DEFINICIJA po SZO:
\n\u02ddPsihiatri\u010dna zdravstvena nega je specialno podro\u010dje sestavljene teorije in prakse. Je nega ljudi s patolo\u0161kimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako mo\u010dno, da onemogo\u010dajo zdravo oz. normalno \u017eivljenje. Naloga sestre v psihiatri\u010dni slu\u017ebi je, da v mejah mo\u017enosti prepre\u010duje te motnje in jih pomaga odstranjevati. Njen kon\u010dni cilj pa je popolno du\u0161evno zdravje posameznikov in dru\u017eine v skupnosti.\u02dd<\/p>\n
ZGODOVINA PSIHIATRI\u010cNE ZDRAVSTVENE NEGE
\nV svetu;
\n– 1873 \u2013 je Linda Richard prva, ki je organizirala izobra\u017eevanje za nego du\u0161evno bolnikih, imenujejo jo prva psihiatri\u010dna MS
\n– 1882 \u2013 prva \u0161ola za psihiatri\u010dne MS v Massachussettsu
\n– 1935 \u2013 uporaba inzulinske-komotozne terapije, bolniki so dostopnej\u0161i
\n– 1937 \u2013 elektrokonculzivno zdravljenje, za\u010detki soci-psihoterapevtsko zdravljenje
\n– po 2.sv. vojni \u2013 razvoj psihoterapevtskega in sociterapevtskega dela
\n– 1946 \u2013 Ameri\u0161ki kongres sprejel nacionalno listino o du\u0161evnem zdravju
\n– 1952 \u2013 Hildegadr Peplau je objavila knjigo: Medsebojni odnosi v ZN, nega je pomemben terapevtski odnos
\n– 1953 \u2013 v ZDA \u017ee oblikovana metoda dela po procesu ZN, Jones objavi \u02ddTerapevtska skupnost \u2013 nova metoda obravnave v psihiatriji.\u02dd Gregg cilj psihiatri\u010dne ZN
\n– 1976 \u2013 Ameri\u0161ka zveza MS je na podro\u010dju psihiatrije definirala psihiatri\u010dno ZN kot specialno podro\u010dje sesterske teorije in prakse, katere bistvo je v medsebojni komunikaciji med MS in bolnikom. Ta organizacija je podala tudi 9 glavnih aktivnosti, ki naj jih opravlja psihiatri\u010dna MS<\/p>\n
Pri nas;
\n– 1821 – \u02ddblaznica\u02ddje bil majhen oddelek, azil za du\u0161evno bolne v \u010dasu Avstroogrske ustanovljen na dana\u0161njem mestu Psihiatri\u010dne klinike, za bolnike so skrbele redovnice in redovno osebje
\n– med 2.sv. vojno \u2013 dezinstutionizalizacija, psihocid, nacisti\u010dni evtanazijski proces v Novem Celju: 350 bolnikov usmrtili v Avstriji in Nem\u010diji
\n– po vojni du\u0161evni bolniki so \u02dddru\u017ebeno nevarni elementi\u02dd, dodeljuje se najslab\u0161e prostore psihiatriji
\n– 1970 \u2013 strpnej\u0161i odnos do bolnikov, uvajanje psiho-socioterapevtskih metod, terapevtskih skupnosti, rehabilitacijskih programov in klubov
\n– 1953 \u2013 prva \u0161olana MS pri\u010dne s svojim delom
\n– 1987 \u2013 uvajanje dela po procesu
\n– 1997 \u2013 pripravljanje standardov psihiatri\u010dne ZN<\/p>\n
9 GLAVNIH AKTIVNOSTI
\n1. obravnavane \u017ee obstoje\u010de in potencialne probleme bolnika
\n2. vzpostavlja terapevtske milje
\n3. skrbi za zadovoljevanje fizi\u010dnih potreb bolnika v okviru bolezni
\n4. pri svojem delu uporablja star\u0161evska na\u010dela delovanja na bolnika
\n5. preu\u010duje vpliv posameznih faktorjev in \u010dustveno stanje bolnika
\n6. deluje hkrati tudi kot socialna svetovalka
\n7. vpliva tudi na druge \u010dlane terapevtskega tima
\n8. s sodelovanjem v okviru socioterapije in skupine terapevtov pomaga izbolj\u0161ati du\u0161evno stanje bolnika
\n9. pri svojem delu pa naj MS vedno tudi preventivno deluje<\/p>\n
POMEMBNO JE;
\n– da sprejmemo bolnika tak\u0161nega, kot je
\n– pridobimo zaupanje
\n– biti zelo dosledni v dejanjih (da naredimo, kar smo obljubili)
\n– sposobni bolnika razumeti kako se on po\u010duti
\nZN je odvisna od tega koliko je bolnik odmaknjen od realnosti.
\nSocialno posku\u0161amo z mnogimi aktivnostmi, da bi se vrnil v svoje doma\u010de okolje in da bi bil skoraj tak kot je bil prej, preden se je bolezen pojavila.<\/p>\n
ODNOS MED MS IN BOLNIKOM SE RAZVIJE SKOZI NASLEDNJE FAZE;<\/p>\n
1) FAZA ORIENTACIJE \u2013 za\u010detna faza
\nNaloge te faze, ko sta si ob sre\u010danju tujca;
\n– vzpostavitev medsebojnega odnosa in zaupanja med MS in bolnikom
\n– identifikacija glavnega problema in skrbi b\/v, pomo\u010d pri orientaciji, informacije
\n– za\u010detek bolnikovega samoraziskovanja
\nFunkcije MS;
\n– opazovanje in ocenitev b\/v stanja
\n– ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja<\/p>\n
2) FAZA IDENTIFIKACIJE
\n– b\/v postane jasno, kaj se z njim dogaja
\n– odnos med MS in b\/v se poglablja
\n– b\/v se identificira z MS
\n– b\/v i\u0161\u010de re\u0161itve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS<\/p>\n
3) FAZA INTERAKCIJE \u2013 sodelovanje b\/v z MS
\n– b\/v ima \u017ee jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
\n– b\/v prevzame aktivno vlogo v terapevtskem procesu
\n– i\u0161\u010de informacije in izkori\u0161\u010da vse mo\u017ene vire pomo\u010di
\n– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost b\/v
\nNaloge MS;
\n– krepiti b\/v, samostojnost, samozavest, odgovornost, osebnostna in socialna zrelost, vrniti prakti\u010dne spretnosti, u\u010denje<\/p>\n
4) FAZA RAZRE\u0160ITVE \u2013 zaklju\u010devanje, lo\u010ditev
\nMS in b\/v skupaj pregledata dose\u017eena znanja in se odlo\u010data za zaklju\u010dek, kriteriji, ki nam pomagajo pri odlo\u010ditvi;
\n– sposobnosti b\/v za re\u0161evanje problemov in do\u017eivljanja b\/v pri nudenju pomo\u010di
\n– sposobnost skrbeti za svoje psihofizi\u010dne potrebe
\n– socialno funkcioniranje
\n– \u010dustveno stabilnost v dalj\u0161e \u010dasovno obdobje
\n– vi\u0161ja stopnja samospo\u0161tovanja
\n– sposobnost, da se postavi po robu konfliktu, sleherni situaciji
\n– obvladovanje bolezni
\n– b\/v dela na\u010drte za prihodnost, postavlja si nove cilje in prevzema odgovornost zase
\n– odpove se identifikaciji in vlogi bolnika
\n– MS in b\/v skupaj pregledata vse faze in o\u017eivita izku\u0161njo odnosa
\n– Pregledata dose\u017eene cilje in ovrednotita napredek<\/p>\n
MS z izvr\u0161evanjem razli\u010dnih vlog pomaga b\/v, da spozna namen zdravljenja:
\nVE\u010cJE ZADOVOLJSTVO IN OSEBNOSTNO RAST<\/p>\n
MS USTVARJA TERAPEVSTKO OKOLJE Na dobro klimatsko klimo vpliva:
\n– kulturno in estetsko urejeno okolje
\n– aktivnosti, ki bolniku omogo\u010dajo izra\u017eati svoja do\u017eivetja
\n– zdravstveno osebje, ki resni\u010dno skrbi za bolnike in ki s svojim vedenjem pospe\u0161uje pozitivne spremembe in napredek pri b\/v<\/p>\n
MS POMAGA BOLNIKU PRI VKLJU\u010cEVANJU V OKOLJE Ta pomo\u010d obsega razli\u010dne vidike njenega delovanja oz. vzpodbude, zaposlitvena dejavnost, izra\u017eanje \u017eelja pomo\u010di bolniku pri organiziranju posameznih dejavnosti do individualnih in skupinskih pogovorov.<\/p>\n
MS JE IZVAJALKA ZN Zajema izvajanje vseh aktivnosti, ki spadajo v okvir profesije. Vklju\u010duje tudi strokoven pristop k b\/v, njegovim svojcem in tudi sodelovanje s sodelavci. MS pri delu uporablja metodo PZN in skrbi za udobje in oporo bolniku.<\/p>\n
MS JE TERAPEVTKA Lastnosti terapije ZN je razvijajo\u010da druga\u010dnost in osebnostna rast b.
\nVloga MS terapevtke obsega;
\n– \u010dut za negovanje
\n– razumevanje vedenja b\/v
\n– na\u010drtovanje ZN glede na sposobnosti b\/v, ki vklju\u010duje individualni in skupinski pristop
\n– spretnost komuniciranja
\n– poznavanje samega sebe
\n– dokumentiranje terapevtske dejavnosti<\/p>\n
MS JE U\u010cITELJICA Ta vloga temelji na prepri\u010danju, da je treba b\/v podpirati, da se preko pozitivnih izku\u0161enj \u010dimve\u010d nau\u010di. Vzgoja b\/v in svojcev je pomemben sestavni del vsake terapije in ena najpomembnej\u0161ih vlog MS.
\nMS prou\u010duje b\/v z:
\n– ustnimi informacijami in navodili
\n– demonstracijo
\n– apeliranjem na zdrav razum
\nMS b\/v pomaga, da se nau\u010di;
\n– ustrezne skrbi za fizi\u010dne potrebe (prehranjevanje, osebno higieno, obla\u010denje, spanje in po\u010ditek, odvajanje)
\n– primernih poti vklju\u010devanja v okolje
\n– ve\u010dje odgovornosti za dodeljene naloge, dol\u017enosti
\n– sprejemati razli\u010dnost mnenj, razumevanje in sprejemanje samega sebe, svoje prihodnosti
\n– vse o bolezni, o mo\u017enostih prepre\u010devanja recidivov in prepoznavanja zgodnjih znakov recidivov
\n– spozna strategijo zdravljenja (zdravila, stranske u\u010dinke, na\u010dine laj\u0161anja teh u\u010dinkov, varnostni ukrepi, potrebni pri jemanju zdravil)
\n– koristno izrabiti prosti \u010das
\n– mnogih ve\u0161\u010din, potrebnih za vsakdanje \u017eivljenje<\/p>\n
MS JE SVETOVALKA MS b\/v s svetovanjem pomaga, da sam pride do novih spoznanj preko katerih mu bo \u017eivljenje postalo sprejemljivej\u0161e. Svetovanje je reakcija na izra\u017eanje bolnikove potrebe. Svetovalec v svetovalnem procesu b\/v opogumlja, vzpodbuja in nudi \u010dustveno podporo.
\nSvetovanje MS b\/v:
\n– pomaga dajati vzroke svojega vedenja
\n– spodbuja ga k ponovnemu u\u010denju ustreznej\u0161ih oblik vedenja
\n– omogo\u010da \u010dustveno sprostitev in s tem spro\u0161\u010danje napetosti
\n– pomaga da spremeni mote\u010de okolje
\n– pomaga, da dobi pravilen vpogled v svoje trenutno situacijo (v \u010dem so njegove te\u017eave)
\n– pomaga pri socializaciji (prevzgoja in preusposabljanje)<\/p>\n
MS JE BOLNIKOVA ZAGOVORNICA Delamo vedno v dobrobit bolnika, mu povemo kak\u0161ne mo\u017enosti ima in se sam odlo\u010di. Vedno moramo biti strokovni in naklonjeni bolniku.<\/p>\n
MS JE NADOMESTNA MATI MS je posredno odgovorna za skoraj vsak trenutek ki ga bolnik pre\u017eivi na zdravljenju, vse od gospodinjstva do varne zdravstvene oskrbe. Ta vloga se ka\u017ee v:
\n– skrbi za bolnikove fizi\u010dne potrebe
\n– urejanje okolja
\n– pomo\u010di b\/v pri spoznavanju sprejemljivej\u0161ih oblik vedenja<\/p>\n
MS JE DRU\u017dBENA DELAVKA<\/p>\n
MS JE NOSILKA SPREMEMB V ZN IN RAZISKOVALKA<\/p>\n
LASTNOSTI MS:
\n– potrpe\u017eljivost, prilagodljivost, so\u010dutnost, razumevanje (empatija), vztrajnost, prijaznost, zaupanje, poslu\u0161nost, spo\u0161tljivost, izku\u0161enost, strpnost, pozornost, odlo\u010dnost, trdnost, iznajdljivost, stabilnost, po\u017ertvovalnost, po\u0161tenost, upanje, humor, pozitivna usmerjenost<\/p>\n
VLOGE MS;
\n– u\u010ditelj
\n– psihoterapevt
\n– advokat
\n– vzgojitelj
\n– izvajalka ZN
\n– organizator<\/p>\n
KAJ NAJPOGOSTEJE SPREMLJA PSIHIATRI\u010cNE MS?
\n1. strah pred nasiljem
\n2. strah pred zavrnitvijo
\n3. strah pred nemo\u010djo
\n4. strah pred du\u0161evno boleznijo<\/p>\n
OSEBNOSTNE LASTNOSTI
\n– zavedanje (zavest o sebi, o stvareh, ki nam predstavljajo neko vrednoto, zavedanje svoje enkratnosti)
\n– spo\u0161tovanje (sebe in druge)
\n– zaupanje (sebi in drugim)
\n– sprejetost (b\/v sprejmejo tak\u0161nega kot je)
\n– iznajdljivost (ustvarja okolje, ki bo na b\/v delovalo ugodno)
\n– po\u0161tenost (pozitivna zanesenost, ob\u010dutenja in dejanja morajo biti skladna)
\n– empatija (razumevanje, dovzetnost za b\/v ob\u010dutke)
\n– pristnost (odkritost, vljudnost, po\u0161tenost, iskrenost v medsebojnih odnosih)
\n– pozitivna usmerjenost (pomaga b\/v vsak dan narediti bolj sprejemljiv)
\n– humor (kot vzpodbuda, razvedrilo)
\n– samozavest (osebna, poklicna)
\n– upanje (kot uteha za bolnika in svojce)
\n– ob\u010dutek za etiko in odgovornost (MS prevzema nase odgovornost za svoje vedenje in ravnanje)
\n– \u010dustvena zrelost (trdnost, uravnove\u0161enost, psihi\u010dno zdravje)
\n– II\u010c \u2013 indeks izra\u017eenih \u010dustev<\/p>\n
RAZNE OBLIKE
\nPoleg obi\u010dajnega ambulantnega oz. dispanzerskega ter celodnevnega bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja so se v psihiatriji razvile razne druge dejavnosti v prizadevanju, da bi zanje poskrbeli tako obliko zdravljenja, ki bi bila zanje najustreznej\u0161a.
\n1. dnevna oskrba
\n2. no\u010dna oskrba
\n3. dru\u017einska oskrba
\n4. hospitalizacija na domu
\n5. vikend hospitalizacije
\n6. klubi pacientov
\n7. za\u0161\u010ditne delavnice
\n8. telefon \u02ddklic v sili\u02dd
\n9. program skupinske skrbi za osebe s psihozo<\/p>\n
Bolniki odvisni od hospitalizacije
\n+ poz. – neg.
\n-blodnje -odvisnost od MS, ZT in drugih
\n-halucinacije -nezainteresiranost, pasivnost
\n-pomanjkanje volje<\/p>\n
DEZINISTITUCIONALIZACIJA
\nDA NE PRIDE DO POGOSTIH HOSPITALIZACIJ POTREBUJEJO BOLNIKI PREDVSEM PRIJATELJE (dru\u017eina, sorodniki);
\n– podporo v svojem o\u017ejem okolju \u2013 dru\u017eina, svojci, sorodniki, vrstniki
\n– odsotnost patolo\u0161ko odvisnih odnosov z drugimi ljudmi
\n– materialna sredstva \u2013 stanovanje, hrana, obleka
\n– vsakdanje \u017eivljenjske spretnosti
\n– delovna mesta, ki so prilagojena njihovim zmo\u017enostim
\n– psihiatri\u010dno zdravljenje in zdr. nego na svojem domu
\n– informacije o vodenju in obvladovanju bolezni, o bistvenih znakih ponovitve bolezni, zdravilih in stranskih u\u010dinkih ter o pomenu stalnega jemanja zdravil
\n– seznanjanje o slu\u017ebah, ki delujejo v skupnosti, kamor se lahko obrne po pomo\u010d v primeru krize, zaposlitvenih, materialnih, fizi\u010dnih problemih in prosto\u010dasnih dejavnostih<\/p>\n
VLOGA SKUPNOSTNIH SLU\u017dB ALI SKUPNOSTNA SKRB
\nDefinicija; SKUPNOSTNA SKRB \u2013 je sistem slu\u017eb, pripravljen za opredeljeno skupino prebivalcev, ki naj z multidiscipliniranim timskim delom, omogo\u010di;
\n– zgodnji diagnozo
\n– takoj\u0161nje zdravljenje
\n– kontinuiteto skrbi
\n– socialno podporo
\nNamenjena je ljudem z dolgotrajnimi, ponavljajo\u010dimi du\u0161evnimi motnjami.<\/p>\n
CILJI SKUPNOSTNE OSKRBE:
\n– izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja b\/v in njihovih svojcev
\n– dose\u010di najve\u010djo mo\u017eno samostojnost in podporo lastne socialne mre\u017ee
\n– zmanj\u0161ati ob\u010dutek stigmatizacije
\n– zmanj\u0161ati \u0161tevilo hospitalizacij, tudi prisilnih
\n– skraj\u0161ati \u010das hospitalizacije
\n– olaj\u0161ati vklju\u010devanje v vsakdanje \u017eivljenje in zaposlovanje
\n– aktivno pre\u017eivljanje prostega \u010dasa<\/p>\n
DELI SKUPNOSTNE SKRBI (KAJ MU NUDI SKUPNOSTNA SKRB?)
\n– dnevni center (prosto\u010dasna dejavnost, kuhanje, te\u010daji, ples)
\n– stanovanjske skupnosti
\n– invalidske delavnice
\n– skupine za samopomo\u010d uporabnikov in svojcev
\n– skrb za izobra\u017eevanje (strokovnjakov, prostovoljcev)
\n– zagovorni\u0161tvo (sodeluje pri nesoglasju med uporabnikom in ustanovo)
\n– svetovanje (pri iskanju zaposlitve, izobra\u017eevanja)
\n– socialni klubi
\n– stalna skrb na bolnikovem domu
\n– krizni posegi doma (opravlja te zdravnik in patrona\u017ena MS)
\n– zaposlovanje<\/p>\n
UDELE\u017dENCI V SKUPNOSTI
\n– psihiatri\u010dne bolni\u0161nice in dispanzerji
\n– osnovno zdravstvo
\n– specialisti\u010dne ambulante
\n– centri za socialno delo
\n– nevladne organizacije
\n– neformalna socialna mre\u017ea
\n– politika, zakoni, mediji, javnost
\n– stanovanjski sklad
\n– zavod za zaposlovanje<\/p>\n
RAZNE OBLIKA PSIHIATRI\u010cNE DEJAVNOSTI;
\n– dnevna oskrba
\n– no\u010dna oskrba
\n– dru\u017einska oskrba
\n– hospitalizacija na domu
\n– klub pacientov
\n– za\u0161\u010ditne delavnice
\n– telefonski klic v sili
\n– program skupinske skrbi za osebe s psihozo (ALTRA,..)
\nORGANIZACIJE, ZDRU\u017dENJA, ODBORI IN DRU\u0160TVA V SLOVENIJI:
\n– ALTRA \u2013 odbor za novosti v du\u0161evnem zdravju
\n– \u0160ENT \u2013 slovensko zdru\u017eenje za du\u0161evno zdravje
\n– OZARE \u2013 organizacija za kakovost \u017eivljenja
\n– PARADOKS<\/p>\n
SAMOMOR
\nPri samomoru se bole\u010dina prenese na tiste, ki ostanejo (dru\u017eina, prijatelji). Mo\u0161ki (45-50 let) 3: 1 \u017eenske (50-55 let).<\/p>\n
RAZUMEVANJE SAMOMORA
\n1. do samomorilne odlo\u010ditve pride zaradi vrste dejavnikov, ki izvirajo iz \u010dlovekovega okolja in ki zadevajo \u010dlovekovo osebnost
\n2. odlo\u010ditev za samomor se ne porodi v trenutku
\n3. samomorilno dejanje ni zgolj odraz te\u017enje v smrt, temve\u010d tudi klic na pomo\u010d
\nPoznamo notranje (njegova notranjost) in zunanje dejavnike (njegovo okolje).<\/p>\n
KLINI\u010cNA RAZDELITEV AVTOAGRESIVNEGA VEDENJA
\n1) indirektno samouni\u010devalno vedenje
\n– posega v \u017eivljenje mnogih ljudi, povzro\u010da veliko \u0161kode (razni \u0161porti, alkohol, mamila, psihosomatske bolezni, zna\u010dilno za adolescenta)
\n2) samomorilno razmi\u0161ljanje (fantazije)
\n– na\u010delno ali konkretno o na\u010drtu
\n3) samomorilne te\u017enje
\n– gre za indirektno vedenje, ki se \u0161e ni realiziral s samomorilnimi dejanjem
\n4) parasuicidalna pavza
\n– beg \u010dloveka iz neznosne situacije, zanika \u017eeljo po smrti, dejanja so videti kot poskus samomora
\n5) samomorilne gro\u017enje
\n– \u010dlovek grozi, a \u0161e ni\u010d ne naredi
\n6) namerno samopo\u0161kodovanje
\n– ljudje zanikajo samomorilski poskus, so presene\u010deni nad dejanjem
\n7) parasuicidalna gesta
\n– gro\u017enja z opozorilom ali demonstrativnim zna\u010dajem, ki je zdru\u017eena z manj nevarnim dejanjem usmerjenih k sebi
\n8) poskus samomora
\n– avtoagresivno vedenje, ki ga je posameznik pri\u010del in izpeljal s te\u017enjo po uni\u010devanju in \u02ddklic na pomo\u010d\u02dd
\n9) samomor
\n– dejanje s katerim se \u010dlovek usmrti<\/p>\n
UKREPANJE IN ZN
\nSmernice pri oskrbi samomorilno ogro\u017eenih oseb
\n1) VPRA\u0160ATI;
\n– empatija (vzpostaviti terapevtsko komunikacijo)<\/p>\n
2) POSLU\u0160ATI;
\n– bolnik se razbremeni
\n– spoznamo te\u017eo njegove prizadetosti in ogro\u017eenosti<\/p>\n
3) OCENITI SUICIDALNE OGRO\u017dENOSTI;
\n– ocenimo rizik glede na spol, starost
\n– oceniti mo\u017ene psiholo\u0161ke simptome
\n– ugotoviti koliko in kak\u0161ne strese je do\u017eivel pred kratkim
\n– oceniti preteklo in trenutno suicidalno ogro\u017eenost
\n– oceniti podporo okolice
\n– oceniti psiholo\u0161ke (pisma, urejanje dokumentov, razdajanje svojih stvari, depresivni) in fizi\u010dne znake (neje\u0161\u010di, nespe\u010di, na vodo pogosto, so zaprti, suha usta, bole\u010dina pri srcu) samomorilne ogro\u017eenosti<\/p>\n
4) UKREPATI \u010cE JE POTREBNO;
\n– vzpodbujati
\n– varovanje
\n– vklju\u010devanje v terapevtske skupnosti<\/p>\n
5) NE DAJATI VREDNOSTNIH SODB;
\n– ne moralizirati
\n– ne argumentirati o nesmiselnosti samomora<\/p>\n
6) PRIPRAVA NA ODPUST;
\n– bolnika, dru\u017eine, delovno okolje
\n– slediti po dopustu (klici, center, zdr. domovi, patrona\u017ena MS)<\/p>\n
PREVENTIVA SAMOMORA
\nPRIMARNA sloni na ve\u010d letnem opazovanju in analizah samomorilnosti in podobnih pojavih \u2013 vpliva na odstranjevanje okoli\u0161\u010din in \u017eivljenjskih dogodkov, ki ustvarjajo na eni strani dispozicijo za samomorilno dejanje in na drugi strani provokativno situacijo.
\nCILJ P.P. dose\u010di tako naravnanost ljudi, ki bi jih pripeljala do bolj zdravega \u017eivljenja in zadovoljivega re\u0161evanja konfliktov.<\/p>\n
SEKUNDARNA posve\u010da posebno skrb najbolj ogro\u017eenih in pri katerih je mo\u017enost re\u0161evanja te\u017eav na destruktiven na\u010din \u2013 organizira se preko centrov<\/p>\n
TERCIARNA zajema zdravljenje in rehabilitacijo oseb, ki so se po\u0161kodovali s samomorilnim dejanjem
\n– pomembno je zdravstveno delovanje (odnos do samomora)
\n– pomo\u010d in kontrola po odpustu
\nCILJ:
\n– do leta 2000 dose\u010di trajno zmanj\u0161evanje pojavnosti du\u0161evnih motenj
\n– izbolj\u0161ati \u017eivljenja ljudi s tovrstnim motnjami
\n– dose\u010di zmanj\u0161evanje samomora in poskusa samomora<\/p>\n
= MITI =
\n\u02ddLjudje, ki govorijo o samomoru ga sploh ne naredijo.\u02dd
\n\u02ddSamomor se zgodi brez opozorila.\u02dd
\n\u02ddSuicidalne osebe so odlo\u010dene, da se ubijejo.\u02dd
\n\u02ddIzbolj\u0161anje, ki sledi poskusu pomeni, da je nevarnost samomora minila.\u02dd
\n\u02ddLjudje, ki naredijo samomor so du\u0161evno bolni.\u02dd<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z SHIZOFRENIJO<\/p>\n
1. HRANJENJE IN PITJE;
\n– se ka\u017ee kot neko \u010dustveno podro\u010dje, lahko je po\u017ere\u0161ne\u017e ali pa hrano odklanja, to se zgodi velikokrat, ker se boji, da je v njem strup in mu vse smrdi \u2013 pri tem si lahko pomagamo tako, da jemo skupaj z njimi, ali pa da se vsem razdeli enako iz istega lonca, ali da mu prinesejo svojci in dobi hrano, ki je tovarni\u0161ko zaprta. Do njega moramo gojiti tudi \u010dustveni odnos, da sedi za mizo s katerimi rad komunicira in da se o hrani pogovarjajo\/mo.
\n2. SPANJE IN PO\u010cITEK;
\n– lahko so nespe\u010di, imajo preganjalne motnje, nemiren spanec, ker ga strah pred glasovi (pono\u010di, podnevi) ali pa nekateri, ki bi cele dneve samo spali.
\n3. OSEBNA HIGIENA IN OBLA\u010cENJE;
\n– postaja zanemarjen se ne umiva in se ne preobla\u010di in mu je vseeno kako izgleda. Zanj je pomembna civilna obleka, ker bolj pazi nanjo \u2013 zaradi tega problema se zmanj\u0161ajo tudi socialni kontakti.
\n4. IZLO\u010cANJE;
\n– na to vplivajo zdravila in njihovi stranski u\u010dinki (zaprtje, retenca urina), pomembno je voditi evidenco
\n5. KOMUNICIRANJE IN IZRA\u017dANJE \u010cUSTEV;
\n– pri tem nima nobenih te\u017eav vzpostavljati stike z drugimi, ve o \u010dem se bo pogovarjal. Pri njih moramo pa biti posebno pozorni ko se govori o nizkem samospo\u0161tovanju, negativnih \u010dustvih, vzpodbujamo ga da govori o sebi.
\n6. DELO (ORG., \u010cAS);
\n– nima nobenega veselja do dela, zato mnogi ozna\u010dujejo kot lenobnega (ker ni delaven). Njegov delovni dan potrebuje poseben \u010das, ki se vklju\u010di v dolo\u010deno delo, za\u010dne skrbeti za svoje o\u017eje okolje potem delovni prostor, sodeluje pri pripravi sobe za kosilo, vzpodbujati kulturo kjer bolnik \u017eivi. Ti bolniki so zelo egocentri\u010dni, vidijo samo sebe.
\n7. PROSTI \u010cAS IN REKREACIJA;
\n– svoj prosti \u010das vidijo kot pole\u017eavanje, pitje kave in kajenja. Poznati je potrebno njegove \u017eelje, da vemo, kaj je delal preden je zbolel (branje, TV, radio), da organiziramo primerne izlete glede na letni \u010das.
\n8. U\u010cENJE;
\n– pomembno vlogo ima MS, da lahko bolnik skrbi sam zase, da prepozna znake svoje bolezni, da ve kak\u0161ne stranske u\u010dinke imajo posamezna zdravila, o spolnosti, o slu\u017ebah, u\u010denje o drugih.
\n9. VARNOST, KONFLIKTI;
\n– 10% bolnikov kon\u010da s samomorom v za\u010detni fazi, drugi pa ko so \u017ee v remisiji, ki dobro poznajo svojo bolezen. Varovati moramo pred drugimi bolniki, ki se ne znajo boriti. Nasilje pri bolnikih \u2013 PASIVEN je neopazen, ti so zaprti vase, sovra\u017eni, nezadovolnji \u2013 VERBALNO AGRESIVNI ti pa kri\u010dijo in preklinjajo, imajo \u017eivahno mimiko in kretnje. Pribli\u017eati se jim moramo na miren na\u010din to lahko vodi v FIZI\u010cNO NASILJE bolnika, zato naj bi bili vsaj dve osebi, odreagirati moramo hitro, da mu onesposobimo en \u010dut \u2013 VID (nekaj mu na hitro vr\u017eemo v o\u010di). \u010ce ga osamimo ga prive\u017eemo na posteljo in pokli\u010demo zdravnika, da lahko da medikamentozno terapijo in z njim se moramo veliko pogovarjati in potrebno je ugotoviti vzrok za kaj je do tega pri\u0161lo, da ne te napake ponovili.
\n10. ODNOS DO SEBE, SVOJE PRIHODNOSTI IN ODNOS DO DRUGIH LJUDI;
\n– da se smilijo samemu sebi
\n11. ODNOS DO BOLEZNI, ZDRAVLJENJA
\n12. DELO S SVOJCI;
\n– moramo jih nau\u010diti vse, kar vemo mi sami o tej bolezni, se pravi kako prepoznavati znake, samouravnavanje terapije, stranski u\u010dinki. Ve\u010d kot jih nau\u010dimo bolj\u0161i izid bolezni imamo.
\n13. ODNOS DO ODGOVORNOSTI IN DOL\u017dNOSTI, INTERES ZA SVET ZUNAJ SEBE;
\n– mi delamo z bolnikom in ne za bolnika, ko mu mi dajemo razne naloge, ga \u017ee pripravljamo na zunanji svet
\n[wp_ad_camp_1]
\nODVISNOST OD DROG<\/p>\n
1) FAZA \u2013 priprava bolnika na zdravljenje, motivirati, izpeljati diagnosti\u010dni postopek, pripraviti svojce da sodelujejo, da dose\u017ee abstinenco (dobro, da jo nekaj dose\u017ee \u0161e preden se gre zdraviti) do drog in dogovoriti se za ustrezno zdravljenje.
\n2) FAZA \u2013 zdravljenje v bolni\u0161nici ali zunaj bolni\u0161ni\u010dni skupnosti, to poteka v ve\u010d fazah;
\n– obdobje detoksikacije (trezenje); skrb za bolnikove telesne potrebe in skrb za psihi\u010dne in socialne potrebe
\n– obdobje intenzivne psiho-socialne terapevtske obravnave; vklju\u010diti v terapevtsko skupnost, da dose\u017ee popolno kriti\u010dnost, spozna posledice odvisnosti in razvoj o njih. Te\u017eave se ka\u017eejo na telesnemu, du\u0161evnemu in socialnemu podro\u010dju.
\n3) FAZA \u2013 nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacije v okviru KZA. Pogoj za abstinenco traja ve\u010d let. Cilji so dolgoro\u010dni, nadaljevanje rehabilitacije na telesnemu, psihi\u010dnem in soci-ekonomskem podro\u010dju. Zdravljenec naj bi si \u017eivljenje uredil, tako, da bi zmogel svoj problem re\u0161evati brez te\u017eav.<\/p>\n
VLOGA MS (v sindromu odvisnosti);
\n– skupinski terapevt
\n– \u010dlanica zdravstvenega tima
\n– \u010dlanica terapevtske skupnosti
\n– izvajalka medicinsko terapevstkih postopkov
\n– pomo\u010d bolnikom in svojcem (svetovalka)
\n– terapevtka v KZA<\/p>\n
BOLEZEN PRIZADENE BOLNIKA, DRU\u017dINO IN DRU\u017dBO KOT CELOTO!<\/p>\n
TE\u017dAVE PRI ODTEGNITVI ODVISNIH OD ALKOHOLA
\n– tremor
\n– vznemirjenost
\n– znojenje
\n– nausea
\n– driska<\/p>\n
ALKOHOLNI BLEDE\u017d
\n– motena zavest
\n– motnje orientacije \u010dasa, prostora in kraja
\n– nespe\u010dnost
\n– motnje kratkoro\u010dnega spomina
\n– nasilnost
\n– iluzije, halucinacije (slu\u0161ne, vidne, taktilne)
\nTelesni znaki;
\n– tremor rok, tahikardija, nespe\u010dnost, dehidracija
\n– znojenje, pove\u010da RR, pove\u010dana TT, pove\u010dana SR
\n– poru\u0161ena elektrolitsko ravnovesje, konvulzivni napadi, utrujenost<\/p>\n
ETI\u010cNE DILEME V PSIHIATRIJI
\nEti\u010dna na\u010dela in standardi so vodila pri poklicnem odlo\u010danju. Opredeljena so v;
\n– eti\u010dnih kodeksih npr. KODEKS ETIKE MS IN ZT
\n– strokovni standardi<\/p>\n
ETI\u010cNE DILEME
\n1) hospitalizacija brez privolitve;
\n– zakonsko opredeljena v zakonu o zdravstveni dejavnosti \uf0ae posameznik, ki je zaradi du\u0161evne bolezni nevaren sebi in drugim
\n– dilema: kriminirana dejanja pri njih niso pogostej\u0161a kot med zdravimi
\n2) hospitalizacija brez privolitve pri osebah, ki so nevarne sebi
\n3) ZN nasilnega bolnika
\n4) fizi\u010dno omejevanje nasilnega bolnika
\n5) aplikacija medikamentozne terapije brez privolitve
\n6) spo\u0161tovanje dostojanstva bolnika in njegove zasebnosti
\n7) nudenje kompetentne ZN:
\n– velikokrat se ne upo\u0161tevajo standardov o nenehno izpopolnjevanje znanja
\n– znanje posredovati kolegicam in kolegom
\n8) vloga MS pri preventivi du\u0161evnih motenj na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju
\nVLOGA MS PRI PREVENTIVI DU\u0160EVNIH MOTENJ (primarna, sekundarna, terciarna)
\nPRIMARNA
\n– usmerjena je k PREPRE\u010cEVANJU NASTANKA BOLEZNI oz. zmanj\u0161anju incidence
\n– na\u010dini primarne prevencije:
\n– s svetovanjem o prepre\u010ditvi spolno prenosljivih bolezni
\n– svetovanje o zdravem na\u010dinu \u017eivljenja
\n– svetovanje o zmanj\u0161anju dejavnikov tveganja za nastanek BSO
\n– prizadevanje za zmanj\u0161anje \u0161tevila prometnih nezgod
\n– prepre\u010devanje bolnikovih odvisnosti
\n– splo\u0161ni mentalno-higienski ukrepi
\n– pou\u010devanje o prepre\u010devanju oz. odpravljanju stresa
\n– genetsko svetovanje (Downov sindrom)<\/p>\n
SEKUNDARNA
\n– je ZMANJ\u0160ANJE RAZ\u0160IRJENOSTI MOTNJE oz. skraj\u0161anje trajanja bolezni
\n– glavni na\u010deli;
\n– zgodnje spoznavanje bolezni
\n– ustrezno zdravljenje
\n– na\u010dini:
\n– programi za zgodnje intervencije
\n– prosvetljevanje populacije preko medijev, predavanj, poljudnih \u010dlankov
\n– izobra\u017eevanje ljudi v nezdravstvenih poklicih
\n– razvijanje mre\u017ee enot psihiatri\u010dne slu\u017ebe<\/p>\n
TERCIARNA
\n– ZMANJ\u0160A POSLEDICE BOLEZNI oz. PREPRE\u010cI INVALIDNOST
\n– glavni na\u010deli;
\n– prepre\u010devanje ponovitev oz. poslab\u0161anja bolezni
\n– celovitost rehabilitacije
\n– na\u010dini;
\n– vzdr\u017eevalno ali prepre\u010devalno zdravljenje z zdravili (pravilna uporaba)
\n– individualne in skupinske psihoterapije
\n– socioterapija
\n– dru\u017einska terapija
\n– u\u010denje socialnih spretnosti
\n– rehabilitacija v obliki skupinske oskrbe<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z DELIRIJEM<\/p>\n
Poskrbeti moramo za;
\n– varnost (da se po\u0161koduje, pade na WC)
\n– osebna higiena ;
\n– kajti nekontrolirano izlo\u010da blato in urin
\n– mo\u010dno znojenje \u2013 skrbimo za telesno nego
\n– stalna kontrola vitalnih funkcij:
\n– merjenje RR, p, TT, vdihe
\n– \u010de je \uf0af RR, \uf0adp, \uf0adT \u2013 klic zdravnika<\/p>\n
– pozornost za zaplete:
\n– krvavitve iz po\u017eiralnika, \u017eelodca, \u010drevesja
\n– na morebitni epilepti\u010dni napad
\n– na znake hipoglikemije (okvara jeter)
\n– skrb za zadosten vnos teko\u010din
\n– skrb za predpisano medikamentozno terapijo \u2013 moramo ga umiriti
\n– skrb za laboratorijske preiskave
\n– delirij se kon\u010da terminalnim spancem
\n– na\u0161a naloga, da ga po tem pripravi\u0161 na zdravljenje pod nadzorom
\nZN BOLNIKA Z NASILNIM VEDENJEM<\/p>\n
Negovalna diagnoza pri bolniku z nasilnim vedenjem:
\n– nevarnost nasilnega vedenja nevarnost po\u0161kodb
\n– odklanjanje
\n– neustrezne sodobne interakcije
\nCILJI;
\n– bolnik ne po\u0161koduje drugih
\n– ne po\u0161koduje sebe
\n– bolnik sodeluje v procesu zdravljenja
\n– bolnik izra\u017ea svoje strahove, jezo na verbalen, nestruktiven na\u010din
\nINTERVENCIJE ZN ob bolniku z nasilnim vedenjem;
\n– izgradnja zaupljivega odnosa takoj ko je mo\u017eno
\n– odkrivanje vzrokov njegovega vznemirjenja
\n– uporaba komunikacijskih tehnik za umirjanje bolnika in sprostitve fizi\u010dne energije (telovadba)
\n– uporaba pripomo\u010dkov za fizi\u010dno omejevanje in aplikacija medikamentozne terapije mora biti v skladu z dogovorjenimi standardi
\n– bolnika nikoli ne udarimo
\n– fizi\u010dno omejenemu bolniku razlo\u017eimo kaj smo naredili
\n– na oddelku se o dogodku pogovorimo z ostalimi bolniki
\nVeliko je tukaj eti\u010dnih dilem:
\n– kako ukrepati
\n– ali je fizi\u010dno omejevanje potrebno<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z DEPRESIJO<\/p>\n
Ker so motene naslednje aktivnosti, mu pomagamo;
\nPREHRANJEVANJE;
\n– ker so pretirano je\u0161\u010di ali imajo slab apetit
\n– MS ga spodbuja oz. nahrani \u010de je potrebno (zdravstveno vzgojno delo, razlo\u017ei pomen redne prehrane in bolnik se mora tudi redno tehtati)<\/p>\n
IZLO\u010cANJE;
\n– nezadostno u\u017eivanje teko\u010din in balastnih snovi ter neaktivnost \u2013 retenca urina in zaprtje
\n– MS ga spodbuja lahko mu damo tudi odvajala (to predpi\u0161e zdravnik)<\/p>\n
\u010cISTO\u010cA in NEGA TELESA;
\n– so zanemarjeni
\n– trening higienske spretnosti, mu zagotovi intimnost in pripomo\u010dke
\n– ga pohvali ko je urejen<\/p>\n
SPANJE in PO\u010cITEK;
\n– nespe\u010dnost ali prevelika potreba po spanju
\n– MS iz negovalne anamneze spozna potrebe po spanju
\n– Zagotovi ustrezen prostor in vzdu\u0161je, spodbudi ga naj se higiensko uredi in se pogovori z njim
\n– \u010ce ne gre druga\u010de mu da uspavala<\/p>\n
VARNOST;
\n– samomorilna ogro\u017eenost
\n– MS neprestano nadzoruje, se pogovarja, spodbuja k oddel\u010dnim aktivnostim<\/p>\n
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO;
\n– pomo\u010d bolniku k samostojnosti pri opravljanju vseh \u017eivljenjskih aktivnosti
\n– pomo\u010d svojcem<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z MANIJO<\/p>\n
1. OSEBNA HIGIENA; MS ga opozarja, spodbuja k \u010disto\u010di, ker sam za to nima \u010dasa
\n2. OBLA\u010cENJE IN UREJENOST; MS ga spodbuja k dnevnemu preobla\u010denju in diskretnemu li\u010denju
\n3. PREHRANJEVANJE; ker on obroke je hitro, hlasta ali ob tem da ga nekdo zmoti, ne poje do konca. Ms mu dovoli naj si sam izbere prostor in ga spodbuja naj je do konca in ga tehta
\n4. ODVAJANJE; navadno je obstipiran, MS ga spodbuja k redni, peroralni prehrani in k pitju dovolj teko\u010din, zagotovi mu intimnost pri izvajanju potrebe
\n5. PO\u010cITEK IN SPANJE; bolnik je preobremenjen od stalnega gibanja, pono\u010di se prebudi, te\u017ei, hodi sem ter tja. MS vztraja naj se malo ule\u017ee, usede, se z njim pogovori, poskrbi manj\u0161o sobo in mu da uspavalo (zdravnik)
\n6. ZDRAVILA; jih odklanja, ker misli, da je zdrav, vsaj na za\u010detku ga moramo redno nadzirati
\n7. DNEVNE AKTIVNOSTI, REKREACIJA; hodijo naj na delavnice, \u010dajanke, sprehode, kino, k prijateljem
\n8. VARNOST; v konflikt prihaja s sorodniki in pogosto se odzove z jezavostjo. MS odstrani vse (njegove bli\u017enje) nevarne predmete
\n9. KOMUNICIRANJE; je enosmerno na za\u010detku hospitalizacije, samo on govori, ne vsiljujemo mu svojega prav
\n10. U\u010cENJE OBVLADOVANJA VEDENJA; nau\u010di naj se samoobvladovanja in odve\u010dna energija se spro\u0161\u010da pri telovadbi, sprehodih in petju<\/p>\n
ZN BOLNIKA Z DEMENCO
\n– preventivni ukrepi; zdravila
\n– U\u010cENJE v naj\u0161ir\u0161em pomenu v vseh starostih, kajti \u017ee z utrjenimi strategijami la\u017eje obvladamo oz. premagujemo za\u010detne te\u017eave
\n– POMO\u010c SVOJCEM ! (knjiga 138)
\n– ZN ; glede na stadij<\/p>\n
ZN BOLNIKA V DU\u0160EVNI STISKI<\/p>\n
Kaj bolnika vodi v to ? \u2013 sprememba v na\u010dinu \u017eivljenja, izguba dragega, izguba zaposlitve..
\nManifestacija;
\n– fiziolo\u0161ki znaki; nemir, utrujenost, glavobol, motnje v delovanju srca
\n– psiholo\u0161ki znaki, tesnoba, strah, zmanj\u0161ana sposobnost razmi\u0161ljanja, osamljenost, izguba samozaupanja in neodvisnosti<\/p>\n
MS;
\n– dati mu mora ob\u010dutek, da lahko vsak \u010das pride do nje
\n– dose\u010di mora da se bolnik \u010dustveno razbremeni
\n– spodbuja ga, da govori o dogodku v neformalnih pogovorih
\n– ugotovijo katere potrebe niso bile zadovoljene (varnost, ljubezen)
\n– ne naredi tistega, kar lahko naredi bolnik sam
\n– mu ostaja upanje \u2013 veliko pohvale
\n– asertivni trening (uveljavitveni trening)<\/p>\n
ZN BOLNIKA S STRANSKIMI U\u010cINKI ZDRAVIL<\/p>\n
STRANSKI U\u010cINKI IN VLOGA MS;
\n1) nizek RR:
\n– opazujemo in redno merimo tlak
\n– svetujemo, da omejijo \u010das po\u010ditka
\n– pozor na motnje zavesti \u2013 nevarnost padca
\n2) pove\u010dan tek;
\n– pogovor in dvig motivacije ter svetovanje za vzdr\u017eevanje stalne telesne te\u017ee
\n3) te\u017eave z odvajanjem;
\n– obstipacija, retenca
\n– opazovanje, evidentiranje odvajanja
\n– svetovanje o pove\u010dani koli\u010dini vlaknin
\n4) \uf0ad ali \uf0af izlo\u010danje \u017elez v ko\u017ei, nosu in sluznici \u2013 ka\u017ee se kot;
\n– pove\u010dano izlo\u010danje sline \u2013 MS za\u0161\u010ditimo s kremo, za\u0161\u010ditimo vzglavnik, mehki rob\u010dki
\n– mastna ko\u017ea \u2013 MS pogostej\u0161e umivanje obraza, z nevtralnim losionom ga \u010disti
\n5) te\u017eave z akomodacijo \u2013 pomo\u010d z gledanjem v daljavo in postopnim privajanjem na ro\u010dno delo
\n6) vpliv na budnost;
\n– zaspanost, skupaj z njim naredimo dober na\u010drt, ki vodi do samokontrole spanja in spodbujamo ga pri dnevnih aktivnostih
\n7) vpliv na gibalni sistem \u2013 ka\u017ee kot nemir, presedanje, lahko se pojavijo gibi ali kr\u010di mi\u0161ic, tremor (znak parkinsona), ima te\u017eave pri izvajanju aktivnosti in skupaj z bolnikom poi\u0161\u010demo primerno pomo\u010d, da ostane aktiven in samostojen<\/p>\n
PRESPEKTIVNE ZN NA PODLAGI DU\u0160EVNEGA ZDRAVJA<\/p>\n
Ena od mo\u017enosti je BAZALNA STIMULACIJA pomeni spodbujanje osnovnih \u010dutov (tip, vonj, sluh, okus, vid) v terapevtske namene.
\nCILJ;
\n– da bi zaznavali sebe, svoje telo, okolico, druge ljudi
\n– da bi vzbudili zanimanje za lastno telo
\n– da bi tako pri\u0161li z njim v dialog
\n– velik pomen ima DOTIK , ki je informacija za bolnika. Dotik lahko dose\u017eemo z osnovnimi postopki ZN \u2013 umivanjem, namestitev v razli\u010dne polo\u017eaje
\n– primeri: po\u017eivljajo\u010de umivanje za depresivne in nezavestne bolnika in pomirjajo\u010de umivanje za nemirne, hiperaktivne in nespe\u010dne bolnike
\nPerspektiva je tudi v razvoju skupinskih slu\u017eb ter da bi \u010dim ve\u010d psihoti\u010dnih bolnikov imelo mo\u017enosti vklju\u010devanja v rehabilitacijski program.<\/p>\n
TERAPEVTSKI ODNOS MS \u2013 B
\nVLOGA MS;
\n– izvajalka ZN, zagovornica
\n– svetovalka, nadomestna oseba
\n– dru\u017ebena delavka, ustvarja terapevtsko klimo
\n– nosilka sprememb, raziskovalka, u\u010diteljica in terapevtka<\/p>\n
TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA
\n– je terapevtsko sredstvo za pomo\u010d bolniku
\n– omogo\u010da MS, da vstopi v bolnikovo okolje in vzpostavi terapevstki odnos
\n– podajanje informacij, je sre\u010danje enega \u010dloveka z drugim
\n– vsako sporo\u010dilo je izbrano namerno za zadovoljevanje bolnikovih potreb in osebnostno rast
\nZna\u010dilnosti;
\n– zaupanje, empatija, samorazkrivanje
\n– spremljanje, spo\u0161tovanje, zaupnost<\/p>\n
Tehnike terapevtske komunikacije;
\n– poslu\u0161anje, uvodni stavki
\n– postavljanje vpra\u0161anj, besedna vodila
\n– ti\u0161ina, ponavljanje in odsevanje
\n– osvetlitev in potrditev<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
DEFINICIJA po SZO: \u02ddPsihiatri\u010dna zdravstvena nega je specialno podro\u010dje sestavljene teorije in prakse. Je nega ljudi s patolo\u0161kimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako mo\u010dno, da onemogo\u010dajo zdravo oz. normalno \u017eivljenje. Naloga sestre v psihiatri\u010dni slu\u017ebi je, da v mejah mo\u017enosti prepre\u010duje te motnje in jih pomaga odstranjevati. Njen kon\u010dni cilj … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega psihiatri\u010dnega bolnika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[519,523,3478,3477],"class_list":["post-4249","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-mentalno-zdravje","tag-zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje","tag-zdravstvena-nega-pshiatricnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika-1-del"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4249","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4249"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4249\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4249"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4249"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4249"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}