010dje prakse ZN, ki se ukvarja s posameznikom, z du\u0161evnimi te\u017eavami in motnjami, z dru\u017eino ali \u0161ir\u0161o skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdr. varstvu. Njena osnovna zna\u010dilnost je medosebni odnos med MS in B\/V, usmerjen v prizadevanje pospe\u0161evanja in podpiranja vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje.<\/p>\n
ANA je podala glavne aktivnosti, ki naj jih opravlja medicinska sestra na podro\u010dju psihiatrije:
\n– Obravnava \u017ee obstoje\u010de in potencialne probleme bolnikov
\n– Skrbi za zadovoljevanje fiziolo\u0161kih potreb bolnika v \u010dasu bolezni
\n– Pri svojem delu uporablja star\u0161evska na\u010dela delovanja na bolnika
\n– Prou\u010duje vpliv posameznih faktorjev na \u010dustveno stanje bolnika
\n– Deluje kot socialna svetovalka
\n– Vpliva tudi na druge \u010dlane zdravstvenega tima
\n– S sodelovanjem v okviru socioterapije in skupinske terapije pomaga k izbolj\u0161anju du\u0161evnega stanja bolnika
\n– Sodeluje v delu skupinskih terapij, pri svojem delu pa deluje vedno tudi preventivno
\n– Vzdr\u017euje primeren nivo profesionalnosti zdravstvene nege<\/p>\n
MODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV H. PEPLAU
\nSpada med teorije interakcij. To pomeni:
\n– Da odgovarja na vpra\u0161anje kako in kaj naj MS dela
\n– Da MS prikazuje kot osebo, katero delovanje je v interakciji z B\/V kot MS (za B\/V to pomeni, da je pripravljen za sodelovanje, zaupa vase in v druge)
\n– Spreminjanje posameznika in razvijanje novih vzorcev vedenje tako B\/V kot MS
\n– Interakcija daje prilo\u017enost za rast in razvoj osebnosti tako B\/V kot MS
\n– V interakciji z B\/V MS uporablja razli\u010dne vidike svoje osebnosti, svoj na\u010din razmi\u0161ljanja, dojemanja ter razumevanja sveta
\n– MS preko zaupljivega odnosa in terapevtske komunikacije odkriva pomen B\/V vedenja<\/p>\n
POTEK TERAPEVTSKEGA ODNOSA
\n1. faza orientacije
\n– MS in B\/V sta si ob sre\u010danju tujca
\n– Vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B\/V sprejeti kot partnerja)
\n– Ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja
\n– Pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije
\n– Opazovanje in ocena B\/V stanja<\/p>\n
2. faza identifikacije
\n– B\/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
\n– Odnos med MS in B\/V se poglablja
\n– B\/V se identificira z MS
\n– I\u0161\u010de re\u0161itve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS<\/p>\n
3. faza interakcije
\n– B\/V ima \u017ee jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
\n– Prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
\n– I\u0161\u010de informacije in izkori\u0161\u010da vse mo\u017ene vire pomo\u010di
\n– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B\/V<\/p>\n
4. faza razre\u0161itve
\n– B\/V dela na\u010drte za prihodnost, postavlja si nove cilje in
\n– Prevzema odgovornost zase
\n– Odpove se identifikaciji in vlogi bolnika
\n– MS in B\/V skupaj pregledata vse faze in o\u017eivita izku\u0161njo odnosa
\n– Pregledata dose\u017eene cilje in ovrednotita napredek<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI TERAPEVTSKEGA ODNOSA
\n– Zaupanja, Sprejemanje
\n– Razumevanje, Spo\u0161tovanje
\n– Samorazkrivanje, Zaupnost<\/p>\n
VLOGE MS V PSIHIATRI\u010cNI ZN
\nPotrebno je poznavanje vlog MS na vseh podro\u010djih in s tem poznavanje mo\u017enosti delovanja ZN
\n– Psihiatri\u010dna MS mora imeti znanja iz razli\u010dnih podro\u010dij
\n– Znanja uporablja v razli\u010dnih vlogah, v vseh fazah terapev.odnosa, vloge so usmerjene v medsebojne odnose in so v pomo\u010d bolniku
\n– MS preko izvr\u0161evanja razli\u010dnih vlog zadovoljuje bolnikove potrebe in tako deluje za bolnikovo rast in razvoj njegove osebnosti, kar je tudi glavni cilj psihiatri\u010dne ZN
\n– MS mora poznati svoje vloge, da spozna in se zave svojih mo\u017enosti pri pospe\u0161evanju zdravljenja ljudi z du\u0161evnimi motnjami
\n– Vloge ZN se prepletajo in se smatrajo kot najnujnej\u0161e, kar mora MS storiti za bolnika
\n– Pri izvr\u0161evanju svojih vlog MS uporablja svoje strokovno znanje, izku\u0161nje, svojo osebnost, samo sebe<\/p>\n
NAJPOMEMBNEJ\u0160E VLOGE PSIHIATRI\u010cNE ms
\n– MS ustvarja terapevtsko okolje, MS izvajalka ZN \u2013 strokovna vloga MS, MS je u\u010diteljica, MS je terapevtka
\n– MS je svetovalka, MS je nadomestna mati
\n– MS je bolnikova sogovornica, MS je dru\u017ebena delavka
\n– MS je nosilka sprememb in raziskovalka<\/p>\n
OSEBNOSTNE LASTNOSTI, KI SO POTREBNE MS
\nZavedanje(zavest o sebi o stvareh, ki nam predstavljajo neko vrednost), Spo\u0161tovanje(sebe in druge), Zaupanje(v sebe, v druge), Sprejetost(B\/V sprejmemo tak\u0161nega kot je), Iznajdlivost (ustvarja okolje, ki bo na B\/V delovalo ugodno), Po\u0161tenost (pozitivna zavzetost, ob\u010dutenja in dejanja morajo biti skladna), Empatija (razumevanje, dovzetnost za B\/V ob\u010dutke) Pristnost (odkritost, vljudnost, po\u0161tenost in iskrenost)
\nPozitivna usmerjenost (pomaga B\/V vsak dan narediti bolj sprejemljiv) Humor (kot spodbuda, razvedrilo) Samozavest (osebna, poklicna) Upanje (kot uteha za bolnike in svojce)
\nOb\u010dutek za etiko in odgovornost(MS prevzame odgovornost za svoje vedenje in ravnanje) \u010custvena zrelost (trdnost, uravnove\u0161enost, psihi\u010dno zdrava)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE SAMOOBVLADOVANJE je proces pove\u010devanja odgovornosti za zdravje. Njegovo izvajanje naj bi vodilo k: – Redkej\u0161im sprejemom v bolni\u0161nico – Bolj\u0161im odnosom – Pove\u010dani zmo\u017enosti obdr\u017eati zaposlitev – Ve\u010dja kakovost \u017eivljenja Prvi koraki – Pi\u0161ite dnevnik \u2013 vsaj en stavek na dan – Nau\u010dite se \u010dim ve\u010d o svoji bolezni in zdravilih – … Preberi ve\u010d o Samokontrola depresije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450,517],"tags":[1947,3475,2018,3474,3469,3476],"class_list":["post-4246","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-depresija","tag-dusevno-bolan-pacient","tag-psihiatrija","tag-samokontrola-depresije","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika","tag-zdravtvena-nega-dusevno-omejenega-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4246","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4246"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4246\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4246"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4246"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}