Do spoznanja, da ima otrok kroni\u010dno bolezen lahko pridemo nenadoma ali pa nas to skrbi \u017ee dalj\u0161e obdobje ter postopoma spoznavamo, da bo pri otroku potrebno dolgotrajno zdravljenje.
\n\u010ceprav je velik napredek v znanosti in tehnologiji omogo\u010dil normalizacijo \u017eivljenja otrok s kroni\u010dno boleznijo, je potrebno ogromno truda in prilagajanja tako pri otroku kot pri njegovi dru\u017eini. Je pa dejstvo, da se nekateri otroci in njihove dru\u017eine la\u017eje prilagajajo kot druge. Spoznati edinstvenost vsakega otroka ter njegove situacije pomeni velik izziv za zdravstvene delavce. Optimalno adaptacijo posameznega otroka lahko dose\u017eemo samo z opazovanjem in ugotovitvijo mo\u010dnih in \u0161ibkih to\u010dk otroka in njegove dru\u017eine.
\nPopulacija otrok in odraslih z kroni\u010dnimi boleznimi stalno nara\u0161\u010da. Znanstvena odkritja in tehnolo\u0161ki napredek so izbolj\u0161ala na\u010din zdravljenja, ter tako podalj\u0161ala \u017eivljenjsko dobo otrok z resnimi in \u017eivljenjsko nevarnimi stanji. Kroni\u010dne bolezni so eden glavnih problemov zdravja v industrializiranih de\u017eelah.<\/p>\n
Definicija
\nObstaja veliko definicij kroni\u010dne bolezni. Eno izmed definicij, ki se uporablja tudi danes je, da je kroni\u010dna bolezen vsako poslab\u0161anje in odklon od normalnega stanja in ima eno ali ve\u010d naslednjih zna\u010dilnosti: traja dlje \u010dasa, zapu\u0161\u010da stalno ali za\u010dasno nezmo\u017enost, povzro\u010di neverzibilne patolo\u0161ke spremembe, zahteva rehabilitacijo, lahko je potreben stalen nadzor, opazovanje in nega.
\nDruga definicija: Kroni\u010dna bolezen je motnja z dolgotrajnim potekom, ki je lahko progresivna in usodna ali pa povezana z relativno normalno \u017eivljenjsko dobo in normalnim \u017eivljenjem kljub dolo\u010denim omejitvam.
\nVsaka telesna ali du\u0161evna motnja pa ima bistvene ali dolgoro\u010dne neugodne posledice na posameznikovo zmo\u017enost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti.<\/p>\n
Vsakodnevne aktivnosti pa so tiste, ki jih velika ve\u010dina po\u010dne redno in pogosto dan za dnem, kot npr. umivanje, prehranjevanje, vo\u017enja z avtom, \u2026 Telesne motnje vklju\u010dujejo na primer \u0161ibko delovanje posameznih delov telesa (o\u010di, u\u0161esa, udje, notranji organi\u2026.), ki ga je povzro\u010dila bolezen oz. po\u0161kodba, ali pa so te motnje \u017ee prirojene. Sem spadajo slepota, gluhost, paraliziranost posameznih delov telesa, sr\u010dne bolezni, anemija, onkolo\u0161ka obolenja\u2026). Du\u0161evne motnje vklju\u010dujejo vse klini\u010dno poznane du\u0161evne bolezni kakor tudi motnje pri u\u010denju.<\/p>\n
Terminologija
\nPoleg izraza kroni\u010dna bolezen se pogosto uporabljajo \u0161e naslednji izrazi: dolgotrajna bolezen, kroni\u010dno stanje, poslab\u0161anje, ote\u017eitev, nezmo\u017enost, nesposobnost, prizadetost, invalidnost. Vsak izraz se osredoto\u010di na dolo\u010den vidik bolezni, bodisi samo na medicinski (poslab\u0161anje), dru\u017ebeni oz. sociolo\u0161ki (ote\u017eitev), pa tudi psiholo\u0161ki (nezmo\u017enost- na psiholo\u0161kem, pa tudi funkcionalnem podro\u010dju). V zdravstveni negi se pogosto uporablja izraz \u00bbotroci z dodatnimi oz. posebnimi potrebami\u00ab.
\nUporaba posameznih izrazov lahko vpliva na odnos posameznika in celotne dru\u017ebe do ljudi, ki niso fizi\u010dno privla\u010dni, ki te\u017eko funkcionirajo v \u201cnormalni\u201d dru\u017ebi, na ljudi, ki odstopajo od dru\u017ebenih norm. \u201cNormalna populacija jih stigmatizira.<\/p>\n
Kaj je normalno?<\/p>\n
Klasifikacija kroni\u010dne bolezni
\nKroni\u010dno bolezen lahko razdelimo na razli\u010dne kategorije:
\n– Kroni\u010dne bolezni, ki ogro\u017eajo \u017eivljenje (npr. onkolo\u0161ka obolenja, odpoved funkcije ledvic..),
\n– Kroni\u010dne bolezni vidne drugim (slepota, umska zaostalost),
\n– Kroni\u010dne bolezni, ki jih drugi ne vidijo (sladkorna bolezen, kolitis, celiakija, anemija\u2026)
\n– Druge kroni\u010dne bolezni, ki ne ogro\u017eajo \u017eivljenje.
\nTe kategorije niso izklju\u010dujo\u010de, jih pa lahko tudi medsebojno dopolnjujemo, prepletamo, se pa tudi skozi \u010das spreminjajo. Bolezni, ki so v\u010dasih ogro\u017eale \u017eivljenje, danes niso ve\u010d \u017eivljenjsko nevarne.
\nIncidenca in prevalenca kroni\u010dnih bolezni
\nTe\u017eko je dolo\u010diti incidenco in prevalenco kroni\u010dnih bolezni. Podatki so odvisni od statisti\u010dnih metod, vira informacij in tega, kaj vse zajamemo pod pojmom kroni\u010dna bolezen. V Ameriki ima 10-15% otrok mlaj\u0161ih od 18 let neko kroni\u010dno stanje. Podatki iz evropskih statisti\u010dnih uradov so podobni. \u010ce pri\u0161tejemo k kroni\u010dnim obolenjem tudi motnje vida, sluha in govora, motnje pri u\u010denju, ter vedenjske motnje, potem so \u0161tevilke \u0161e ve\u010dje.
\nVpliv kroni\u010dne bolezni na otroka in njegovo dru\u017eino
\nKroni\u010dna bolezen vpliva na vsakega \u010dlana dru\u017eine in na njeno skupno \u017eivljenje. Kroni\u010dne bolezni pri otroku povzro\u010dajo strese, razdirajo odnose in ovirajo razvoj dru\u017ein. Tako bolezen enega \u010dlana dru\u017eine povzro\u010di vrsto simptomov pri ostalih \u010dlanih. Kroni\u010dna bolezen lahko prekine medsebojno sporazumevanje, prina\u0161a spremembe v bivali\u0161\u010du, karieri, spanju in rekreaciji, povzro\u010di finan\u010dne te\u017eave zaradi oddaljenosti zdravstvenih in vzgojno varstvenih ustanov od doma, mo\u017eno pa je tudi, da mora eden izmed star\u0161ev opustiti svojo zaposlitev in ima potem dru\u017eina \u0161e manj\u0161e dohodke. Pogosto mora dru\u017eina svoje dnevne aktivnosti prilagoditi otroku. Velikokrat se star\u0161i spopadajo s strahom in negotovostjo zaradi skrbi in nege bolnega otroka, strah jih je poslab\u0161anj bolezenskega stanja ali pa celo smrti otroka. Star\u0161i teh otrok ob\u010dutijo:
\n– \u0161ok, nemo\u010d, negotovost;
\n– jeza, bes, spra\u0161ujejo se, zakaj se je to zgodilo ravno njim;
\n– ob\u010dutek krivde, spra\u0161ujejo se, kdo je kriv;
\n– odklonitev otroka;
\n– sram, svojega otroka se za\u010dnejo sramovat
\n– strah, anksioznost;
\n– \u017ealovanje;<\/p>\n
Psihi\u010dne krize star\u0161ev ob spoznanju, da gre pri otroku za kroni\u010dno stanje:
\n– Faza \u0161oka: star\u0161i so emocionalno in \u010dustveno zmedeni, telo je paralizirano, postanejo razdra\u017eljivi. Ta faza lahko traja od nekaj minut do par dni. Pomembno je, da star\u0161em nudimo emocionalno podporo in poka\u017eemo so\u010dutje.
\n– Faza reakcije: pri star\u0161ih se pojavi \u017ealost, potrtost, razo\u010daranje, ob\u010dutek krivde, zaskrbljenost, strah, bojazen, agresija, zanikanje, ob\u010dutek neuspeha, nastopijo obrambni mehanizmi. Star\u0161i potrebujejo pozornost, pomembno je, da jih poslu\u0161amo, izrazimo iskreno so\u010dutje, njihovo pozornost poizku\u0161amo preusmerit drugam.
\n– Faza adaptacije, prilagoditve: star\u0161i se soo\u010dijo z realnostjo, vpra\u0161ajo, kaj lahko naredijo. To je signal pripravljenosti za sprejemanje informacij in pomo\u010di. Star\u0161em damo zanesljive, natan\u010dne, to\u010dne informacije o zdravljenju in zdravstveni negi, vzgoji, mo\u017enosti za izobra\u017eevanje in o prihodnosti.
\n– Faza orientacije: star\u0161i za\u010dnejo iskati pomo\u010d in informacije za na\u010drte v prihodnosti. \u010ce je le mogo\u010de star\u0161em priskrbimo konkretno pomo\u010d, damo jim navodila za \u017eivljenje v prihodnosti.
\nVsaka kroni\u010dna bolezen ima svoje zna\u010dilnosti, povzro\u010da dolo\u010dene omejitve, zahteve po terapevtskih in diagnosti\u010dnih posegih, povzro\u010da neugodje in bole\u010dine, zahteva dalj\u0161e obdobje nadzora in ob\u010dasne hospitalizacije, ima specifi\u010dni potek in posledice. Zelo te\u017eko je predvideti splo\u0161en vpliv kroni\u010dne bolezni na otroka. Kroni\u010dna bolezen preobrne in preoblikuje otrokov na\u010din \u017eivljenja in odlo\u010dilno vpliva na njegovo do\u017eivljanje lastne vrednosti. Zelo pomembna je tudi otrokova osebnost. Negotov, k potrtosti nagnjen otrok, ki tudi sicer hitro obupa, se vda in postane pasiven, se bo brez dvoma druga\u010de odzval na bolezen kot njegov samozavesten, dinami\u010den, uporni\u0161ki, optimisti\u010den in podjeten vrstnik. Pomembno je, v kateri starosti je otrok zbolel in kak\u0161na je bila njegova osebnost v \u010dasu nastopa bolezni. Zelo pomemben je tudi njegov splo\u0161en odnos do bolezni in do zdravja. Na kroni\u010dno bolnega vpliva tudi okolje, ravnanje oseb, ki so zanj \u010dustveno pomembne, spremembe v odnosu do njega, njihova pomo\u010d in sodelovanje pri zdravljenju in vodenju kroni\u010dne bolezni.
\nVsekakor pa je odgovor otroka na kroni\u010dno bolezen odvisen od vrste kroni\u010dne bolezni in stopnje prizadetosti, od zahtevnosti medicinske in negovalne podpore, od \u0161tevila hospitalizacij, od otrokove aktivnosti in sposobnosti skrbeti zase, od stopnje socializacije in mo\u017enosti vklju\u010ditve v \u0161olanje in druge aktivnosti, od stopnje oviranosti normalnega razvoja, od pogostosti pojavljanja zapletov bolezni in mo\u017enosti smrti.<\/p>\n
Kroni\u010dna bolezen ima vpliv tudi na brate in sestre bolnega otroka, vendar je tudi ta vpliv odvisen od vrste kroni\u010dne bolezni in stopnje prizadetosti sorojenca. Nekateri bratje in sestre imajo ob\u010dutek, da jih star\u0161i zanemarjajo, ker veliko \u010dasa pre\u017eivijo z bolnim otrokom doma ali pa v bolnici. Nekateri za\u010dnejo kazati znake regresije v obna\u0161anju, ker na tak na\u010din ho\u010dejo pritegniti pozornost. Ker star\u0161i pre\u017eivijo veliko \u010dasa z bolnim otrokom, postanejo zdravi otroci bolj ob\u010dutljivi, kar se ka\u017ee v njihovih vedenjskih motnjah. Mnogokrat zdravi otroci nimajo takega otro\u0161tva kot njihovi prijatelji, se manj udele\u017eujejo raznih aktivnosti, so stalno pod pritiskom, se lahko sramujejo bolnih bratov in sester in zaradi tega svojih prijateljev ne sprejemajo na domu, nekateri tudi skrbijo za bolne brate in sestre- postanejo prave medicinske sestre.
\nNegovalne diagnoze:
\npri otroku, ki ima kroni\u010dno bolezen:
\n– motena rast in razvoj zaradi bolezni, pogostih hospitalizacij in lo\u010ditve od doma\u010dih in sovrstnikov,
\n– socialna izolacija zaradi za\u0161\u010ditni\u0161kih star\u0161ev in zmanj\u0161anega stika z dru\u017ebo,
\n– strah glede negotove prognoze,
\n– motena telesna podoba: negativni ob\u010dutki v zvezi z izgledom, funkcijo ali omejitvijo lastnega telesa ali telesnih delov.
\nSamopodoba:
\nPodoba, ki jo ima oseba o svojem lastnem telesu. Temelji na psiholo\u0161ki bazi, vendar je osnovana na fizi\u010dnih, psihi\u010dnih in socialnih izku\u0161njah. Samopodoba je del samokoncepta.<\/p>\n
Spremembe v samopodobi:
\nSamopodoba se skozi otro\u0161tvo, pa tudi kasneje spreminja. Za posameznika pa so lahko stresne nenadne spremembe kot npr. izpad las pri kemoterapiji, akne, proteza, debelost, strije\u2026
\nKadar je samopodoba poru\u0161ena, mora oseba iti skozi reorganizacijski proces:
\n[wp_ad_camp_1]
\n1.Faza: Zanikanje
\nObjektivni kazalci:
\n– otrok ne gleda ali dotika prizadetega dela,
\n– skrivanje ali pretirano izpostavljanje dolo\u010denega dela telesa,
\n– ne govori o prizadetem delu,
\n– izra\u017eena je jeza, ki jo otrok izrazi navzven,
\n– otrok se izogiba socialnim kontaktom,
\n– odklanjanja, da bi skrbel zase, sodeloval pri rehabilitaciji,
\n– za te\u017eave krivi druge.<\/p>\n
– Subjektivni ob\u010dutki:
\n– sram, vznemirjenost, ob\u010dutek krivde, jeza.<\/p>\n
2. Faza: Umik
\nObjektivni kazalci:
\n– pasivno obna\u0161anje,
\n– zmanj\u0161ana komunikacija,
\n– izogiba se pogovori o bolezni, nesre\u010di,
\n– ob\u010duti se ogro\u017eenega,
\nSubjektivni ob\u010dutki:
\n– sarkasti\u010dnost, brez volje in poguma.<\/p>\n
3. faza: Sprejemanje
\nObjektivni kazalci:
\n– ogleduje si prizadeti del,
\n– se dru\u017ei z vrstniki,
\n– govori o bolezni, spremembi, nesre\u010di,
\n– prevzame in se trudi skrbeti zase,
\nSubjektivni znaki.
\n– poka\u017ee se pogum, upanje, otrok se skoncentrira na sposobnosti in zmo\u017enosti.<\/p>\n
4. Faza: Rekonstrukcija
\nOtrok bo spremenjeno samopodobo vklju\u010dil v plane za prihodnost.
\nPomembno je, da posameznik integrira novo samopodobo v samokoncept in da ima pozitivno stali\u0161\u010de do \u017eivljenja.<\/p>\n
Naloga medicinske sestre:
\nDa bi bil otrok \u010dimbolj samostojen, je naloga medicinske sestre (MS), da otroka nau\u010di in spodbudi, da sam skrbi za \u017eivljenjske aktivnosti, seveda v okviru njegovih sposobnosti in zmo\u017enosti. Pri zdravstveni negi Ms otroka spodbuja k samooskrbi in poudarja zmo\u017enosti in sposobnosti otroka.
\nPotrebno je sodelovanje z drugimi strokovnjaki kot npr. socialno slu\u017ebo, psihologi, kozmeti\u010darko. MS naj spodbudi otroka k lastnemu razmi\u0161ljanju o dolo\u010denih temah in ciljih. Prav tako otroku moramo dati mo\u017enost za socializacijo. \u010ce je mo\u017enost, ga vklju\u010dimo v varstvo in \u0161olanje z zdravimi vrstniki, prav tako pa zdrave vrstnike in mladostnike spodbujamo, da se vklju\u010dijo v razne dejavnosti in skupine, ki pomagajo bolnim otrokom. Z otrokom se veliko pogovarjamo in mu pomagajmo ter spodbujajmo, da izrazi svoje stiske in strahove glede bolezni. MS naj otroku ne obljublja \u010dude\u017eev in la\u017enega upanja. Pozorno ga poslu\u0161amo, mu pomagamo, \u010de je potrebno, priskrbimo psihoterapevta, predlagamo, da se vklju\u010di v skupino za samopomo\u010d. Sodeluje z dru\u017eino in ji nudi podporo\u2026<\/p>\n
Negovalne diagnoze pri star\u0161ih bolnega otroka:
\n– pomanjkanje znanja o otrokovi bolezni in negi,
\n– ob\u010dutek krivde in moten star\u0161evski odnos do bolnega otroka,
\n– socialna izolacija zaradi nege in skrbi za bolnega otroka,
\n– moteni dru\u017einski odnosi zaradi spremenjenih vloge, pomanjkanja \u010dasa , strahu in negotovosti glede otrokove bolezni
\n– ekonomska stiska, zaradi dragih pripomo\u010dkov za nego<\/p>\n
Naloga medicinske sestre:
\nMedicinska sestra naj dru\u017eino vzpodbudi, da so v \u010dasu hospitalizacije \u010dim ve\u010d pri otroku in jih vklju\u010di v zdravstveno nego, jih nau\u010di izvajati tiste posege, ki jih bodo morali tudi doma sami izvajati. Pomembno je, da dru\u017eini damo natan\u010dna pisna in ustna navodila, ki naj bodo napisana v razumljivem jeziku. Star\u0161e spodbujamo, da izrazijo svoje bojazni, nejasnosti in skrbi v zvezi z otrokovo boleznijo, da spoznajo otrokove in dru\u017einske zmo\u017enosti za nego in skrb, da spoznajo pomen vklju\u010ditve otroka v \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno okolje. S star\u0161i moramo biti odkriti, seznaniti jih moramo z mo\u017enimi pozitivnimi in negativnimi posledicami zdravljenja. \u010ce bodo po odpustu potrebovali pomo\u010d, jim pomagamo pomo\u010d poiskati. Medicinska sestra naj se s star\u0161i pogovarja o sedanjosti in prihodnosti, \u010dim manj o preteklosti otrokove bolezni.<\/p>\n
Koncept pomo\u010di dru\u017ebe
\nOdnos dru\u017ebe do dru\u017ein z otroki z dodatnimi potrebami:
\nStali\u0161\u010da in obna\u0161anje dru\u017ebe do ljudi z dodatnimi potrebami so imeli in imajo \u0161e vedno pomembne posledice v njihovem \u017eivljenju. Dru\u017eine in otroci pogosto do\u017eivljajo zavra\u010danje, omalova\u017eevanje, do\u017eivljajo fizi\u010dno segregacijo, izolacijo, rev\u0161\u010dino, pomanjkanje med\u010dlove\u0161kih odnosov. Spreminjanje javnega mnenja je zapleten proces, zato bodo potrebne razli\u010dne strategije.<\/p>\n
Veliko sprememb bo prineslo opu\u0161\u010danje medicinskih modelov obravnave, ki je bil osredoto\u010den na individualno patologijo. V ospredje prihaja socialni model, ki gleda na motnjo iz zornega kota dru\u017ebenih omejitev. Novi pristop se bo prizadeval za odstranitev dru\u017ebenih ovir, vklju\u010dno z negativnimi stali\u0161\u010di dru\u017ebe, ki prepre\u010dujejo polno udele\u017ebo teh ljudi v dru\u017ebenemu \u017eivljenju.<\/p>\n
Namen pomo\u010di je, omogo\u010diti otrokom s posebnimi telesnimi, du\u0161evnimi ali \u010dustvenimi potrebami, da bi v okviru skupnosti \u017eiveli \u010dimbolj neodvisno \u017eivljenje. Pri na\u010drtovanju in izvajanju celostne pomo\u010di in skrbi je potrebno upo\u0161tevati na\u010delo interdisciplinarnosti in kompleksnosti in je potrebno upo\u0161tevati zdravstvene, socialne in vzgojno-izobra\u017eevalne programe. Cilji svetovne zdravstvene organizacije dajejo velik pomen preventivi na primarnem podro\u010dju s ciljem, da bi prepre\u010dili nastanek kroni\u010dnih stanj oz. invalidnosti.
\n– Individualizacija: razpolo\u017eljiva pomo\u010d mora biti razporejena v skladu z individualnimi potrebami,
\n– Decentralizacija: pomo\u010d mora biti hitro dostopna, v bli\u017eini doma, zagotovljena mora biti kontinuiteta in fleksibilnost pomo\u010di.
\n– Zagotavljanje informacij: informacije moramo podati v ustrezni obliki in z ustreznimi sredstvi, ob pravem \u010dasu,
\n– Integracija: dru\u017eini in otrokom je potrebno omogo\u010diti enakopravno sodelovanje v dru\u017ebenem \u017eivljenju, izobra\u017eevanju\u2026
\n– Normalizacija: \u017eivljenje otroka z kroni\u010dnim stanjem naj se ne bi razlikovalo od \u017eivljenja vsakega drugega otroka, bivajo naj v okviru svoje dru\u017eine,
\n– Samoodlo\u010danje oz. samoopredelitev: odlo\u010danje in sodelovanje pri odlo\u010ditvah, ki jih zadevajo,
\n– Neodvisnost: pomo\u010d na poti neodvisnosti naj bi bila na\u010drtovana tako, da bi okrepila ohranjene spretnosti pri posamezniku, tako da bi lahko v dru\u017ebenem \u017eivljenju dosegel \u010dim ve\u010djo neodvisnost. Pomo\u010d naj bi bila na razpolago vsakemu,
\nZagovorni\u0161tvo: cilj zagovorni\u0161tva je prenos mo\u010di od izvajalcev na uporabnike. Gradili naj bi na tem, da damo dru\u017einam in otrokom dejansko mo\u017enost izbire med razli\u010dnimi mo\u017enostmi, da svoje odlo\u010ditve lahko spremenijo. Poznamo samozagovorni\u0161tvo, civilno zagovorni\u0161tvo, strokovno zagovorni\u0161tvo, socialno oz. javno zagovorni\u0161tvo.<\/p>\n
Motnje v du\u0161evnem razvoju
\nPoznamo tri kategorije motenj v du\u0161evnem razvoju:
\n– mila oblika; ti otroci lahko \u017eivijo doma, hodijo v \u0161ole, so del dru\u017eine, lahko skrbijo zase;
\n– zmerna oblika; veliko moramo vlo\u017eiti, da se ti otroci nau\u010dijo samostojnosti, da lahko skrbijo zase;
\n– te\u017eka oblika; ti otroci so pogostokrat v institucijah;
\n– najte\u017eja oblika; ti otroci so popolnoma odvisni od drugih;<\/p>\n
Vzroki du\u0161evne prizadetosti:
\ngeneti\u010dni vzroki:
\n– kromosomski (Dawnov Syndrom)
\n– napake v metabolizmu (fenilketonurija)<\/p>\n
pridobljena stanja:
\n– prenatalno (rde\u010dke in drugi virusi, toksini, zmanj\u0161ana funkcija placente\u2026)
\n– perinatalno (porodna po\u0161kodba, nedono\u0161enost\u2026)
\n– postnatalno (infekcije, zastrupitve, podhranjenost, travme, sociokulturni faktorji\u2026)<\/p>\n
Osnovne potrebe otroka, ki ima te\u017eko du\u0161evno motnjo:
\n– dovolj hrane in teko\u010dine;
\n– skrb za varnost,
\n– prepre\u010devanje bole\u010din;
\n– skrb za primerno gibanje, stimulacijo;
\n– sprejetost, navezanost na dru\u017eino;
\n– delo na sebi, prepoznavanje lastnih potreb;
\n– samozaznavanje, neodvisnost, \u010de je to mogo\u010de.<\/p>\n
Zdravstvena nega
\nPripraviti moramo individualni plan zdravstvene nege. Pomembno je, da je otrok, pri katerem sta motena rast in razvoj dele\u017een stimulacije. Stimuliramo lahko z:
\n– igra\u010dami (ro\u010dno izdelane, mehke, pralne, varne\u2026);
\n– petjem, glasbo, komuniciranjem, ki naj bo neprestano;
\n– vizualno (barve\u2026);
\n– z vonjem;
\n– s teksturami (razli\u010dni predmeti glede na otip);
\n– s hranjenjem;
\n– s telovadbo;
\n– spodbujanje pri vsakodnevnih aktivnostih;
\n– razmeji \u201cdelo\u201d in po\u010ditek;
\n– pi\u0161i dnevnik o napredovanju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Do spoznanja, da ima otrok kroni\u010dno bolezen lahko pridemo nenadoma ali pa nas to skrbi \u017ee dalj\u0161e obdobje ter postopoma spoznavamo, da bo pri otroku potrebno dolgotrajno zdravljenje. \u010ceprav je velik napredek v znanosti in tehnologiji omogo\u010dil normalizacijo \u017eivljenja otrok s kroni\u010dno boleznijo, je potrebno ogromno truda in prilagajanja tako pri otroku kot pri njegovi … Preberi ve\u010d o Zdravtvena nega otroka s kroni\u010dno bole\u010dino<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[1600,3509,3482,3439,935,3508],"class_list":["post-4283","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-bolecina","tag-kronicna-bolecina","tag-otrok","tag-pediater","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka-s-kronicno-bolecino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4283","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4283"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4283\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4283"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4283"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4283"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}