O otro\u0161ki bole\u010dini malo govorimo, malo pi\u0161emo in malo razmi\u0161ljamo. Bole\u010dino je zanemarjala tudi stroka zdravstvene nege.<\/p>\n
Bole\u010dina je neprijetna senzorna in \u010dustvena izku\u0161nja ob dejanski ali groze\u010di po\u0161kodbi tkiva ali do\u017eivetje, ki ga opi\u0161emo z izrazi, ki ozna\u010dujejo tak\u0161no po\u0161kodbo.
\n(International Association)<\/p>\n
Bole\u010dina ni vidna in jo definiramo kot individualno izku\u0161njo ali individualno do\u017eivljanje.Bole\u010dina ni mo\u017eno objektivno opisati (Beatrice Soffer, 1981).<\/p>\n
Bole\u010dina je, ko \u010dlovek re\u010de, da ga boli. Je tam, kjer jo \u010dlovek opisuje in tak\u0161na kot jo opisuje ter prisotna takrat, ko jo \u010dlovek opisuje (Me Caffery,1972).<\/p>\n
Bole\u010dina je pri dojen\u010dkih in otrocih celostno, ve\u010ddimenzionalno zaznavanje, ki je raznolika glede na kakovost, trajanje, lokacijo in intenzivnost. Bole\u010dina je pri otroku lahko posledica situacijskih, \u010dustvenih, dru\u017einskih, kulturnih in razvojnih dejavnikov.<\/p>\n
Zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre bi morali priznati:<\/p>\n
– da bolni otroci verjetno izkusijo bole\u010dino;
\n– prevzeti odgovornost za laj\u0161anje bole\u010dine;
\n– pogovoriti se z otrokom, dru\u017eino, zdravnikom o mo\u017enosti laj\u0161anja bole\u010dine;
\n– sproti vrednotiti u\u010dinkovitost zdravstvene nege pri laj\u0161anju bole\u010dine.<\/p>\n
Nekateri pogledi na do\u017eivljanje bole\u010dine pri otroku:<\/p>\n
– otrokova manj\u0161a sposobnost sporo\u010dati okolju o svoji bole\u010dini, jo opisati;
\n– otrokova brezpravnost oz. neupo\u0161tevanje otrokovih potreb pri postopku zdravljenja in zdravstvene nege;
\n– psiholo\u0161ki obrambni mehanizem zdravstvenega osebja in drugih odraslih oseb;
\n– \u0161tevilni miti o bole\u010dinah pri zdravstvenem osebju in drugih;
\na) otrok ima nezrelo \u017eiv\u010devje in zaradi kortikalne nezrelosti ne \u010duti bole\u010dine kot odrasli; intenzivnost do\u017eivljanja bole\u010dine je zmanj\u0161ana;
\nb) otroci so bolj ogro\u017eeni glede zasvojenosti od analgetikov in narkotikov;
\nc) spe\u010di otrok ne \u010duti bole\u010dine;
\nd) otrok ne zna lokalizirati bole\u010dine in opisati njeno intenzivnost;
\ne) otrok se hitreje opomore od izku\u0161nje bole\u010dine in tudi ne pomni dolgo te izku\u0161nje
\nf) medicinska sestra, ki da injekcijo, igra negativno vlogo pri otroku in star\u0161ih (McCaffery, 1982).<\/p>\n
Otrokov odgovor na bole\u010dino:<\/p>\n
Fiziolo\u0161ke spremembe:<\/p>\n
– sr\u010dni utrip se pove\u010da;
\n– krvni tlak se zvi\u0161a;
\n– intrakranialni tlak se zvi\u0161a;
\n– PO2 se zni\u017ea;
\n– spro\u0161\u010dajo se kateholamini, aldosteron\u2026;
\n– razlika med bazalno in periferno temperaturo;
\n– potenje dlani;
\n– sprememba dihanja (frekvenca, na\u010din dihanja);<\/p>\n
Vedenjske spremembe:<\/p>\n
– nemir, nespe\u010dnost, \u017eiv\u010dnost;
\n– obrazne grimase, gubanje \u010dela;
\n– jok, kri\u010danje, cmerjenje, je\u010danje;
\n– premikanje, brcanje, otrdelost, otrplost, zvijanje;<\/p>\n
Zdravljenje bole\u010dine<\/p>\n
Uspe\u0161no zdravljenje in bla\u017eitev bole\u010dine se nana\u0161a in se za\u010dne z natan\u010dno ocenitvijo bole\u010dine. To je izredno zahtevna in te\u017eka naloga in predstavlja za MS izziv, sploh, \u010de
\nneguje otroka, ki ne zna ali ne more verbalno komunicirati.<\/p>\n
Subjektivna ocenitev bole\u010dine:<\/p>\n
– otrokove izku\u0161nje z bole\u010dino in pogovor o bole\u010dini naj slu\u017ei kot osnova za na\u010drt zdravstvene nege;<\/p>\n
– pogovor o uporabi ustreznega in\u0161trumenta za ocenitev bole\u010dine pri otroku:<\/p>\n
Neonatal Infant Pain Scale (NIPS)
\n– Uporabna od 0 do 3 let
\n– Ocena od 0 d0 2 to\u010dki
\n– Ocenjujemo: mimika obraza, jok, dihanje, gibanje rok in nog, stanje budnosti<\/p>\n
Neonatal postoperative pain scale (CRIES)
\nOcena od 0 do 2 to\u010dke
\nOcenjuje se jok, oksigenacija, vitalni znaki, obrazne grimaze, spanje;
\nNeonatal Facial Coding System (NFCS)
\nPostoperativ Pain Score (POPS)
\nPain Rating Scale (PRS)
\nPremature Infant pain Profile (PIPP)<\/p>\n
Lestvica plo\u0161\u010dic: vsaka plo\u0161\u010dica predstavlja del bole\u010dine; uporabljamo od treh let do adolescence;<\/p>\n
Opisna lestvica: otrok izbere besede, ki najbolj ustrezajo stanju njegove bole\u010dine;<\/p>\n
Numeri\u010dna lestvica: otrok izbere \u0161tevilko, ki ustreza njegovi bole\u010dini;<\/p>\n
Lestvica obrazov: otrok izbere obraz, ki ustreza njegovi stopnji bole\u010dine;<\/p>\n
Barvna skala: otrok uredi oz. uporabi razli\u010dne barve glede na stopnjo bole\u010dine;<\/p>\n
– izku\u0161nje star\u0161ev glede laj\u0161anja bole\u010dine pri otroku;
\nObjektivna ocenitev bole\u010dine:<\/p>\n
1. Opazovanje otroka;<\/p>\n
2. Meritev fiziolo\u0161kih funkcij:
\nOCENA STANJA<\/p>\n
1.Zberemo informacije o otrokovih izku\u0161njah o bole\u010dini, pogostost in trajanje bole\u010dinskega do\u017eivljanja, stanje s katero je bole\u010dinsko do\u017eivljanje povezana; kako otrok do\u017eivlja bole\u010dino doma; kaj mu olaj\u0161a bole\u010dino\u2026;<\/p>\n
2.Izmerimo vitalne funkcije in opazujemo spremembe v vedenju:
\nRR; pulz; frekvenco dihanja, izmerimo saturacijo s O2, znojenje, rde\u010dica, raz\u0161irjene zenice;
\nizguba apetita, dr\u017eanje ali puljenje dolo\u010denega dela telesa; kr\u010denje kolen; \u0161kripanje z zobmi; toga dr\u017ea;<\/p>\n
3.Ocenimo otrokovo sposobnost boriti se z bole\u010dino:
\nVzorec obvladovanja se lahko spreminja in je povezan s starostjo otroka, s prej\u0161njimi izku\u0161njami, kulturo, okoljem;<\/p>\n
4.Ocenimo komplikacije, ki so nastale zaradi bole\u010dine:
\nPlju\u010dna obolenja, temperatura, huj\u0161anje, psihosomatska obolenja;<\/p>\n
5. Ocenimo na\u0161o percepcijo do\u017eivljanja otrokove bole\u010dine;
\nBole\u010dinski odziv in ukrepi, mo\u017enosti laj\u0161anj bole\u010dine pri otroku:<\/p>\n
Dojen\u010dki:<\/p>\n
– odvisni od drugih pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih;
\n– razvije se zaupanje do star\u0161ev in medicinske sestre, \u010de so zadovoljene osnovne potrebe;
\n– razvije se nezaupanje, \u010de osnovne potrebe niso zadovoljene;
\n– strah do neznanih oseb okrog 8. meseca starosti;
\n– stimulacija in zadovoljitev preko ust;<\/p>\n
Bole\u010dinski odziv pri dojen\u010dkih:
\n– motori\u010dni nemir;
\n– sprememba pri dihanju
\n– izguba apetita, odklanjanje hrane in teko\u010dine;
\n– spremenjen ritem spanja in budnosti;
\n– razdra\u017eljivost;
\n– obrazne grimase;
\n– togost, uslo\u010denost telesa;
\n– jok, (mo\u010dan, bole\u010d, je\u010de\u010d, stokajo\u010d, slaboten, cvile\u010d)
\n– cmeravost;
\n[wp_ad_camp_1]
\nNa\u010drt zdravstvene nege:<\/p>\n
– prisotnost star\u0161ev ali medicinske sestre;
\n– sesanje (duda, prst, pest), dojenje;
\n– ninica, igra\u010de;
\n– guganje, zibanje, pestovanje, no\u0161enje, posedanje;
\n– zmanj\u0161amo hrup;
\n– lahka zra\u010dna odeja;
\n– bo\u017eanje, masa\u017ea;
\n– polo\u017eaj, ki dojen\u010dku ustreza;
\n– zdravila za laj\u0161anje bole\u010din po zdravnikovem naro\u010dilu;<\/p>\n
Mali otrok:<\/p>\n
– delno (ne)odvisen;
\n– egocentri\u010den, samoljuben;
\n– mo\u010dno navezan na star\u0161e;
\n– ima strah pred lo\u010ditvijo od star\u0161ev;
\n– je nepredvidljiv;
\n– raziskuje sebe in okolico.<\/p>\n
Bole\u010dinski odziv pri malih otrocih:<\/p>\n
– jok(cmeravost-kri\u010danja);
\n– odklanjanje hrane;
\n– mlatenje z rokami in nogami;
\n– toga dr\u017ea;
\n– dotikanje bole\u010dega dela;
\n– strah;
\n– zakrivanje obraza;
\n– pasivnost;
\n– umik;
\n– regresija v obna\u0161anju;
\n– opisuje bole\u010dino: \u00bbBoli, boli!\u00ab; \u00bbAv, av!\u00ab<\/p>\n
Na\u010drt zdravstvene nege:<\/p>\n
– prisotnost star\u0161ev ali medicinske sestre;
\n– ninica, najljub\u0161a igra\u010da;
\n– guganje, dr\u017eanje za roko ali bole\u010di del telesa;
\n– razvedrilne dejavnosti: glasba, TV, dru\u017eabne igre\u2026
\n– upo\u0161tevanje oz. spodbujanje razli\u010dnih na\u010dinov tola\u017eenja samega sebe;
\n– protibole\u010dinska zdravila.<\/p>\n
PRED\u0160OLSKI OTROK:<\/p>\n
– so \u017ee bolj samostojni;
\n– obvladajo igro in gibanje;
\n– kontrolirajo uriniranje in defekacijo;
\n– potrpe\u017eljivi pri dalj\u0161ih lo\u010ditvah;
\n– potrebujejo dru\u017ebo vrstnikov;
\n– lo\u010dijo domi\u0161ljijo od realnosti;
\n– u\u010dijo se delati;<\/p>\n
Bole\u010dinski odziv:
\n– sposoben je opisati in lokalizirati bole\u010dino;
\n– na bole\u010dino se odzove podobno kot mali otrok;
\n– strah pred negovalnimi ukrepi \u00bbKaj dela\u0161?\u00ab, \u00bbZakaj dela\u0161.\u00ab<\/p>\n
Na\u010drt zdravstvene nege:<\/p>\n
– upo\u0161tevamo otrokove izku\u0161nje glede laj\u0161anja bole\u010dine;
\n– otroka zaposlimo
\n– spodbujamo prisotnost star\u0161ev in medicinske sestre;
\n– zdravstveno nego, predvsem bole\u010de posege naj izvaja tista medicinska sestra, ki jo otrok pozna in jo ima rad.<\/p>\n
\u0160olski otroci<\/p>\n
– razvijejo delavnost;
\n– preko obvladovanja novih spretnosti se razvije samospo\u0161tovanje ali manjvrednost, \u010de ni pohval s strani drugih;
\n– postane tekmovalen;
\n– sposoben je logi\u010dnega mi\u0161ljenja;<\/p>\n
Bole\u010dinski odziv:<\/p>\n
– hiperaktivnost, pasivnost;
\n– nestabilno razpolo\u017eenje;
\n– zahtevnost;
\n– agresija, jeza;
\n– na obrazu je izra\u017een strah;
\n– umik, mirnost (le\u017eijo z zaprtimi o\u010dmi);
\n– stokanje, kri\u010danje;
\n– ob prisotnosti vrstnikov zanikajo bole\u010dino,
\n– sku\u0161ajo zadr\u017eati solze;
\n– prisoten je strah pred pohabljenjem, smrtjo;
\n– zahtevajo razlago postopkov zdravstvene nege in zdravljenja;
\n– opredelijo oz. znajo opisati bole\u010dino;
\n– prosijo za zdravila (ne injekcije).<\/p>\n
Na\u010drt zdravstvene nege:<\/p>\n
– upo\u0161tevamo \u017eelje otroka, glede laj\u0161anja bole\u010din (hipnoza, razli\u010dne tehnike relaksacije;
\n– otroku omogo\u010dimo dru\u017eenje z vrstniki;
\n– otroka zaposlimo z razli\u010dnimi aktivnostmi;
\n– omogo\u010dimo prisotnost star\u0161ev, \u010de jih \u017eeli;
\n– razlo\u017eimo postopke zdravstvene nege in zdravljenja;
\n– spodbujamo ga k sodelovanju;
\n– \u010de prosi zdravila, prosimo zdravnika, da jih predpi\u0161e.<\/p>\n
Adolescenti:<\/p>\n
– nihajo med odvisnostjo in neodvisnostjo;
\n– logi\u010dno mi\u0161ljenje in deduktivno sklepanje;
\n– pomembno je mnenje in sprejemanje s strani vrstnikov;
\n– znajo se samokontrolirati;
\n– velike telesne spremembe;
\n– spolne vloge, seksualnost;
\nBole\u010dinski odziv:<\/p>\n
– sposobni opisati bole\u010dino (lokalizacijo, intenzivnost, trajanje)
\n– sami izrazijo \u017eeljo po zdravilih proti bole\u010dini;
\n– prisoten je strah pred telesnimi spremembami;
\n– strah pred izgubo neodvisnosti;
\n– zaskrbljenost zaradi prihodnosti;
\n– v\u010dasih odklonijo postopke pri zdravljenju in zdravstveni negi;<\/p>\n
Na\u010drt zdravstvene nege:<\/p>\n
– pri na\u010drtovanju zdravstvene nege upo\u0161tevaj prej\u0161nje izku\u0161nje mladostnika z laj\u0161anjem bole\u010dine;
\n– upo\u0161tevaj \u017eelje mladostnika;
\n– nau\u010di ga relaksacijskih tehnik;
\n– dovoli, da ima mladostnik kontrolo nad situacijo;
\n– spodbujaj obiske vrstnikov,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
O otro\u0161ki bole\u010dini malo govorimo, malo pi\u0161emo in malo razmi\u0161ljamo. Bole\u010dino je zanemarjala tudi stroka zdravstvene nege. Bole\u010dina je neprijetna senzorna in \u010dustvena izku\u0161nja ob dejanski ali groze\u010di po\u0161kodbi tkiva ali do\u017eivetje, ki ga opi\u0161emo z izrazi, ki ozna\u010dujejo tak\u0161no po\u0161kodbo. (International Association) Bole\u010dina ni vidna in jo definiramo kot individualno izku\u0161njo ali individualno do\u017eivljanje.Bole\u010dina … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega otroka z bole\u010dino<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3505,1600,3482,3506,80,935,3504],"class_list":["post-4277","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-bolecia","tag-bolecina","tag-otrok","tag-pain","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka-z-bolecino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4277","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4277"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4277\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4277"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4277"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4277"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}