Otrok je od samega za\u010detka bitje s \u010disto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej zna\u010dilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej zna\u010dilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizi\u010dnih in mentalnih zna\u010dilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, druga\u010dno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in dolo\u010dajo potencial in mo\u017enosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za star\u0161e in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizi\u010dne, mentalne ali \u010dustvene narave.<\/p>\n
Za otroka sta zna\u010dilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta mo\u010dno povezana in ju zato ne moremo strogo lo\u010devati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomo\u010d v \u010dasu zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in \u010dustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajo\u010di se otrok pomo\u010d odraslih – lahko tudi re\u010demo, da potrebuje zagovornika oz. za\u0161\u010ditnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujo\u010d vpliv dru\u017eine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vklju\u010ditvi dru\u017eine v vse faze zdravstvene nege otroka.
\nCilji zdravstvene nege otroka<\/p>\n
Cilj zdravstvene nege otroka je skrb za njegov zdrav razvoj kot fizi\u010dnega, intelektualnega in \u010dustveno socialnega in duhovnega bitja znotraj dru\u017eine in skupnosti. Ta skrb je namenjena posamezniku in celotni otro\u0161ki populaciji od spo\u010detja do adolescence, v obdobju zdravja in bolezni. Skrb za zdravje v najob\u010dutljivej\u0161i \u017eivljenjski dobi, t.j.v dobi otro\u0161tva, je mo\u010dan dejavnik, od katerega je odvisno zdravje bodo\u010de generacije.<\/p>\n
Otrok ni pomanj\u0161ana odrasla oseba, temve\u010d bitje s svojimi fizi\u010dnimi, psiholo\u0161kimi, socialnimi in duhovnimi potrebami, ki jih moramo zadovoljiti, \u010de \u017eelimo, da bo odrasel in se razvil v svobodno ustvarjalno bitje.
\nVloga dru\u017eine<\/p>\n
Eden izmed osnovnih ciljev zdravstvene nege je skrb za celotno dru\u017eino. Ta cilj temelji na predpostavki, da predstavlja dru\u017eina sistem njenih \u010dlanov in njihovih medsebojnih odnosov. Zaradi tega nobenega posameznika iz dru\u017eine ne moremo u\u010dinkovito obravnavati, \u010de ne zajamemo tudi preostalih \u010dlanov, ki vplivajo in so hkrati vplivani od tistega, ki potrebuje pomo\u010d. Ker je prav dru\u017eina odgovorna za zdravo rast in razvoj otroka, morajo medicinske sestre te odnose upo\u0161tevati. Dru\u017eina je za otroka sredi\u0161\u010de \u010dlovekovih izku\u0161enj, tu otrok sprejema znanje, stali\u0161\u010da, na\u010dine ravnanja, se u\u010di vzpostavljati in negovati med\u010dlove\u0161ke odnose, pridobiva delovne navade in oblikuje odnos so zdravja in bolezni. Ravno tako pa se star\u0161i in drugi dru\u017einski \u010dlani oblikujejo ob otrokovih izku\u0161njah.<\/p>\n
Medicinska sestra mora pri svojem delu upo\u0161tevati, da se dru\u017eina spreminja. V sodobni dru\u017ebi se sre\u010damo z razli\u010dnimi oblikami dru\u017eine. Najpogostej\u0161a je nuklearna oblika dru\u017eine, pri kateri dru\u017eino sestavljata (dva) star\u0161a in otroci. Poleg te poznamo \u0161e raz\u0161irjeno dru\u017eino, v kateri sestavljajo dru\u017eino \u0161e stari star\u0161i in drugi sorodniki ter \u0161e vrsto alternativnih oblik dru\u017eine.<\/p>\n
Medicinska sestra naj vsako dru\u017eino obravnava kot enkratno skupnost posameznikov z razli\u010dnimi stali\u0161\u010di, \u017eeljami, pogledi in potrebami . Za medicinsko sestro naj bo poseben izziv, da bo zmo\u017ena poskrbeti za tako zdravstveno nego, da se bo izbolj\u0161ala kakovost stikov med otrokom in njegovo dru\u017eino.
\nPODRO\u010cJA DELA PEDIATRI\u010cNE MEDICINSKE SESTRE<\/p>\n
Delo pediatri\u010dne medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, prepre\u010duje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre sploh zelo pomembna saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnosti\u010dno in terapevtsko vlogo (Peplav). Medicinska sestra je tudi oseba, ki priskrbi in daje otroku in star\u0161em ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in star\u0161ih in ocenjuje njihove potenciale (resurse) za re\u0161evanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij star\u0161em in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih u\u010di novih spretnosti. Pri pediatri\u010dnih varovancih medicinska sestra pogosto nadome\u0161\u010da star\u0161e.<\/p>\n
Splo\u0161na na\u010dela zdravstvene nege otroka:<\/p>\n
– Medicinska sestra mora biti sposobna lo\u010diti otrokove lastnosti, ki so posledica njegovega splo\u0161nega razvoja in rasti od tistih, ki so rezultat njegove bolezni.
\n– Zdravstveno nego naj medicinska sestra prilagodi glede na otrokov fizi\u010dni, intelektualni in \u010dustveno- socialni razvoj.
\n– Zdravstvena nega naj bo usmerjena k posamezniku in njegovim specifi\u010dnostim.
\n– Pri komunikaciji z otrokom naj medicinska sestra uporablja preprost jezik.
\n– Medicinska sestra naj bo do otroka po\u0161tena. La\u017e uni\u010di otrokovo zaupanje v osebe, ki ga negujejo.
\n– Medicinska sestra naj ne presli\u0161i otrokovih \u017eelja.
\n– Medicinska sestra naj otroku zagotovi zasebnost.
\n– Medicinska sestra naj se trudi vzdr\u017eevati otrokovo okolje tako, da se bo otrok po\u010dutil \u010dimbolj doma\u010de.
\n– Otroku moramo zagotoviti \u010dimve\u010d razvedrila, da pri njem zmanj\u0161amo strah in bole\u010dino.
\n– Medicinska sestra naj bo sposobna prisluhniti star\u0161em, naj ceni in spo\u0161tuje njihovo skrb, znanje in intuicijo.
\n– Medicinska sestra naj star\u0161e vklju\u010di v proces zdravstvene nege in naj spodbuja njihovo prisotnost pri otroku.
\n– Medicinska sestra naj svojega dela ne opravlja rutinsko; za vsakega otroka posebej se mora vpra\u0161ati, kaj je \u017ee in kaj bo \u0161e zanj specifi\u010dnega naredila – vse z jasnim ciljem, da se otroku in celotni dru\u017eini \u010dimbolj pribli\u017ea. Tak odnos naj bo del njenega na\u010drtnega in profesionalnega pristopa. Dober, zaupen odnos med medicinsko sestro in otrokom in dru\u017eino, ter star\u0161i prispeva k bolj\u0161emu razumevanju njihovih potreb, ob\u010dutkov, te\u017eav in prepri\u010danj.
\n– Medicinska sestra naj ne zanemarja svojega telesnega in du\u0161evnega zdravja.<\/p>\n
POSEBNOSTI PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE OTROKA<\/p>\n
Proces zdravstvene nege je sistemati\u010dno zaporedje povezanih negovalnih ukrepov, ki omogo\u010dajo individualno oskrbo bolnika v dani situaciji, vendar sam proces zdravstvene nege \u0161e ni zagotovilo, da bo otrok res obravnavan individualno. Ta proces zajema \u0161tiri faze:
\n1. zbiranje informacij in podatkov, njihova analiza, ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (negovalna diagnoza),
\n2. postavljanje ciljev in na\u010drtovanje zdravstvene nege,
\n3. izvajanje zdravstvene nege
\n4. vrednotenje zdravstvene nege.<\/p>\n
Faze procesa zdravstvene nege so v medsebojni povezanosti in odvisnosti. Pri otroku poteka proces zdravstvene nege po enakih fazah kot pri odraslemu, le v vse faze je potrebno vklju\u010diti tudi dru\u017eino. Pri tem niso mi\u0161ljeni le star\u0161i, pa\u010d pa vsi \u010dlani, ki jih med seboj povezujeta ljubezen in naklonjenost oz. medsebojna pomo\u010d. Ravno tako pa moramo upo\u0161tevati, da so otroci \u017ee od samega za\u010detka individuumi s specifi\u010dnimi potrebami (fizi\u010dne, emocionalne, socialne in duhovne potrebe).<\/p>\n
Teoreti\u010dni modeli, ki jih medicinske sestre lahko uporabijo, ko negujejo otroke, so razli\u010dni. Naloga medicinskih sester je, da se seznanijo z razli\u010dnimi teoreti\u010dnimi modeli in jih dobro prou\u010dijo. Medicinske sestre naj izoblikujejo na oddelkih oz podro\u010djih kjer delajo lastno filozofijo in na podlagi poznavanja teoreti\u010dnih modelov in izoblikovane filozofije oddelka izberejo najustreznej\u0161i teoreti\u010dni model. Z upo\u0161tevanjem filozofije in z uporabo teoreti\u010dnega modela naj medicinske sestre oblikujejo svoj lastni teoreti\u010dni model.<\/p>\n
Pri nas se najpogosteje uporablja teoreti\u010dni model Virginije Henderson. Ta navaja naslednje \u017eivljenjske aktivnosti, ki naj bi jih medicinska sestra upo\u0161tevala pri izvajanju zdravstvene nege:
\n– dihanje,
\n– prehranjevanje in pitje,
\n– izlo\u010danje,
\n– gibanje,
\n– spanje in po\u010ditek,
\n– obla\u010denje in sla\u010denje,
\n– vzdr\u017eevanje telesne temperature,
\n– skrb za osebno higieno,
\n– izogibanje nevarnostim v okolju,
\n– izra\u017eanje \u010dustev, potreb, mnenj (komunikacija),
\n– koristno delo,
\n– razvedrilo, rekreacija,
\n– izra\u017eanje verskih \u010dustev,
\n– u\u010denje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju.<\/p>\n
Za la\u017eje razumevanje teoreti\u010dnega modela Hendersonove je dobro, da poznamo tudi motivacijsko teorijo po Maslowu.<\/p>\n
Zbiranje informacij in podatkov in ugotavljanje potreb po zdravstveni negi<\/p>\n
V prvi fazi procesa zdravstvene nege mora medicinska sestra najti odgovor na vpra\u0161anje: “Kaj moram vedeti o otroku in njegovi dru\u017eini, da mu bom lahko nudila najkakovostnej\u0161o zdravstveno nego?” Za sistemati\u010dno zbiranje podatkov je nujno potreben “nek okvir” – negovalni list, sicer se mora medicinska sestra nasloniti zgolj na svoj spomin. V tem primeru se kaj lahko pripeti, da enostavno pozabi na kak\u0161no pomembno informacijo. Zavedati se pa moramo, da je negovalni list zgolj vodi\u010d. Pri zbiranju podatkov se ravnamo po na\u010delu individualnega in celostnega pristopa.<\/p>\n
Na\u010dini zbiranja podatkov<\/p>\n
Podatke o otroku dobimo:
\n– direktno:
\n– z lastnim opazovanjem \/splo\u0161no, specifi\u010dno\/,
\n– iz pogovora z dru\u017eino in otrokom,
\n– iz pogovora z negovalnim in zdravstvenim timom,<\/p>\n
– indirektno:
\n– iz dokumentacije, ki jo je otrok prinesel s seboj,
\n– iz popisa bolezni.<\/p>\n
Tako zbrane podatke delimo na:
\n– objektivne: to so vsi podatki, ki jih dobimo z antropolo\u0161kimi meritvami in z diagnosti\u010dnimi preiskavami, opazovanjem,
\n– subjektivne: to so podatki, ki so obi\u010dajno kombinacija odgovorov otroka in star\u0161ev. Otroka moramo spodbuditi, da odgovori na \u010dimve\u010d vpra\u0161anj. Upo\u0161tevati moramo, da se otrokovi odgovori pogosto razlikujejo od star\u0161evskih, \u010desar pa se le-ti sploh ne zavedajo. Ker ugotavljamo otrokove potrebe, so njegov ob\u010dutja za na\u010drtovanje zdravstvene nege zelo pomembna. Opa\u017eanja nas u\u010dijo, da so otroci, ki doma sodelujejo pri sprejemanju odlo\u010ditev, tudi v procesu zdravstvene nege sposobni odigrati aktivno vlogo.
\nPomen prvega pogovora<\/p>\n
Prvo sre\u010danje medicinske sestre z otrokom in njegovo dru\u017eino je pomembno za nadaljnje sodelovanje. \u010ceprav so si MS in dru\u017eina z otrokom ob prvem sre\u010danju tujci, se takrat postavijo temelji za dobro medsebojno sodelovanje. Dober medsebojni odnos je temelj za kakovostno zdravstveno nego. Medicinska sestra naj pri\u010dne razgovor glede na otrokovo vedenje in razpolo\u017eenje ter njegovo razvojno stopnjo in glede na reakcije star\u0161ev. Otroci in star\u0161i, ki vstopajo v sistem zdravstvenega varstva, so zelo razli\u010dni. Medicinska sestra mora vedeti, da otrok zlepa ne bo mogel verbalizirati vseh svojih te\u017eav. Za razumevanje otrokovih strahov in stisk mora biti pozornost posve\u010dena vsem vidikom otrokovega vedenja, ne le govoru. Tudi informacije, ki jih dajo star\u0161i, so lahko izkrivljene, ker ne \u017eelijo, da bi bili obravnavani kot nesposobni.
\n[wp_ad_camp_1]
\nV za\u010detni fazi si medicinska sestra pridobiva zaupanje in razumevanje otroka in dru\u017eine. Pomembno je, da medicinska sestra aktivno in pozorno poslu\u0161a star\u0161e in otroka in jim izkazuje popolno spo\u0161tovanje, da jih sprejme tak\u0161ne kot so. Naj bo ljubezniva in prijateljska. Ne sme jim vsiljevati svojega mnenja, ampak mora z njimi vzpostaviti razumevajo\u010d odnos in jim postavljati odprta vpra\u0161anja. Star\u0161em in otroku naj ponudi \u010dim ve\u010d informacij, s tem jim zmanj\u0161a strah in pove\u010da zaupanje. Izogiba naj se dajanju nasvetov, zanikanju star\u0161evskih in otrokovih \u010dustev. Star\u0161em in otroku moramo dati mo\u017enost izbire in odlo\u010danja, med razli\u010dnimi mo\u017enostmi.<\/p>\n
Pogovor z otrokom in dru\u017eino je pomemben zaradi:
\n– pridobitve pomembnih informacij, ki so osnova za na\u010drtovanja zdravstvene nege,
\n– vzpostavi se zaupanje in razumevanje med medicinsko sestro, otrokom in star\u0161i,
\n– otrok pridobi ob\u010dutek varnosti in izgubi ob\u010dutek strahu,
\n– med pogovorom imamo mo\u017enost otroka pomiriti in potola\u017eiti,
\n– star\u0161e motiviramo za sodelovanje v procesu zdravstvene nege,
\n– otroku pove\u010damo zanimanje za njegovo okolico.<\/p>\n
Okoli\u0161\u010dine prvega razgovora<\/p>\n
Vsekakor morajo biti star\u0161i in otrok pripravljeni na sodelovanje.Prilo\u017enosti za prvi pogovor je veliko, ni nujno, da je sprejemna ambulanta najbolj\u0161i prostor za pogovor. Dol\u017enost medicinske sestre je, da zagotovi intimnost. Mo\u017enosti za pogovor se poka\u017eejo, ko star\u0161i pospremijo otroka na oddelek, \u010de sodelujejo pri kopanju otroka, obla\u010denju ali namestitvi v posteljo. V tem \u010dasu ima medicinska sestra dovolj \u010dasa za pridobitev vseh potrebnih podatkov. \u010ce pa star\u0161i pogovor zavra\u010dajo, moramo njihovo odlo\u010ditev sprejeti in pogovor prelo\u017eiti na kasnej\u0161i \u010das.
\nVpra\u0161alnik za zbiranje informacij<\/p>\n
S pomo\u010djo vpra\u0161alnika za zbiranje informacij naj medicinska sestra zbere vse informacije, ki se nana\u0161ajo na fizi\u010dni, psihosocialni in intelektualni vidik otrokovega razvoja. Poleg osnovnih podatkov o otroku zbere medicinska sestra tudi podatke o njegovi pripravi na hospitalizacijo, o vzrokih za sedanjo in morebitne prej\u0161nje hospitalizacije in o reakcijah v zvezi z njimi\u2026<\/p>\n
Podatke zbiramo o otrokovih navadah pri hranjenju, spanju, izlo\u010danju, osebni higieni, gibanju, komuniciranju, igri,\u2026Poizvedeti moramo, kako otroka kli\u010dejo v njegovi dru\u017eini. Ve\u010dina otrok, zlasti mlaj\u0161ih, ima ljubkovalno ime in svojega pravega imena sploh ne pozna ter se nanj ne odzove. Vpra\u0161ajmo tudi, kako otrok kli\u010de svojo mamo, o\u010deta, sestre in brate oz. ostale bli\u017enje osebe. Pomembno je izvedeti, na koga v dru\u017eini je najbolj navezan, kaj ga najbolj zanima, \u010desa se boji. Prav tako moramo v pogovoru ugotoviti, kako gledajo star\u0161i na hospitalizacijo in kaj \u017ee vedo o sedanji otrokovi bolezni ter v kolik\u0161ni meri so zdravstveno razgledani.
\nNegovalna diagnoza<\/p>\n
S pomo\u010djo zbranih podatkov in njihove analize ugotovimo otrokove potrebe oz. formuliramo negovalno diagnozo, ki vsebuje tri komponente:
\n– negovalni problem,
\n– vzrok problema,
\n– znake in simptome problema.<\/p>\n
Negovalna diagnoza je identifikacija obstoje\u010dega ali potencialnega negovalnega problema. Pomembno je, da negovalna diagnoza ustreza ugotovljenemu stanju otroka.
\nPostavljanje ciljev zdravstvene nege<\/p>\n
K vsakemu negovalnemu problemu sodi tudi negovalni cilj. Ta opisuje stanje, ki ga posku\u0161amo dose\u010di z zdravstveno nego. Postavi ga medicinska sestra skupaj z otrokom in dru\u017eino. Cilje delimo na kratkoro\u010dne in dolgoro\u010dne. Kratkoro\u010dni opisujejo posamezne stopnje oz. korake zdravstvene nege. Ti morajo biti usmerjeni k dolgoro\u010dnim ciljem. Prednost formuliranja kratkoro\u010dnih ciljev za posamezni negovalni problem je v tem, da lahko \u017ee v kraj\u0161em \u010dasovnem obdobju vidimo uspeh, kar motivira otroka, dru\u017eino in negovalni tim.
\nNa\u010drtovanje zdravstven nege<\/p>\n
Negovalne ukrepe na\u010drtujemo glede na individualne potrebe in cilje, ki smo jih skupaj s star\u0161i in otrokom zastavili pri posameznem otroku. Pri individualiziranem na\u010drtovanju zdravstvene nege morajo biti dane mo\u017enosti, da upo\u0161tevamo \u017eelje otroka in njegove dru\u017eine. Pri na\u010drtovanju zdravstvene nege upo\u0161tevamo vse zbrane podatke o otroku in dru\u017eini, standardni na\u010drt nege zdravega otroka in standard nege otroka z motenimi \u017eivljenjskimi aktivnostmi. V na\u010drtu naj bo opredeljeno kaj bo narejeno, kdaj, kje, kako in kdo bo to napravil.<\/p>\n
Pri na\u010drtovanju zdravstvene nege otroka moramo upo\u0161tevati, da morajo biti najprej zadovoljene fiziolo\u0161ke potrebe: potreba po kisiku, vodi, hrani, izlo\u010danju, spanju, gibanju in temperaturi. Prav tako morajo biti zadovoljene potrebe po varnosti, ljubezni, pripadnosti, priznanju in osebni rasti (Maslow). Ugotovimo lahko, da za na\u0161tete potrebe najla\u017eje poskrbijo star\u0161i. Ravno tako lahko star\u0161i sodelujejo \u0161e pri hranjenju otroka, skrbi za osebno higieno, pestovanju in igranju z njim, laj\u0161anju bole\u010din, spremljanju otrok na razne diagnosti\u010dne preiskave \u2026. V primeru sodelovanja star\u0161ev moramo planirati tudi nadzor nad njimi in zdravstveno vzgojno delo z njimi.
\nIzvajanje zdravstvene nege<\/p>\n
Pred dejansko izvedbo plana zdravstvene nege je potrebno, da ga predelamo z otrokom in star\u0161i. \u010ce tega ne storimo, lahko to privede do zaklju\u010dka, da njihovo sodelovanje ni potrebno in da v dani situaciji nimajo nikakr\u0161ne kontrole nad dano situacijo, ne mo\u017enosti sodelovanja in ne pravic. Taka diskusija nudi medicinski sestri zagotovilo, da so zastavljeni cilji in na\u010drt zdravstvene nege skladni z otrokovim in dru\u017einskim pri\u010dakovanjem. \u010ce se o ciljih in na\u010drtih nismo pogovorili z otrokom ali dru\u017eino, je zelo malo mo\u017enosti, da bomo z na\u010drtovano strategijo uspeli. Idealno bi bilo, da bi na\u010drt zdravstvene nege predstaviti dru\u017eini \u017ee v prvih urah otrokovega sprejema, pri \u010demer ni nujno, da je ta na\u010drt \u017ee dokon\u010den, saj dodatno zbiranje informacij vodi do ustrezni sprememb na\u010drta. Obi\u010dajno terja taka predstavitev na\u010drta samo nekaj minut, vodi pa do bolj\u0161ega sodelovanja med medicinsko sestro in dru\u017eino. Izvedba dobro zami\u0161ljenega na\u010drt zdravstvene nege predstavlja za medicinsko sestro osebno zadovoljstvo. V tej fazi delovnega procesa lahko medicinska sestra dose\u017ee najve\u010djo nagrado za svoje delo: otrokov objem, otrokov nasmeh po prenehanju bole\u010dine, olaj\u0161anje na obrazih star\u0161ev, zadovoljstvo ob uspe\u0161no dose\u017eenem cilju.
\nVsaka medicinska sestra mora vedeti, da izvajanje zdravstvene nege brez ustreznega planiranja vodi kve\u010djemu k povpre\u010dnim rezultatom, \u010de ne kar k drugo razrednosti.
\nVrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege<\/p>\n
Prav je, da je vrednotenje vedno pridru\u017eeno izvajanju. Vrednotenje na predstavlja linearnega poteka v procesu zdravstvene nege, ampak se izvaja v obliki povratnih zank, v katerih stopimo korak nazaj, da bolj\u0161e ocenimo in analiziramo dano situacijo, ev. spremenimo oz. prilagodimo planiranje, uvedemo dodatne modifikacije in nove strategije za dosego cilja. Vrednotenje bo najbolj uspe\u0161no takrat, kadar bo otrokovo in mnenje dru\u017eine osnova za spremembe izvajanja plana. Pri vrednotenju se moramo zavedati, da otroci nimajo enakih vzorcev obna\u0161anja in reagiranja kakor odrasli. Ravno to nam narekuje, da moramo kriterije . vrednotenja oblikovati skupaj z otroci in njihovo dru\u017eino. Npr. medicinska sestra, ki je dala otroku zdravilo zoper bole\u010dino pred 30 minutami in najde otroka mirnega (pri gledanju televizije) , lahko sklepa, da je bilo zdravilo u\u010dinkovito. Po pogovoru z otrokom , pa lahko izve, da je bole\u010dina \u0161e prisotna, toda otroku koristi, da mirno le\u017ei in nanjo ne misli. Seveda se nadaljnje akcije medicinske sestre v takem primeru razlikujejo od tistih, ki bi jih sicer izvedla na osnovi prvotnega sklepanja.<\/p>\n
Pri vrednotenju zdravstvene nege otroka, ki sam ne more oz. ne zna vrednotiti rezultatov zdravstvene nege, hkrati pa njegovi star\u0161i niso stalno prisotni, je eti\u010dnost medicinske sestre izrednega pomena.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Otrok je od samega za\u010detka bitje s \u010disto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej zna\u010dilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej zna\u010dilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizi\u010dnih in mentalnih zna\u010dilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, druga\u010dno … Preberi ve\u010d o Posebnosti pri zdravstveni negi otroka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3483,3482,3439,3514,3513,935],"class_list":["post-4289","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-mladostnik","tag-otrok","tag-pediater","tag-posebnosti-pri-zdravstveni-negi","tag-posebnosti-pri-zdravstveni-negi-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4289","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4289"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4289\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4289"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4289"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4289"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}