1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
\nVloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnosti\u010dno in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in star\u0161em ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in star\u0161ih in ocenjuje njihove resurse za re\u0161evanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij star\u0161em in otroku svetuje jim posreduje nova in jih u\u010di novih spretnosti. ZN otroka vklju\u010duje neprestani stik otroka z dru\u017eino, pripravo otroka in dru\u017eine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, laj\u0161anje bole\u010dine, otroku moramo dati mo\u017enost, da preko razli\u010dnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in dru\u017eini moramo zagotoviti zasebnost, dati mo\u017enost izbire, ter upo\u0161tevati kulturne razlike.<\/p>\n
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
\n– vloga tujke
\n– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
\n– vloga, ki daje otroku in star\u0161em informacije
\n– vloga zagovornika
\n– vloga svetovalke
\n– vloga zagovornika
\n– vloga nadomestne osebe
\n– vloga raziskovalke<\/p>\n
3. ZN\u010cILNOSTI ZA POSAMEZNO \u017dIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
\nPRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
\nDejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomo\u010d pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizi\u010dni faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nose\u010dnostjo .TORCH, alkohol, droge, Rtg \u017earki, citostatiki, zdravila, fizi\u010dne in psihi\u010dne travme
\nOBDOBJE NOVOROJEN\u010cKA (od rojstva do konca 4. tedna starosti)
\n– popolnoma odvisen od odraslih
\n– velika potreba po negi, ki jo ugotavljamo po njegovi skromni komunikaciji (po hrani, po spanju, po skrbi za telesno \u010disto\u010do, po ljubezni, stiku, zagotovimo ustrezno temperaturo okolja, po varnosti, pred padci, pred zadu\u0161itvijo in pred po\u0161kodbami)<\/p>\n
OBDOBJE DOJEN\u010cKA (od 1. meseca do konca 1. leta)
\n– intenzivna rast in razvoj
\n– odvisnost od odraslih
\n– \u0161e vedno velika potreba po negi<\/p>\n
OBDOBJE MALEGA OTROKA ( od konca 1. leta do 3. leta)
\n– za\u010detek samoosvajanja
\n– spodbujanja gibanja in drugih funkcij
\n– vzgoja<\/p>\n
OBDOBJE PRED\u0160OLSKEGA OTROKA (od 3. do 6. leta)
\n– vzgojno izobra\u017eevalne naloge
\n– socializacija
\n– stopnja samooskrbe se ve\u010da<\/p>\n
OBDOBJE \u0160OLSKEGA OTROKA ( od za\u010detka 7 leta do pubertete)
\n– vzgojno izobra\u017eevalne naloge
\n– manj\u0161a se vpliv star\u0161ev
\n– ve\u010da se vpliv vzgojno-izobra\u017eevalnih institucij
\n– stopnja samooskrbe je velika
\n– velika potreba po telesni aktivnosti<\/p>\n
OBDOBJE PUBERTETE (od 10 leta do popolne spolne zrelosti)
\n– osvoboditi se ho\u010dejo povezave s star\u0161i
\n– zna\u010dilna psihi\u010dna labilnost
\n– identifikacija s \u010dlani mladinskih skupin
\n– u\u017eivanje alkohola, cigaret, drog
\n– suicidalne \u017eelje<\/p>\n
OBDOBJE ADOLESCENCE ( od pubertete do konca rasti)
\n– umirjanje
\n– \u0161olanje ali slu\u017eba
\n– vstop v svet odraslih<\/p>\n
4. KATERA ZNANJA NAJ IMA MEDICINSKA SESTRA, KI IZVAJA ZDRAVSTVENO NEGO OTROKA?
\n– strokovno znanje za razumevanje otrokovega vedenja, potreb
\n– znati mora poslu\u0161ati, zastavljati in oblikovati vpra\u0161anja
\n– znanje o ZN in prehrani zdravega otroka
\n– znanje o ZN in prehrani bolnega otroka
\n– znanje o rasti in razvoju
\n– znanje iz ZN, anatomije, fiziologije, pediatrije, psihologije, sociologije\u2026
\n– znanje in sposobnost opa\u017eanja sprememb nastalih zaradi bolezni ali diagnosti\u010dno terapevtskih postopkov
\n– znanje in sposobnost opravljanja diagnosti\u010dno terapevtskih postopkov\u2026<\/p>\n
5. IZVAJATE ZN NOVOROJEN\u010cKA. NA KAK\u0160NE NA\u010cINE VSE IZGUBLJA TOPLOTO? LAHKO OPI\u0160ETE NA PRIMERU!
\n– RADIACIJA \u2013 pomeni \u0161irjenje toplote s pomo\u010djo elektromagnetnih valov. Ponavadi je TT vi\u0161ja od temperature okolice, zato telo oddaja toplotne \u017earke v vse smeri. Telo tako izgubi do 40 \u2013 45% toplote.
\n– KONVEKCIJA \u2013 pomeni \u0161irjenje toplote z gibanjem, usmerjanjem z razli\u010dno mo\u010djo s podro\u010dja z vi\u0161jo temperaturo v podro\u010dje z ni\u017ejo (kot su\u0161ilec las).
\n– EVAPORACIJA \u2013 izhlapevanje skozi ko\u017eo. Z njo oddajamo 30 \u2013 35% toplote. Voda hlapi skozi ko\u017eo in plju\u010dne aveole. Nenehno, neopazno, ne ob\u010duteno ne glede na TT. V 24 urah tako izhlapi 600 \u2013 800 ml teko\u010dine.
\n– KONDUKCIJA \u2013 pomeni prenos toplote na drug objekt s pomo\u010djo direktnega kontakta; direktno prevajanje toplote s povr\u0161ine telesa na predmete s katerimi pridemo v stik. Tako \u010dlovek odda okoli 4% toplote. Tako porabimo toploto za ogrevanje zraka, ki nas obdaja (npr: prenos toplote \u2013 \u010de stisnemo kocko ledu se stopi).<\/p>\n
6. KAKO BI POSKRBEL ZA STABILNOST TELESNE TEMPERATURE?
\nZaradi nezrelega termoregulacijskega centra je zelo pomembno da smo posebej pozorni na uravnavanje telesne temperature predvsem pri novorojen\u010dkih. Poskrbeti moramo za:
\n– primerno temperaturo okolice
\n– primerna obla\u010dila
\n– primerno prehrano
\n– primerno toplo (mla\u010dno) teko\u010dino<\/p>\n
7. KATERA PROCESA STA ZNA\u010cILNA ZA OBDOBJE OTROKA OD ROJSTVA DO KONCA ADOLESCENCE?
\nZna\u010dilna procesa sta procesa rasti in razvoja, ki pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta mo\u010dno povezana in ju ne moremo strogo lo\u010devati.<\/p>\n
8. KATERE AKRIVNOSTI OCENJUJEMO PO APGARJEVI LESTVICI?
\nPo Apgarjevi lestvici ocenjujemo novorojenca v 1. 5. in 15 minuti. Ocenjujemo: dihanje, sr\u010dni utrip, mi\u0161i\u010dni tonus, barvo ko\u017ee ter spontano gibanje.<\/p>\n
9. KATERE PRESEJALNE TESTE DELAMO PRI NOVOROJEN\u010cKU?
\n– ocenitev otroka po Apgarju
\n– antropolo\u0161ke meritve
\n– ugotavljanje prisotnosti refleksov
\n– Guthrijev test fenilketonurija
\n– test za ugotavljanje hipotireoze
\n– ultrazvo\u010dni pregled kolkov<\/p>\n
10. KATERI REFLEKSI MORAJO BITI PRISOTNI, DA MATI LAHKO DOJI?
\nRefleksi po materi:
\nPROLAKTINSKI (prolaktin se izlo\u010da med dojenjem in nekaj minut po dojenju, ve\u010d se ga izlo\u010di pono\u010di, ovira ovulacijo)
\nOKSICATINSKI (povzro\u010da, da se mleko izlo\u010da med samim dojenjem, maternica se hitreje kr\u010di)
\nREFLEKSNO KR\u010cENJE BRADAVIC<\/p>\n
Refleks pri otroku
\n– iskalni refleks
\n– sesalni refleks (ko za\u010duti dotik na nebu, za\u010dne sesati)
\n– prijemalni refleks
\n– objemalni refleks
\n– po\u017eiralni refleks (ko so usta polna mleka, otrok po\u017eira)<\/p>\n
11. STE MEDICINSKA SESTRA V PORODNI SOBI. NA KATERE TEMELJNE \u017dIVLJENJSKE AKTIVNOSTI STE TAKOJ PO IZPUSTU PLODA NAJBOLJ POZORNI?
\nNajbolj smo pozorne na dihanje, sr\u010dni utrip, barvo ko\u017ee, gibanje.<\/p>\n
12. NAPI\u0160I VSAJ \u0160TIRI FIZIOLO\u0160KE SPREMEMBE, KOT ODGOVOR NA BOLE\u010cINO!
\nFIZIOLO\u0160KE SPREMEMBE:
\n– pove\u010da se sr\u010dni utrip
\n– potenje dlani
\n– sprememba dihanja (frekvenca, na\u010din dihanja),
\n– povi\u0161a se krvni tlak
\n– intrakranialni tlak se zvi\u0161a
\n– PO2 se zni\u017ea
\n– razlika med bazalno in periferno temperaturo
\n– spro\u0161\u010danje aldosterona, kataholaminov\u2026<\/p>\n
VEDENJSKE SPREMEMBE
\n– nemir, nespe\u010dnost, \u017eiv\u010dnost
\n– obrazne grimase, gubanje \u010dela
\n– jok, kri\u010danje, cmerjenje, je\u010danje
\n– premikanje, brcanje, otrdelost, otrplost, zvijanje<\/p>\n
13. NA KAK\u0160NE NA\u010cINE BI NA NEFARMAKOLI\u0160KI NA\u010cIN LAJ\u0160ALI BOLE\u010cINO PRI OTROKU? (DOJEN\u010cEK, MALI OTROK, \u0160OLSKI OTROK, MLADOSTNIK)
\nDOJEN\u010cEK
\n– prisotnost star\u0161ev ali medicinske sestre
\n– sesanje (duda, prst, pest), dojenje
\n– ninica, igra\u010de
\n– guganje, zibanje, pestovanje, no\u0161enje, posedanje
\n– zmanj\u0161amo hrup
\n– lahka zra\u010dna odeja
\n– bo\u017eanje, masa\u017ea
\n– polo\u017eaj, ki dojen\u010dku ustreza
\n– zdravila za laj\u0161anje bole\u010din po zdravnikovem naro\u010dilu<\/p>\n
MALI OTROK
\n– prisotnost star\u0161ev ali medicinske sestre
\n– ninica, najljub\u0161a igra\u010da
\n– guganje, dr\u017eanje za roko ali bole\u010di del telesa
\n– razvedrilne dejavnosti: glasba, TV, dru\u017eabne igre\u2026
\n– upo\u0161tevanje oziroma spodbujanje razli\u010dnih na\u010dinov tola\u017eenje samega sebe
\n– protibole\u010dinska zdravila<\/p>\n
PRED\u0160OLSKI OTROK
\n– upo\u0161tevati otrokove izku\u0161nje glede laj\u0161anja bole\u010dine (relaksacija)
\n– spodbujamo prisotnost star\u0161ev in medicinske sestre
\n– zdravstveno nego, predvsem bole\u010de posege naj izvaja tista medicinska sestra, ki jo otrok pozna in jo ima rad<\/p>\n
\u0160OLSKI OTROK
\n– upo\u0161tevamo \u017eelje otroka, glede laj\u0161anja bole\u010dine
\n– otroku omogo\u010dimo dru\u017eenje z vrstniki
\n– otroka zaposlimo z razli\u010dnimi aktivnostmi
\n– omogo\u010dimo prisotnost star\u0161ev \u010de jih \u017eeli
\n– razlo\u017eimo postopke zdravstvene nege in zdravljenje
\n– spodbujamo ga k sodelovanju
\n– \u010de prosi zdravila, prosimo zdravnika, da jih predpi\u0161e<\/p>\n
ADOLESCENTI
\n– pri na\u010drtovanju zdravstvene nege upo\u0161tevamo prej\u0161nje izku\u0161nje mladostnika z laj\u0161anjem bole\u010dine
\n– upo\u0161tevamo \u017eelje mladostnika
\n– nau\u010dimo ga relaksacijskih tehnik
\n– dovoli, da ima mladostnik kontrolo nad situacijo
\n– spodbujamo obiske vrstnikov<\/p>\n
14. OTROK IMA AKUTNO POSLAB\u0160ANJE ASTME. Kaj lahko takrat ugotovi oziroma opazi medicinska sestra pri temeljni \u017eivljenjski aktivnosti dihanje in kak\u0161na je njena naloga?
\nMedicinska sestra pri otroku, ki ima akutno poslab\u0161anje astme opazi:
\n– ote\u017eko\u010deno dihanje, zaradi bronhospazma, edema sluznice in pove\u010dane sekrecije, ki ga spremlja du\u0161enje in bole\u010dine v prsih
\n– dihanje je plitvo, prisotna je tahipnoa. Frekvenca dihanja je povi\u0161ana za 50%
\n– pri dihanju opazimo sodelovanje pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic, kar se ka\u017ee z vdiranjem medrebrnih prostorov, vdrte so subklavikularne jamice, jegulum in epigastrij, opazi se plapolanje nosnih kril
\n– spremenjeno je razmerje med vdihom in izdihom, izdih je podalj\u0161an v\u010dasih za ve\u010d kot 2x
\n– otrok je lahko bled, cianoiti\u010den in poten, zaradi nezadostne oksigenacije tkiv. Saturacija je manj\u0161a od 92, PEF je manj\u0161i od 33% ali pa ga ne moremo izmeriti
\n– pri otroku je lahko prisoten suh dra\u017ee\u010d ali produktiven ka\u0161elj s pove\u010danim izlo\u010danjem sekreta. Dojen\u010dki in mali otroci izlo\u010dke pojedo, kar lahko izzove bruhanje. Otrok se boji ali no\u010de ka\u0161ljati, zaradi bole\u010din v prsih
\n– pri otroku sli\u0161imo piskanje celo od dale\u010d, lahko pa popolnoma izgine, kadar je napad zelo hud (tiha plju\u010da)
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja je otrok nemiren, prestra\u0161en in utrujen
\n– zaradi pospe\u0161enega dihanja, potenja je otrok pogosto dehidriran
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja lahko otrok govori v celih stavkih ne more pa povedati celega stavka v enem dihu, govori le nekaj besed v enem dihu<\/p>\n
NALOGE MEDICINSKE SESTRE
\n– medicinska sestra pri bolniku opazuje, meri in zapisuje:
\n– frekvenco in na\u010din kakovosti dihanja
\n– uporabo pomo\u017ene dihalne muskulature
\n– nasi\u010denost tkiv s kisikom
\n– frekvenco pulza, stanje zavesti
\n– barvo ko\u017ee in sluznic
\n– ka\u0161elj (vrsto ka\u0161lja, pogostost in trajanje)
\n– koli\u010dino popite teko\u010dine
\n– opazuje njegovo verbalno komunikacijo
\n– meri najve\u010dji pretok zraka v izdihu (PEF), ki pomaga oceniti u\u010dinek zdravljenja med napadom
\n– ponudi napitke, ga spodbuja k pitju, da se zmanj\u0161a viskoznost sluzi
\n– skrbi za ustno higieno
\n– poskrbi za umiritev dra\u017ee\u010dega ka\u0161lja (spodbuja k pitju, da v sobi ni dra\u017ee\u010dih snovi, primerna vlaga, temperatura. Ob napadu ka\u0161lja otroka vzame v naro\u010dje, ve\u010dje otroke pa posku\u0161a pomiriti
\n– zagotoviti udoben polo\u017eaj le\u017ee\u010dim dvigniti vzglavje, ve\u010dkrat menjamo polo\u017eaje. Lega na trebuhu ni priporo\u010dljiva, ker s tem \u0161e bolj ote\u017eko\u010dimo dihanje
\n– dihalne poti o\u010distimo ro\u010dno ali z aspiratorjem
\n– po naro\u010dilu zdravnika apliciramo predpisano terapijo in upo\u0161tevamo pravilo 5-ih P.
\n– po zdravnikovem naro\u010dilu apliciramo potrebno koli\u010dino kisika<\/p>\n
15. FREKVENCA DIHANJA SE PRI POSLAB\u0160ANJU ASTME:
\nPove\u010da nad 50 %.<\/p>\n
16. KAK\u0160EN TIP SLADKORNE BOLEZNI IMAJO OTROCI? KAK\u0160NA JE VLOGA MEDICINSKE SESTRE?
\nOtro\u0161ki diabetes imenujemo tudi JUVENILNI diabetes, diabetes mellitus tip 1, sladkorna bolezen tipa 1, ki je odvisna od insulina. Vloga MS je predvsem zdravstveno vzgojno delo, pou\u010devati, svetovati in nau\u010diti bolnika kvalitetno \u017eiveti s sladkorno boleznijo, jo dobro voditi, saj s tem prepre\u010duje pozne komplikacije SB.<\/p>\n
17. IMATE SO\u0160OLCA, KI IMA SLADKORNO BOLEZEN. Ste pri telovadbi in so\u0161olec to\u017ei o razbijanju srca, se poti, roke se mu tresejo, slabo se po\u010duti. Kaj bi mu svetovali in kako bi mu pomagali?
\nPotrebno mu je takoj dati kocko sladkorja, kozarec sladke vode, bonbon ali pa glukagon. Preveriti krvni sladkor in nadalje ukrepati.<\/p>\n
18. KATERI HRANI SE IZOGNEMO PRI CELIAKIJI IN KATERA \u017dIVILA LAHKO U\u017dIVAMO?
\nPri ceiliakiji izlo\u010dimo vsa \u017eivila, ki vsebujejo gluten. Izklju\u010dimo p\u0161enico, je\u010dmen, oves in r\u017e \u2013 PJOR. Dovoljena \u017eivila so; ri\u017e, moka, ajda, \u017eita brez glutena, meso, ribe, perutnina. Margarina, rastlinsko olje, aglutenski kruh\u2026<\/p>\n
19. PROTI KATERI BOLEZNI JE OTROK CEPLJEN DO 15, MESECA?
\n– BCG ( proti TBC ) = 2 \u20133 dan ( uradno 4-7 dan ), cepimo le ogro\u017eene otroke
\n– DI ( phteria ) \u2013 davica
\n– TE ( tanus )
\n– PER ( tusis ) \u2013 oslovski ka\u0161elj
\n– POLIO ( myelitis )
\n– HiB haemophulus influenze B<\/p>\n
Za\u010detek v 4. mesecu, cepimo 3-krat v razmaku po 6 tednov
\n– Revakcinacija 6 \u2013 12 mes. po kon\u010danem bazi\u010dnem cepljenju oz. v drugem
\nletu starosti .
\nPROTI
\n– M ( orbili ) \u2013 o\u0161pice
\n– P ( arotis ) \u2013 mumps
\n– R ( ubella ) \u2013 rde\u010dke<\/p>\n
Cepimo od 13. do 18. meseca.<\/p>\n
20. NA\u0160TEJ TIPE DEHIDRACIJ!
\nDehidracije glede na izgubo te\u017ee:
\n– lahka do 5%
\n– zmerna od 5 \u2013 10%
\n– te\u017eka 10%<\/p>\n
Vrste dehidracije glede na natrij:
\n– IZOTONI\u010cNA \u2013 Na+ nespremenjen
\n– HIPONATREMI\u010cNA \u2013 Na+ zni\u017ean
\n– HIPERNATREMI\u010cNA \u2013 Na+ zvi\u0161an (nevarna ker Na ve\u017ee v telesu vodo, hitra rehidracija in lahko privede do mo\u017eganskega edema)<\/p>\n
ZNAKI DEHIDRACIJE
\n– padec te\u017ee
\n– slab zni\u017ean turgor ko\u017ee
\n– suhe sluznice (usta)
\n– pri dojen\u010dkih vdrta fontanela
\n– vdrte o\u010di sredi glave
\n– redko utripanje z vekami
\n– \u017eeja
\n– napet trebuh, meteorizem, kr\u010di v trebuhu
\n– oligurija
\n– motnje zavesti
\n– hipotermija \u2013 hladne okon\u010dine, bledica
\n– pospe\u0161en pulz, padec RR, tihi sr\u010dni toni, globlje in hitrej\u0161e dihanje (acidoza \u2013 v krvi prese\u017eek kislih snovi, hiperventilacija)<\/p>\n
21. KAJ JE FETALNI ALKOHOLNI SINDROM \u2013FAS?
\nFetalni alkoholni sindrom je prirojena razvojna motnja, ki ga spremlja bla\u017eja ali huda du\u0161evna prizadetost. Nastane zaradi prekomernega pitja alkohola v nose\u010dnosti. Otrok ima zato nizko porodno te\u017eo, motnje v delovanju centralnega \u017eiv\u010devja, nepravilno obliko glave (zaj\u010dja ustnica, vol\u010dje \u017erelo, \u0161kilavost)
\n22. TEMELJNI POSTOPKI O\u017dIVLAJNJA!
\nSprostitev dihalnih poti, umetno dihanje in masa\u017ea srca A, B, C, D.
\nPri novorojen\u010dku (takoj po rojstvu) in dojen\u010dku vpihujemo zraka na nos in usta in masiramo le z kazalcem in sredincem, glave ne zavrnemo nazaj damo 1 upih in 3 masa\u017ee in o\u017eivljamo eno minuto, nato kli\u010demo pomo\u010d. Zamislimo si \u010drto med prsnima bradavicama in za en prst na sredini prsnega ko\u0161a odmerimo in nato polo\u017eimo dva prsta in pritisnemo, ne premo\u010dno (po ob\u010dutku).
\nPri malem otroku (1-8 let) zrak vpihujemo sta na usta in masiramo z eno roko (peto dlani) z iztegnjenim komolcem in naredimo 1 upih in 5 masa\u017e, drugo roko imamo na \u010delu. Masirno mesto je isto kot pri velikem otroku, le da uporabimo eno roko.
\nPri velikem otroku (nad 8 let) masiramo tako kot odraslega z obema rokama in iztegnjenimi komolci damo 2 upiha in 30 masa\u017e (nova smernica).
\nMesto masa\u017ee: otipamo rob rebrnega loka in po njem gremo do \u017eli\u010dke, nato polo\u017eimo nad \u017eli\u010dko dva prsta ter polo\u017eimo peto dlani ter na njo \u0161e drugo roko, komolci in hrbet morata biti iztegnjena pritisk masa\u017ee je mo\u010den. Masirati moramo u\u010dinkovito tudi \u010de se ob masa\u017ei polomi kak\u0161no rebro.<\/p>\n
23. NA\u0160TEJ TRI DEJAVNIKE, KI POVZRO\u010cAJO BRONHIALNO ODZIVNOST!
\n– onesna\u017een zrak
\n– alergeni
\n– psihi\u010dni stresi, telesna obremenitev
\n– cigaretni dim<\/p>\n
24. PRI KATEREM DOKON\u010cANEM MESECU ZA\u010cNEMO Z DOHRANJEVANJEM ?
\nZ dohranjevanjem pri\u010dnemo po kon\u010danem 6. mesecu.<\/p>\n
25. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNA\u0160?
\nANOREKSIJA \u2013 beseda anoreksija pomeni \u00bbizguba apetita\u00ab, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namre\u010d normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje u\u017eivanje hrane.
\nBULIMIJA \u2013 oseba, ki trpi za tak\u0161no motnjo ima pove\u010dan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
\nKOMPULZIVNO PRENAJEDANJE \u2013 ozna\u010dujejo jo faze prenajedanja neprestanega konzumiranja hrane in posledi\u010dno pove\u010dana telesna te\u017ea\u2026
\nVLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
\nZdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizi\u010dnem, psihi\u010dnem in socialnem zdravju. Medicinska sestra, ki se odlo\u010di za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora razviti veliko mero pristne empatije, k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spo\u0161tljivosti sprejemanje druga\u010dnosti in hkrati odlo\u010dnosti. V pogovoru ga moramo, motivirati, spodbujati, razbremenjevati mu pomagati in ga spodbujati pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih. To \u010dustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslu\u0161anje, pogovarjanje, pristnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vklju\u010dujemo jih v zdravstveno vzgojo.
\n[wp_ad_camp_1]
\n26. KAK\u0160NI SO CILJI ZDRAVSTVENE NEGE \u2013 MS PRI VZDR\u017dEVANJU TELESNE TEMPERATURE OTROKA Z RESPIRATORNO OKU\u017dBO?
\n– prepre\u010deno bo povi\u0161anje telesne temperature
\n– zni\u017eana bo povi\u0161ana telesna temperatura
\n– otrokovo po\u010dutje bo bolj\u0161e
\n– prepre\u010dena bo dehidracija<\/p>\n
27. NA\u0160TEJ NEKAJ PRAKTI\u010cNIH NASVETOV PRI OBSTIPACIJI!
\n– iz prehrane izlo\u010dimo \u010dokolado, kakav, pravi \u010daj, banane
\n– bel kruh zamenjamo z \u010drnim ali polnozrnatim
\n– sla\u0161\u010dice, ki vsebujejo prete\u017eno ma\u0161\u010dobe in sladkorje, nadomestimo s takimi, ki vsebujejo polnozrnate ali grobo mlete moke
\n– prehrana naj bo me\u0161ana, s poudarkom na \u017eitih, sadju (ne banane), zelenjavi; uporabljamo sve\u017ee olivno olje ali maslo
\n– zmanj\u0161amo koli\u010dino mleka in jo nadomestimo z drugo hrano (popestrimo prehrano)
\n– spremenimo prehranjevalni re\u017eim: redni glavni obroki in ena do dve malici
\n– prigrizki med obroki so prepovedani
\n– dovolj teko\u010dine na dan vsaj 1l do 2l (kompot iz suhih sliv ali fig, voda)
\n– na te\u0161\u010de mla\u010den Donat Mg, jogurt z balastnimi snovmi
\n– manj ma\u0161\u010dobnih in mo\u010dnatih jedi
\n– telesna aktivnost<\/p>\n
28. KATERE SO KONTRAIDIKACIJE ZA DOJENJE?
\na. oku\u017eba z virusom HIV \u2013 AIDS, HCV
\nb. \u010de mati boleha za plju\u010dnico
\nc. \u010de mati nadaljuje z u\u017eivanjem prepovedanih drog<\/p>\n
Pravilni odgovor: A in C.<\/p>\n
29. KAJ NAREDIMO PRI BOLNIKU, KI IMA EPILEPTI\u010cNI NAPAD?
\na. med zobe mu damo nekaj, da prepre\u010dimo ugriz v jezik
\nb. ga stresamo in polivamo z vodo
\nc. obrnemo na bo\u010dni polo\u017eaj in s tem prepre\u010dimo zdrs jezika in zatekanje sline
\nd. ga mo\u010dno dr\u017eimo, da zaustavimo kr\u010de
\ne. z mo\u010dno klofuto ga posku\u0161amo spraviti k zavesti
\nf. \u010de napad po treh minutah ne mine in \u010de je zdravnik to predpisal, apliciramo zdravilo za prekinjanje napadov (Stesolid, Midazolam)
\nPravilna odgovora C in F.<\/p>\n
30. KDAJ PRAVIMO, DA JE OTROK NEDONO\u0160EN; RAZVRSTITEV PO TELESNI TE\u017dI.
\nNedono\u0161en je novorojenec rojen pred 37 tednom gestacijske starosti (GS)
\n– zmerno nedono\u0161en = med 34 in 37 tednom GS (telesna te\u017ea od 1500 do 2500g)
\n– zelo nedono\u0161en = med 29 in 33 tednom GS (telesna te\u017ea od 1000 do 1500g)
\n– ekstremno nedono\u0161en = pred 29 tednom GS (telesna te\u017ea pod 1000g)<\/p>\n
31. NA KATERE \u017dIVLJNJSKE AKTIVNOSTI MORA BITI NAJBOLJ POZORNA MS PRI NEGOVANJU NEDONO\u0160ENKA?
\n– dihanje
\n– telesna temperatura
\n– stanje ko\u017ee
\n– prehranjevanje
\n– izlo\u010danje
\n– spanje
\n– gibanje<\/p>\n
32. NAJPOGOSTEJE OGRO\u017dENE T.\u017d.A?
\n– dihanje
\n– prehranjevanje
\n– pitje uravnavanje TT
\n– ustrezna lega
\n– izogibanje nevarnostim
\n– izlo\u010danje<\/p>\n
32. KAJ JE NEVTROPENIJA?
\nNevtropenija je zmanj\u0161ano \u0161tevilo nevtrofilnih granulocitov. Normalno je 40 \u2013 75%.<\/p>\n
33. NEVARNOSTI, KI PRETIJO NEVTROPENI\u010cNEM OTROKU?
\nNevarnosti, ki pretijo nevtropeni\u010dnem otroku so oku\u017ebe z virusi, bakterijami in glivicami.<\/p>\n
34. KATERI ZOBJE ZRASTEJO DO 1. LETA STAROSTI?
\nNajprej sekalci: med 6 in 8 mesecem sprednja, ter med 7 in 9 mesecem \u0161e zgornja. Ob koncu prvega leta ima otrok \u017ee okrog 8 zob, po 4 v vsaki \u010deljusti.<\/p>\n
35. PRI KATERI STAROSTI OTROK SHODI?
\nKo otrok osvoji sposobnost pokon\u010dne stoje, za\u010dne s prvimi koraki. Sprva hodi sam ob opori in se pri tem postopno uri v vse ve\u010dji koordinaciji celotnega telesa. Ve\u010dina otrok shodi \u017ee okrog 1. leta starosti, samostojno pa pri 18. mesecih.<\/p>\n
36. KAJ JE SHIZOFRENIJA?
\nJe huda du\u0161evna bolezen, za katero so zna\u010dilne razcepljene misli. Je dedna bolezen, poznamo ve\u010d vrst.<\/p>\n
37. VLOGA MS DO SHIZOFRENIJE?
\n– empatija
\n– neobsojanje
\n– opazovanje
\n– vrednotenje
\n– dokumentiranje
\n– komunikacija \u2013 verbalna
\n– skrb za njegovo varnost<\/p>\n
38. TIPI\u010cNI SIMPTOMI CELIAKIJE!
\n– kroni\u010dna driska
\n– obilno smrde\u010de blato
\n– padec telesne te\u017ee
\n– velik napet trebuh
\n– otrok postane slabokrven
\n– razdra\u017eljiv
\n– utrujen
\n– zaostaja v rasti
\n– v blatu se pojavijo ma\u0161\u010dobe<\/p>\n
39. KAJ JE MRK SINDROM?
\na. embrionalna anomalija
\nb. aplazija no\u017enice
\nc. hiperstimulacija jaj\u010dnikov
\nd. maternica le redko funkcionalna
\nPravilni odgovori: A, B, C, D<\/p>\n
40. DEJAVNIKI TVEGANJA PRI DROGAH?
\n– u\u017eivanje oziroma neustrezen odnos do u\u017eivanja drog
\n– dru\u017eba vrstnikov, ki u\u017eivajo droge
\n– vedenjske motnje
\n– izostajanje iz \u0161ole
\n– nesposobnost re\u0161evanja problemov
\n– kraja, prostitucija
\n– nova vrsta drog na tr\u017ei\u0161\u010du \u2013 nevarne me\u0161anice<\/p>\n
41. ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI?
\n– detoksikacija
\n– rekonvalescenca
\n– rehabilitacija
\n– podalj\u0161ano zdravljenje in spremljanje<\/p>\n
42. KAJ OCENJUJEMO Z GLASGOWSKO LESTVICO?
\nGlasgowska lestvica je metoda ocenjevanja kome, zavesti, motorike, senzorike, refleksov (o\u010desni, dihalni) in bole\u010dinskih dra\u017eljajev, zenice reakcije na svetlobo.<\/p>\n
43. KAJ OTROKE NAJBOLJ OGRO\u017dA?
\n– prometne nezgode
\n– padci
\n– zadu\u0161itve
\n– utopitve
\n– nezgode z ognjem in vrelimi teko\u010dinami
\n– zastrupitve<\/p>\n
44. GLAVNI CILJ ZN PRI SPREJEMU OTROKA V BOLNI\u0160NICO?
\n– otrok bo pripravljen na hospitalizacijo
\n– otrok bo pripravljen na lo\u010denost od star\u0161ev
\n– ob\u010dutek kontrole
\n– otroku se bo zmanj\u0161al strah in negotovost
\n– otrok bo imel mo\u017enost sodelovanja z ZN
\n– otrok bo dobil maksimalno pomo\u010d pri hospitalizaciji
\n– otrok bo \u010dutil malo ali ni\u010d bole\u010dine
\n– otrok bo informiran<\/p>\n
45. NAJPOGOSTEJ\u0160E PREBAVNE MOTNJE PRI DOJEN\u010cKU?
\n– driske
\n– zaprtje
\n– bruhanje
\n– polivanje
\n– sindrom razdra\u017eenega \u010drevesja
\n– trebu\u0161ni kr\u010di – kolike<\/p>\n
46. KATERE DELE TELESA NAJPOGOSTEJE PRIZADENEJO ALERGIJSKE REAKCIJE?
\n– ko\u017ea
\n– dihala
\n– ustna votlina
\n– prebavila<\/p>\n
47. NA\u0160TEJ TRI DEJAVNIKE, KI POSLAB\u0160AJO BRONHIALNO ASTMO!
\n– onesna\u017een zrak, izpu\u0161ni plini
\n– mrzel zrak, megla
\n– pretirano suh zrak
\n– dra\u017ee\u010de kemi\u010dne snovi (barve, laki, spreji)
\n– telesne preobremenitve
\n– psihi\u010dni stresi (strah, mo\u010dan jok ali smeh)
\n– cigaretni dim
\n– virusna oku\u017eba
\n– nepravilna uporaba zdravil
\n– sre\u010danje z alergenom (stik z prahom, pr\u0161ico, cvetnim prahom, \u017eivalske dlake\u2026)<\/p>\n
48. KAJ JE DENVERSKI RAZVOJNI TEST IN V KATEREM OBDOBJU RAZVOJA OTROKA GA UPORABLJAMO?
\nDenverski test je presejalni test za sistemati\u010dno in kontinuirano spremljanje razvoja otroka o rojstva do 6 leta starosti. Za spremljanje otrokovega psihi\u010dnega, govornega in socialnega razvoja imamo specialne teste \u2013DENVERSKI RAZVOJNI TEST, ki je standardiziran tudi za slovensko populacijo. Ni test inteligentnosti. Z njim ocenjujemo sposobnost posameznega otroka za opravljanja dolo\u010denih nalog, primernih njegovi starosti.<\/p>\n
49. KATERE SO KONTRAINDIKACIJE ZA DOJENJE?
\n– bolezni dojen\u010dka (fenilketonurija, galaktozemija)
\n– prirojene anomalije dojen\u010dka
\n– bolezni matere (HIV, CMV, aktivna TBC)
\n– zdravila, ki jih u\u017eiva mati
\n– pomanjkanje mleka
\n– anomalije bradavic<\/p>\n
50. NA\u010cINI MERJENJA TELESNE TEMPERATURE?
\nPri nas temperaturo izra\u017eamo v stopinjah Celzijah. Temperaturo merimo:
\n– obi\u010dajno aksilarno (A) \u2013 pod pazduho: normalna telesna temperatura 36,50C
\n– ovoj
\n– rektalno v debelem \u010drevesju (R) (dojen\u010dkom in malim otrokom) \u2013 temperatura je vi\u0161ja za 0,50C (normalna 37,30C) – jedro
\n– oralno (O) normalna temperatura je 370C \u2013 ovoj
\n– v u\u0161esu (U) normalna telesna temperatura 37,10C, priporo\u010da se predvsem pri otrocih, ker je hitro in ne povzro\u010da nelagodja \u2013 jedro
\n– na \u010delu (\u010c) za normalno temperaturo veljajo navodila proizvajalca obli\u017eev oziroma reagen\u010dnih trakov. Primerno za otroke, ker je enostavno in hitro – ovoj<\/p>\n
51. KATERE SO NAJNEVARNEJ\u0160E ANOMALIJE?
\n– sr\u010dne anomalije
\n– myelomeningocoele
\n– diaphragma hernia
\n– atrezija ali fistula po\u017eiralnika
\n– atrezija ali fistula sapnika
\n– atrezija ali stenoza \u010drevesja<\/p>\n
52. KATERI VITAMIN SE PO PRVEM MESECU IN DO KONCA PRVEGA LETA STAROSTI DOJEN\u010cKA, PRIPORO\u010cA KOT DODATEK ZA BOLJ\u0160I RAZVOJ OKOSTJA IN ZOB?
\nPriporo\u010da se vitamin D.<\/p>\n
53. ZDRAVLJENJE IN \u017dITARICE, KI JIH MORAMO UMAKNITI IZ PREHRANE PRI CELIAKIJI?
\nOtrok potrebuje strogo brezglutensko hrano \u2013 dieto \u2013 do\u017eivljenjsko. \u017ditarice, ki jih ne sme u\u017eivati so: PJOR (p\u0161enica, je\u010dmen, oves, r\u017e).<\/p>\n
54. KAK\u0160NE OBLIKE ZLATENICE POZNAMO?
\n– fiziolo\u0161ka zlatenica
\n– patolo\u0161ka zlatenica
\n– prolangirana zlatenica (ki je lahko fiziolo\u0161ka ali patolo\u0161ka)<\/p>\n
55. KAK\u0160NI SO STRANSKI U\u010cINKI FOTOTERAPIJE?
\n– pove\u010da izgubo teko\u010dine preko ko\u017ee
\n– pregretost novorojen\u010dka
\n– podhladitev novorojen\u010dka
\n– teko\u010de blato in pospe\u0161ena \u010drevesna peristaltika, ter ko\u017eni izpu\u0161\u010daji kot posledica dra\u017eenja s fotoizomerami
\n– stres in zaskrbljenost star\u0161ev<\/p>\n
56. KAJ JE DOWNOV SINDROM?
\nDawnov sindrom je prirojena kromosomska anomalija. Otroci imajo v celi\u010dnem jedru svojih telesnih celic namesto obi\u010dajnih 46 kromosomov 47 kromosomov. 21 paru je dodan \u0161e tretji kromosom, ki povzro\u010da tipi\u010dne bolezenske znake. Klini\u010dna slika: umska zaostalost razli\u010dne stopnje, zaostajanje \u017ee intrauterino in kasneje so nizki \u010dokati, \u0161irok prsni ko\u0161.
\nGlava je manj\u0161a, plo\u0161\u010dato zatilje, po\u0161evna (mongolska) o\u010desna re\u017ea, ma\u010dja guba, hipotonija mi\u0161i\u010dja, hiperfleksibilni sklepi, kratki prsti rok, ukrivljen mezinec, opi\u010dja brazda na dlani, sr\u010dna napaka pri 40% otrok, napake prebavnega trakta, levkemije 3x pogosteje, slaba odpornost na infekte, imajo kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n
57. KAJ VPLIVA NA TELESNI RAZVOJ OTROKA?
\n– prehrana
\n– okolje
\n– dedni faktor
\n– telesne in du\u0161evne nepravilnosti<\/p>\n
58. OBRAVNAVA PO\u0160KODOVANEGA OTROKA NA TERENU?
\nPo\u0161kodovanega otroka obravnavamo po ABCD programu. Pozorni moramo biti na morebitne krvavitve ali zlome, ker nam otrok ne zna ali ne more izraziti bole\u010dine. Moramo se zavedati, da je travma najpogostej\u0161i vzrok smrti pri otrocih. Najpomembnej\u0161i je strukturirani pristop k ocenjevanju vitalnih funkcij in odkrivanje \u017eivljenjsko ogro\u017eujo\u010dih stanj, ki jih je potrebno takoj razre\u0161iti \u0161e v \u010dasu primarne oskrbe. Med celotno obravnavo se stalno vra\u010damo k ABC ukrepanju, ne smemo pa pozabiti tudi na varovanje vratne hrbtenice in preostale hrbtenice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA? Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnosti\u010dno in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in star\u0161em ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in star\u0161ih in ocenjuje njihove resurse za re\u0161evanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij star\u0161em in otroku … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za zdravstveno nego otroka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3489,3439,783,3488,935],"class_list":["post-4260","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-nega-otroka","tag-pediater","tag-pediatrija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4260"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4260\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}