1. Kaj je posebnost ZN otroka ?
\nOtrok je od samega za\u010detka bitje s \u010disto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba. ki bo rasla od samo njej zna\u010dilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej zna\u010dilnih navadah in razvadah.
\nRazvoj njegove osebnosti ter fizi\u010dnih in mentalnih zna\u010dilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, druga\u010dno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in dolo\u010dajo potencial in mo\u017enosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za star\u0161e in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizi\u010dne, mentalne ali \u010dustvene narave.
\nZa otroka sta zna\u010dilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta mo\u010dno povezana in ju zato ne moremo strogo lo\u010devati. Prav rast narekuje enkratnost ZN otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomo\u010d v \u010dasu zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in \u010dustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajo\u010di se otrok pomo\u010d odraslih – lahko tudi re\u010demo, da potrebuje zagovornika oz. za\u0161\u010ditnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujo\u010d vpliv dru\u017eine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vklju\u010ditvi dru\u017eine v vse faze ZN otroka.<\/p>\n
2. Napi\u0161i vloge MS, ki izvaja ZN otroka in mladostnika !
\n– vloga tujke
\n– vloga vodje in izvajalke ZN in zdr. vzgoje
\n– vloga osebe, ki daje otroku in star\u0161em informacije vloga zagovornika
\n– vloga u\u010diteljice
\n– vloga svetovalke
\n– vlogo nadomestne osebe
\n– vlogo raziskovalke
\n– vlogo politi\u010dne delavke<\/p>\n
3. Kaj je zna\u010dilno za posamezno \u017eivljenjsko obdobje otroka ?
\n– OBDOBJE NOVOROJEN\u010cA (od rojstva- konca 4. tedna starosti)
\n– popolnoma odvisen od odraslih
\n– velika potreba po ZN, ki jo ugotavljamo po otrokovi skromni komunikaciji (po hrani, spanju, higenizaciji telesa, po ljubezni- kontaktu, temperatura okolja, varovanje pred infekcijo…
\n– OBDOBJE DOJEN\u010cKA (od l. meseca – konca l. leta)
\n– intenzivna rast in razvoj
\n– odvisnost od odraslih
\n– OBDOBJE MALEGA OTROKA (od konca 1. leta- 3. leta)
\n– za\u010detek samo-osvajanja
\n– spodbujanje gibanja in drugih funkcij
\n– vzgoja
\n– OBDOBJE PRED\u0160OLSKEGA OTROKA (od 3. – 6. leta)
\n– vzgojno izobra\u017eevalne naloge
\n– socializacija
\n– stopnja samooskrbe se ve\u010da
\n– OBDOBJE \u0160OLSKEGA OTROKA (od za\u010detka 7 leta – pubertete)
\n– vzgojno izobra\u017eevalne naloge
\n– manj\u0161a se vpliv star\u0161ev
\n– ve\u010da se vpliv vzgojno-izobra\u017eevalnih institucij
\n– stopnja samooskrbe je velika
\n– velika potreba po telesni aktivnosti<\/p>\n
– OBDOBJE PUBERTETE (od 10 leta do popolne spolne zrelosti)
\n– osvoboditi se ho\u010dejo povezave s star\u0161i
\n– zna\u010dilna psihi\u010dna labilnost
\n– identifikacija s \u010dlani mladinskih skupin
\n– u\u017eivanje alkohola, cigaret, drog
\n– suicidalne te\u017enje
\n– OBDOBJE ADOLESCENCE (od pubertete do konca rasti)
\n– umirjanje
\n– \u0161olanje ali slu\u017eba
\n– vstop v svet odraslih<\/p>\n
4. Katera znanja naj ima MS, ki izvaja ZN otroka ?
\n– strokovno znanje za razumevanje otrokovega vedenja, potreb
\n– znati mora poslu\u0161ati, zastavljati in oblikovati vpra\u0161anja
\n– znanje o ZN in prehrani zdravega otroka
\n– znanje o zdravstveni negi in prehrani bolnega otroka
\n– znanje o rasti in razvoju
\n– znanje iz ZN, anatomije, fiziologije, pediatrije, psihologije, sociologije…
\n– znanje in sposobnost opa\u017eanja sprememb nastalih zaradi bolezni ali dg.-th. postopkov
\n– znanje in sposobnost opravljanja dg.-th. postopkov<\/p>\n
5. Izvajate ZN novorojen\u010dka. Na kak\u0161ne na\u010dine vse izgubljaj toploto ? Lahko opi\u0161ete na primeru!
\n– Novorojenec izgublja toploto:
\n– kondukcijo (oddajanje in sprejemanje toplote ob dotiku s predmetom)
\n– konvekcija (oddajanje toplote s telesne povr\u0161ine v okolni zrak)
\n– radiacija predstavlja 2\/3 izgube toplote (oddajanje toplote s telesne povr\u0161ine proti bli\u017enjim povr\u0161inam – okna stene)
\n– evaporacija (izparevanje vode iz otrokove povr\u0161ine)<\/p>\n
6. Kako bi poskrbel za stabilnost telesne temperature ?
\n– primerno ogrevana soba in posteljica
\n– primerno oble\u010den otrok
\n– primerno hidriran otrok<\/p>\n
7. Katera procesa sta zna\u010dilna za obdobje otroka od rojstva do konca adolescence ?
\n– za otroka sta zna\u010dilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta mo\u010dno povezana in ju zato ne moremo strogo lo\u010devati.
\n8. Katere aktivnosti ocenjujemo po Appgar lestvici ?
\n– sr\u010dni utrip
\n– dihanje
\n– mi\u0161i\u010dni tonus
\n– refleksno vzdra\u017enost
\n– barvo ko\u017ee
\n– Ocenjujemo s to\u010dkami od 0 \u2013 2:
\n– 1 minuto po rojstvu
\n– po 5. minutah \u017eivljenja
\n– ko prinesemo otroka na otro\u0161ki oddelek
\n– \u010de pa je ocena pod 7, pa \u0161e vsakih 5 minut<\/p>\n
0 1 2
\nBARVA KO\u017dE moder, bled telo ro\u017enato, udi modri v celoti ro\u017enate barve
\nDIHANJE odsotno slabotno, jok dober, mo\u010dan jok, redno dihanje (40-60\/min)
\nMI\u0160I\u010cNI TONUS ohlapen oslabljen, upogibanje nekaterih udov aktivni gibi, udi dobro upognjeni
\nREFLEKSNA VZDRA\u017dNOST ni odgovora grimase ob dra\u017eenju (nosu, podplatov) jok
\nSR\u010cNI UTRIP brez pulza po\u010dasen (manj kot 100\/min) ve\u010d kot 100\/min
\nTabela 1. Ocena novorojen\u010dkove vitalnosti po Apgarjevi
\nOcena pod 3 \u2013 ni zdru\u017eljivo z \u017eivljenjem.<\/p>\n
9. Katere presejalne teste delamo pri novorojen\u010dku ?
\n– presejalni testi
\n– bolezni metabolizma\u2013HYPOTHYREOIDIZEM,PKU \u2013 feniketonurija, genska napaka, ne razgrajuje se fenilalanin = kriti\u010dni \u010das znotraj 3 tednov, IDIOTIZEM = 0-20 IQ,
\n– kolki<\/p>\n
10. Kateri refleksi morajo biti prisotni pri novorojen\u010dku, da mati lahko doji ?
\n– sesalni refleks(ko za\u010duti dotik na nebu, za\u010dne sesati)
\n– iskalni refleks
\n– po\u017eirali(ko so usta polna mleka, otrok po\u017eira)<\/p>\n
11. Ste MS v porodni sobi. Na katere temeljne \u017eivljenjske aktivnosti ste takoj po iztisu ploda najbolj pozorni ?
\n– dihanje
\n– pulz<\/p>\n
12. Napi\u0161i vsaj \u0161tiri fiziolo\u0161ke spremembe, ki jih opazimo pri otroku kot odgovor na bole\u010dino !
\n– sr\u010dni utrip se pove\u010da;
\n– krvni tlak se zvi\u0161a;
\n– intrakranialni tlak se zvi\u0161a;
\n– P02 se zni\u017ea;
\n– spro\u0161\u010danje kateholaminov, aldosterona…;
\n– razlika med bazalno in periferno temperaturo;
\n– potenje dlani;
\n– sprememba dihanja (frekvenca, na\u010din dihanja);<\/p>\n
13. Na kak\u0161ne na\u010dine bi na nefarmakolo\u0161ki na\u010din laj\u0161ali bole\u010dino pri otroku ?(dojen\u010dku, mali otrok, \u0161olski otrok, mladostnik)
\nDojen\u010dki
\n– prisotnost star\u0161ev ali MS;
\n– sesanje (duda, prst, pest), dojenje;
\n– ninica, igra\u010de;
\n– guganje, zibanje, pestovanje, no\u0161enje, posedanje;
\n– zmanj\u0161amo hrup;
\n– lahka zra\u010dna odeja;
\n– bo\u017eanje, masa\u017ea;
\n– polo\u017eaj, ki dojen\u010dku ustreza;
\nMali otrok:
\n– prisotnost star\u0161ev ali MS;
\n– ninica, najljub\u0161a igra\u010da;
\n– guganje, dr\u017eanje za roko ali bole\u010di del telesa; akupresija
\n– razvedrilne dejavnosti: glasba, TV, dru\u017eabne igre…
\n– upo\u0161tevanje oz. spodbujanje razli\u010dnih na\u010dinov tola\u017eenja samega sebe
\n– aromaterapija
\n– zatemnitev prostora
\nPred\u0161olski otrok:
\n– upo\u0161tevamo otrokove izku\u0161nje glede laj\u0161anja bole\u010dine;
\n– spodbujamo prisotnost star\u0161ev in MS;
\n– ZN, predvsem bole\u010de posege naj izvaja tista MS, ki jo otrok pozna in jo ima rad.
\n\u0160olski otroci:
\n– upo\u0161tevamo \u017eelje otroka, glede laj\u0161anja bole\u010din (hipnoza, razli\u010dne tehnike relaksacije;
\n– otroku omogo\u010dimo dru\u017eenje z vrstniki;
\n– otroka zaposlimo z razli\u010dnimi aktivnostmi;
\n– omogo\u010dimo prisotnost star\u0161ev, \u010de jih \u017eeli;
\n– razlo\u017eimo postopke ZN in zdravljenja;
\n– spodbujamo ga k sodelovanju;
\nAdolescenti:
\n– pri na\u010drtovanju ZN upo\u0161tevaj prej\u0161nje izku\u0161nje mladostnika z laj\u0161anjem bole\u010dine;
\n– upo\u0161tevaj \u017eelje mladostnika;
\n– nau\u010di ga relaksacijskih tehnik;
\n– dovoli, da ima mladostnik kontrolo nad situacijo;
\n– spodbujaj obiske vrstnikov.
\n[wp_ad_camp_1]
\n14. Otrok ima akutno poslab\u0161anje astme. Kaj lahko takrat ugotovi oz.opazi MS pri temeljni \u017eivljenjski aktivnosti dihanje in kak\u0161na je njena naloga ?
\n– ote\u017eko\u010deno dihanje
\n– dihanje je plitvo, prisotna je tahipnoa, frekvenca dihanja je povi\u0161ana
\n– otrok je lahko bled, cianoti\u010den in poten, zaradi nezadostne oksigenacije tkiv. Saturacija je manj\u0161a od 92, PEF je manj\u0161i od 33% ali pa ga ne moremo izmeriti,
\n– pri otroku je lahko prisoten suh dra\u017ee\u010d ali produktiven ka\u0161elj s pove\u010danim izlo\u010danjem sekreta. Dojen\u010dki in mali otroci izlo\u010dke pojejo, kar lahko izzove bruhanje. Otrok se boji ali no\u010de ka\u0161ljati, zaradi bole\u010dine v prsih,
\n– pri otroku sli\u0161imo piskanje celo od dale\u010d, lahko pa popolnoma izgine, kadar je napad zelo hud (tiha plju\u010da)
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja je otrok nemiren, prestra\u0161en in utrujen,
\n– zaradi pospe\u0161enega dihanja, potenja, je otrok pogosto dehidriran,
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja lahko otrok govori v celih stavkih, ne more povedati celega stavka v enem dihu, govori le nekaj besed v enem dihu.<\/p>\n
Naloge MS :
\n– pri otroku opazuje, meri in zapisuje:
\n– frekvenco, na\u010din in kakovost dihanja,
\n– uporabo pomo\u017ene dihalne muskulature,
\n– nasi\u010denost tkiv s kisikom,
\n– frekvenco pulza, stanje zavesti,
\n– barvo ko\u017ee in sluznic,
\n– ka\u0161elj (vrsto ka\u0161lja, pogostost in trajanje),
\n– koli\u010dino popite teko\u010dine,
\n– opazujemo njegovo verbalno komunikacijo
\n– meri najve\u010dji pretok zraka v izdihu (PEF), ki pomaga oceniti u\u010dinek zdravljenja med napadom.
\n– otroku ponudi napitke,ga spodbuja k pitju, da se zmanj\u0161a viskoznost sluzi
\n– skrbi za ustno nego, po kortikosteroidni th. obvezno potrebno umiti obraz in sprati ustno sluznico sicer se na tako sluznico rade naselijo glivice,
\n– za umiritev dra\u017ee\u010dega ka\u0161lja MS otroke spodbuja k pitju, poskrbi, da v sobi ni dra\u017ee\u010dih snovi, ki otroka dra\u017eijo, da je primerna vlaga (70-80%) in temperatura (20\u00baC) Ob napadu ka\u0161lja MS otroka vzame v naro\u010dje, ve\u010dje otroke pa poskusa umiriti,
\n– otrokom zagotovi \u010dimbolj udoben polo\u017eaj, bodisi sede\u010d ali pol-sede\u010d polo\u017eaj, ki prepre\u010di pritisk trebu\u0161nih organov na prsni ko\u0161, dojen\u010dki in mali otroci pa se najudobneje po\u010dutijo v naro\u010dju star\u0161ev, ko le\u017eijo jim tudi vzdignemo vzglavje in jim ve\u010dkrat menjamo polo\u017eaj (levi, desni bok, hrbet). Lega na trebuhu ni priporo\u010dljiva, ker s tem \u0161e bolj ote\u017eko\u010dimo dihanje.
\n– o\u010disti dihalne poti ro\u010dno ali z aspiratorjem. Ve\u010dje otroke spodbujamo k izpihovanju sluzi iz nosu, po naro\u010dilu zdravnika aplicira v nos FR, ki zmanj\u0161a edem sluznice in s tem sekrecijo.
\n– po naro\u010dilu zdravnika aplicira predpisano th in upo\u0161teva pravilo 5-ih P. Med aplikacijo th opazuje otroka in je pozorna na morebitne stranske u\u010dinke.
\n– po zdravnikovem naro\u010dilu otroku aplicira potrebno koli\u010dino kisika.<\/p>\n
15. Frekvenca dihanja se pri poslab\u0161anju astme
\na) Pove\u010da \u2013 pravilen odgovor
\nb) Zni\u017ea<\/p>\n
16. Kak\u0161en tip sladkorne bolezni imajo otroci ?
\nDiabetes mellitus tip I = Juvenilni diabetes = sladkorna bolezen tip I<\/p>\n
17. Imate so\u0161olca, ki ima sladkorno bolezen. Ste pri telovadbi in so\u0161olec to\u017ei o razbijanju srca, se poti, roke se mu tresejo, slabo se po\u010duti. Kaj bi mu svetovali in kako bi mu pomagali ?
\nda se usede, ponudili bi mu kozarec sladke pija\u010de,ker domnevam po opisanih znakih, da gre lahko za \u00bbhipo\u00ab<\/p>\n
18. Kateri hrani se izognemo pri celiakiji in katera \u017eivila lahko u\u017eivamo ?
\nIzogibamo se hrani, ki vsebuje gluten \u2013 p\u0161enica,je\u010dmen,oves,r\u017e<\/p>\n
19. Proti kateri bolezni je otrok cepljen do 15 meseca starosti ?
\nBCG – (proti TBC) – 2. – 3. dan (uradno 4. – 7. dan)
\nDi-Te-Per-Polio-HiB(polivalentno cepivo, davica, tetanus, otro\u0161ka paraliza,Haemophilus influenzae B),za\u010dnemo v 4.mes.,trikrat,v razmakih na \u0161est tednov
\nREVAKCINACIJA 6 – 12 mes.po kon\u010danem bazi\u010dnem cepljenju,oz. v drugem letu starosti
\nMMR (MPR) = MORBILLI (O\u0160PICE), PAROTITIS (MUMPS) ,RUBELLA (RDE\u010cKE), cepimo od 13. – 18.meseca
\nKoledar cepljenja ja predpisan za vsako leto posebej in se dopolnjuje.<\/p>\n
20. Na\u0161tej tipe dehidracij in znake dehidracije !
\n– tipi dehidracije :<\/p>\n
a. po \u0161tev.stolic dnevno :
\nblaga 5 \u2013 6 x
\nzmerna 6 \u2013 10 x
\nte\u017eka 10 \u2013 15<\/p>\n
b. po izgubi te\u017ee(= dehidracija)
\nlahka do 5%
\nzmerna 5 \u2013 10%
\nte\u017eka nad 10%<\/p>\n
c. vrsta dehidracije glede na koli\u010dino Na+
\nizotoni\u010dna \u2013 Na+ neizpremenjen
\nhiponatremi\u010dna \u2013 Na+ zni\u017ean
\nhipernatremi\u010dna \u2013 Na+ zvi\u0161an<\/p>\n
– znaki dehidracije :
\npadec te\u017ee
\nslab,zni\u017ean turgor ko\u017ee
\nsuhe sluznice
\npri dojen\u010dku vdrta velika fontanela
\nvdrte o\u010di- \u00bbsredi glave\u00ab
\nredko utripanje z vekami
\n\u017eeja
\nnapet trebuh,meteorizem,kr\u010di v trebuhu
\noligurija
\nmotnje zavesti
\nhipotermija \u2013 hladne okon\u010dine,bledica
\npospe\u0161en pulz,padec RR,tihi sr\u010dni toni,globlje in hitrej\u0161e dihanje(acidoza, hiperventil)<\/p>\n
21. Kaj je fetalni alkoholni sindrom ?
\nJe prirojena razvojna motnja, ki ga spremlja bla\u017eja ali huda du\u0161evna prizadetost.<\/p>\n
22. Kaj so temeljni postopki o\u017eivljanja pri otroku ?
\nA, sprostitev dihalnih poti,
\nB, umetno dihanje in
\nC, vzpostavitev cirkulacije- masa\u017ea srca
\n– 1(upih): 3(masa\u017ee) novorojen\u010dek
\n– 1(upih): 5(masa\u017e) dojen\u010dek(mali otrok od 1- 8leta starosti)
\n– 2(vpiha): 15 (masa\u017e) otrok nad 8 let<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Kaj je posebnost ZN otroka ? Otrok je od samega za\u010detka bitje s \u010disto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba. ki bo rasla od samo njej zna\u010dilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej zna\u010dilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizi\u010dnih in mentalnih zna\u010dilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in … Preberi ve\u010d o Glavna vpra\u0161anja, ter odgovori za zdravstveno nego otroka in mladostnika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3480,3485,3483,3482,3484,783,3481,3479],"class_list":["post-4255","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-glavna-vprasanja","tag-izpit-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-mladostnik","tag-otrok","tag-pediatricna-zdravstvena-nega","tag-pediatrija","tag-ter-odgovori-za-zdravstveno-nego-otroka-in-mladostnika","tag-zdravstveno-nego-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4255","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4255"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4255\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4255"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4255"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4255"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}