Sporazumevanje z bolnikom je temeljna ve\u0161\u010dina dela zdravnika dru\u017einske medicine. Bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in njegova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju sta neposredno odvisna od uspe\u0161nega sporazumevanja. Tradicionalni klini\u010dni pristop je usmerjen v bolezen, bolniku prijazen na\u010din pa postavlja bolnika v osrednje mesto posveta. Posvet med bolnikom in zdravnikom pomeni glavno obliko dela v osnovnem zdravstvu in predstavlja temelj re\u0161evanja prakti\u010dno vseh bolnikovih zdravstvenih te\u017eav (1).<\/p>\n
Sporazumevanje, usmerjeno k bolniku, vsebuje naslednje stopnje posveta (2):
\n– odkrivanje vzrokov bolnikovega obiska,
\n– razjasnitev bolnikovih te\u017eav,
\n– imenovanje bolnikovih te\u017eav,
\n– razlaga bolniku in doseganje soglasja,
\n– na\u010drt za vodenje zdravljenja.<\/p>\n
Posvet med zdravnikom in bolnikom je neka vrsta pogajanja. Bolnik ima lahko te\u017eave na telesnem, du\u0161evnem, materialnem ali socialnem podro\u010dju. Ne glede na to, na katerem podro\u010dju ima te\u017eave, bolnik zdravniku najraje najprej predstavi svojo telesno te\u017eavo (2).<\/p>\n
Bolnikom je dostop do svojega dru\u017einskega zdravnika la\u017eji (oglasijo se le na podlagi lastne presoje), kot pa dostop do klini\u010dnega specialista v bolni\u0161nici (napoteni po strokovni obravnavi dru\u017einskega zdravnika). Ravno zaradi tega so te\u017eave in ob\u010dutja bolnikov pri zdravniku dru\u017einske medicine \u0161e zelo nejasne in meglene, pri klini\u010dnem specialistu v bolni\u0161nici pa \u017ee veliko bolj medicinsko usmerjene (3).<\/p>\n
Ugotovljeno je, da na vseh nivojih zdravstvenega sistema sre\u010dujemo bolnike, ki to\u017eijo za t. i. \u00bbmedicinsko nepojasnjenimi simptomi\u00ab (MNS). Posebno zdravniki dru\u017einske medicine zelo pogosto obravnavamo prav tak\u0161ne bolnike. Ne glede na pomanjkanje u\u010dinkovitih re\u0161itev in usklajenih smernic zdravniki dru\u017einske medicine obravnavo MNS smatramo za zelo pomemben del svojega dela (4). MNS obsegajo cel spekter motenj, od blagih prehodnih simptomov do kroni\u010dnih motenj s te\u017ekimi posledicami, zato predstavljajo klini\u010dni problem, ki zahteva resen pristop.
\nANKSIOZNODEPRESIVNE MOTNJE
\nAnksioznost je patolo\u0161ko stanje do\u017eivljanja tesnobe, povezano s telesnimi znaki vzburjanja avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema. Razlikuje se od normalnega do\u017eivljanja strahu, ki je odgovor na znan vzrok, oziroma gro\u017enjo (5).<\/p>\n
Za anksiozno motnjo so zna\u010dilni naslednji simptomi (6):
\n– psihopatolo\u0161ki (notranji nemir, napetost, ob\u010dutek strahu ali ogro\u017eenosti, nespe\u010dnost),
\n– telesni (napetost v mi\u0161icah, te\u017eave z dihanjem, hitra utrudljivost, glavobol, bole\u010dina v kri\u017eu, motori\u010dni nemir, parestezije),
\n– vegetativni (zardevanje, palpitacije, znojenje, suha usta, driska, tresenje).<\/p>\n
Med anksiozne motnje spadajo: generalizirana anksiozna motnja, fobija, obsesivno-kompulzivne motnje, pani\u010dna motnja in pani\u010dni napadi (7).<\/p>\n
Z izrazom depresija v psihiatriji ozna\u010dujemo tiste razpolo\u017eenjske motnje, za katere so zna\u010dilni naslednji simptomi oz. znaki: potrtost, utrudljivost in ob\u010dutek pomanjkanja energije (anergija), nesposobnost \u010dustvenega reagiranja na ugodne dra\u017eljaje (anhedonija), izguba interesov in veselja, motnje spanja, motnje koncentracije, skrb in bojazen pred prihodnostjo, pogoste misli na smrt in samomor. Lahko nastopijo tudi znaki, ki so \u0161e te\u017eje prepoznavni, kot npr.: tesnoba, razdra\u017eljivost, hud nemir, bole\u010dine ali kak\u0161ne druge telesne te\u017eave, ki bolnika (in zdravnika) utrjujejo v prepri\u010danju, da je telesno bolan.<\/p>\n
Med obiskovalci ambulante dru\u017einskega zdravnika je depresija zagotovo ena od najpogostej\u0161ih du\u0161evnih motenj. Tveganje zbolevnosti za depresijo v celotnem \u017eivljenjskem obdobju je od 8 % do 12 % za mo\u0161ke in od 20 % do 26 % za \u017eenske (8).<\/p>\n
Anksioznost in depresija sta zelo pogosto povezani. V 50 % do 70 % primerov sta hkrati prisotna oba du\u0161evna simptoma (9). Znaki aksioznosti so po navadi vodilni. Razmejitev med anksioznostjo in depresijo je lahko zelo te\u017eavna, zdravljenje pa v splo\u0161nem bolj neugodno (9).
\nDEFINICIJA MEDICINSKO NEPOJASNJENEGA STANJA
\nTrenutno \u0161e ne obstaja jasna definicija termina \u00bbmedicinsko nepojasnjeno stanje\u00ab (MNS). Termin MNS je opisne narave in ne upo\u0161teva vzroka nastanka MNS. Mogo\u010de je za uporabo v praksi \u0161e najbolj uporabna definicija, ki pravi, da so bolniki z MNS bolniki, ki to\u017eijo za telesnimi simptomi, za katere se po \u0161tevilnih preiskavah ne najde konkretnega organskega vzroka, pri katerih so \u0161tevilne diagnosti\u010dno-laboratorijske preiskave in pregledi klini\u010dnih specialistov negativni in pri katerih ne moremo priti do jasno definirane diagnoze (10). Vendar sama izklju\u010ditev telesnega vzroka ni dovolj za izbolj\u0161anje bolnikovih te\u017eav. Raziskave ka\u017eejo, da tudi po ustrezni klini\u010dni obravnavi in razlagi pomembnosti normalnih izvidov s strani zdravnika, bolniki \u0161e vedno ob\u010dutijo te\u017eave ali pa se z enakimi te\u017eavami vra\u010dajo po nekaj mesecih (11).
\nRAZDELITEV MNS
\nBolnike z MNS opa\u017eamo v naslednjih skupinah bolnikov: te\u017eavni bolniki (12, 13), pogosti obiskovalci ambulant (13), bolniki s funkcionalnimi motnjami (njihove simptome razlagamo s funkcionalno motnjo, brez same bolezni), anksiozni in\/ali depresivni bolniki (14), bolniki s somatizacijskimi motnjami in bolniki s somatoformno motnjo (15). Gre za razli\u010dne, a hkrati podobne entitete, ki vse spadajo v skupino MNS.<\/p>\n
Za eno od omenjenih podskupin Mednarodna klasifikacija bolezni MKB-10 pod diagnozo F45 \u017ee uvaja pojem \u00bbsomatoformna motnja\u00ab (6). Glavna zna\u010dilnost te motnje je pogosto pojavljanje telesnih simptomov, skupaj z vztrajnimi zahtevami po zdravni\u0161kih preiskavah, navzlic ve\u010d negativnim izvidom in zagotavljanju zdravnikov, da simptomi nimajo nobene telesne osnove. \u010ce kak\u0161ne telesne motnje le obstajajo, ne pojasnijo narave in obsega simptomov oz. stiske in zaskrbljenosti bolnika (6). Nadaljnja klasifikacija deli somatoformne motnje na:
\n– somatizacijske motnje (\u0161tevilni, ponavljajo\u010di in pogosto spreminjajo\u010di se telesni simptomi, ki trajajo vsaj dve leti),
\n– nediferencirane somatoformne motnje (\u0161tevilne, raznolike in dolgotrajne prito\u017ebe, vendar klini\u010dna slika somatizacijske motnje ni popolna),
\n– hipohondri\u010dne motnje (trajna misel na to, da ima prizadeti eno ali ve\u010d resnih in progresivnih telesnih motenj),
\n– somatoformne avtonomne motnje (simptomi, ki izvirajo iz telesne motnje, organa ali organskega sistema, ki ga v glavnem ali v celoti nadzoruje avtonomno \u017eiv\u010devje),
\n– trajne somatoformne bole\u010dinske motnje (trajno huda in zaskrbljujo\u010da bole\u010dina, ki je ni mogo\u010de razlo\u017eiti s fiziolo\u0161kim procesom ali telesno motnjo in nastopa v povezavi s \u010dustvenim konfliktom ali psihosocialnimi problemi),
\n– neopredeljene somatoformne motnje (6).<\/p>\n
PREVALENCA MNS
\nPsihiatri\u010dne bolezni so zelo pogosta patologija v ambulantah dru\u017einske medicine. Zdravnik dru\u017einske medicine ima centralno vlogo v njihovem prepoznavanju in nadaljnji ustrezni obravnavi. Ne glede na to, da je pozornost psihiatrov ve\u010dinoma usmerjena na anksioznost in depresijo, sodobne \u0161tudije pravijo, da skoraj 20 % bolnikov oz. vsaki peti obiskovalec ambulante zdravnika dru\u017einske medicine, to\u017ei za MNS (16). \u0160e novej\u0161e \u0161tudije pravijo, da je prevalenca bolnikov s somatoformnimi te\u017eavami 30,3 % (17). So\u010dasnost somatoformnih bolezni in anksioznosti ter depresije je dokazano visoka (18).<\/p>\n
Prevalenca so\u010dasnih bolezni nara\u0161\u010da v vseh starostnih skupinah, od 10 % za starostno skupino od 0-19 let, do 78 % za starostno skupino 80 let in ve\u010d (19).<\/p>\n
Prevalenca za najbolj pogoste simptome MNS je naslednja:
\n– 25 % bolnikov na primarnem nivoju to\u017ei za dolgotrajno slabostjo (20),
\n– od 2,1 % do 5,7 % novih bolnikov na primarnem nivoju ima simptome nejasne kostno-mi\u0161i\u010dne bole\u010dine (21),
\n– 14,2 % \u017eensk v ambulanti zdravnika dru\u017einske medicine je obravnavanih zaradi glavobola (22),
\n– 2,2 % obravnav s strani zdravnikov dru\u017einske medicine je zaradi nejasnih bole\u010din v trebuhu (23),
\n– 2,6 % bolnikov na primarnem nivoju to\u017ei za vrtoglavicami kot osnovnim razlogom svojega obiska (24).<\/p>\n
Predvidevajo, da je \u0161tevilo bolnikov s tak\u0161nimi simptomi v populaciji \u0161e ve\u010dje, saj se vsi s te\u017eavami ne oglasijo na pregledu pri svojem zdravniku (23).
\nMNS IN ANKSIOZNODEPRESIVNE MOTNJE
\nPojem \u00bbso\u010dasne bolezni\u00ab opisuje bolnike, ki imajo ve\u010d kot eno kroni\u010dno zdravstveno te\u017eavo (20). Tak\u0161ni bolniki so prisotni predvsem v populaciji starostnikov in med tistimi, ki \u017eivijo v slab\u0161ih socialnoekonomskih razmerah (25). Trenutni trend visoko specialisti\u010dne obravnave bolnikov v bolni\u0161nicah je dokaj neugoden za bolnike s so\u010dasnimi boleznimi. Najve\u010dji del njihove ustrezne obravnave ostaja v rokah dru\u017einskega zdravnika, ki ima edini vpogled v celotno zdravstveno stanje bolnika in, na bolniku prijazen na\u010din, postavlja bolnika v osrednje mesto posveta.<\/p>\n
Bolnik, ki se vodi pri nefrologu zaradi bolezni ledvic, pri kardiologu zaradi te\u017eav s srcem, pri pulmologu zaradi kroni\u010dne obstruktivne bolezni plju\u010d in pri ortopedu zaradi te\u017eav z hrbtenico, ob tem pa redno jemlje 11 zdravil, zahteva redno spremljanje, svetovanje in celostno obravnavo s strani dru\u017einskega zdravnika (28).
\n[wp_ad_camp_1]
\nSo\u010dasnost somatoformnih te\u017eav z depresijo in\/ali anksioznostjo je dokazano pomembna (26). Novej\u0161a nizozemska \u0161tudija je pokazala, da je so\u010dasnost somatoformnih te\u017eav in anksioznosti in\/ali depresije 3,3-krat ve\u010dja, kot bi pri\u010dakovali na naklju\u010dnem vzorcu (26). Od vseh bolnikov s somatoformnimi te\u017eavami, jih je 26 % imelo tudi anksiozne in depresivne te\u017eave (26), 17 % je imelo le anksiozne te\u017eave (26), in 17 % le depresivne te\u017eave (26). \u0160e bolj zanimiv pa je podatek, da so pri bolnikih z anksioznimi in\/ali depresivnimi te\u017eavami, v 54 % primerov ugotovljene tudi somatoformne motnje (26).<\/p>\n
Bolniki v ambulantah dru\u017einske medicine z zmernimi do te\u017ekimi so\u010dasnimi somatskimi simptomi imajo ve\u010dje tveganje za razvoj psihiatri\u010dnih bolezni. So\u010dasnost somatskih in psihiatri\u010dnih simptomov v ambulantah dru\u017einske medicine je velika (27, 28).
\nTE\u017dAVE PRI OBRAVNAVI
\nDiagnoza MNS je problemati\u010dna in nezanesljiva, ker ne obstajajo to\u010dni diagnosti\u010dni kriteriji. Ameri\u0161ki avtorji navajajo diagnosti\u010dne zna\u010dilnosti, ki ka\u017eejo na diagnozo MNS (29):
\n– \u0161tevilni simptomi, pogosto v razli\u010dnih organskih sistemih,
\n– nejasna simptomatologija ali pa simptomi, ki presegajo objektivni izid preiskav,
\n– kroni\u010dni potek te\u017eav,
\n– prisotnost psihiatri\u010dne motnje,
\n– zgodovina \u0161tevilnih diagnosti\u010dno\/laboratorijskih preiskav,
\n– upiranje predhodnim zdravnikom.<\/p>\n
Neposredna usmerjenost na psihi\u010dne te\u017eave oz. takoj\u0161nja izklju\u010ditev telesnih vzrokov lahko pripelje do nezadovoljstva bolnikov z obravnavo, nezaupanje v sistem zdravstva, \u0161e ve\u010dje zaskrbljenosti bolnikov in do ponavljajo\u010dih se kroni\u010dnih te\u017eav ter pogosto odsotnost iz slu\u017ebe, kar vse skupaj dviguje stro\u0161ke zdravljenja tak\u0161nih bolnikov (30). Pri \u0161tevilnih bolnikih se zapravi preve\u010d \u010dasa z napotitvami na razli\u010dne preiskave in poskuse zdravljenja zaradi neustrezne diagnoze, kar ponovno dviguje stro\u0161ke obravnave (31). Zdravniki menijo, da trenutno niso niti teoreti\u010dno niti prakti\u010dno ustrezno izobra\u017eeni in usposobljeni za obravnavo bolnikov z MNS (32).<\/p>\n
Obstajajo \u0161tudije, ki govorijo o tem, da so kognitivno-vedenjske tehnike ustrezen na\u010din zdravljenja MNS v ambulanti zdravnika dru\u017einske medicine (33), vendar se postavlja vpra\u0161anje usposobljenosti kolegov in potrebe po dodatnem usposabljanju. Novej\u0161a angle\u0161ka raziskava ugotavlja \u0161tevilne izto\u010dnice o psihi\u010dni naravi te\u017eav, ki so jih bolniki sporo\u010dali svojim zdravnikom, na katere pa zdravniki na splo\u0161no niso reagirali (34). Tudi pristop normalizacije oz. prepri\u010devanja bolnikov, da njihovi simptomi niso posledica telesne bolezni, se ni pokazal kot u\u010dinkovit (11). Ameri\u0161ki avtorji priporo\u010dajo ve\u010d \u010dasa za pogovor, naro\u010danje na redne ambulante obiske, farmakolo\u0161ko zdravljenje (antidepresivi), psihoedukacijo in psihoterapijo pri ustreznih klini\u010dnih specialistih ter spremembo \u017eivljenjskega sloga (35).<\/p>\n
Med najpogostej\u0161e te\u017eave pri zdravljenju tak\u0161nih bolnikov sodijo: postavljanje nerealnih ciljev, prisotnost komorbidnosti oz. dejanske telesne bolezni, pritiski bolnikov za dodatno diagnostiko, pritiski bolnikov glede predpisovanja anksiolitikov, prepogosti ambulantni obiski in prepogosti obiski de\u017eurnih slu\u017eb (35). Novej\u0161e \u0161tudije ugotavljajo, da je veliko bolnikov z MNS takih, ki imajo spregledano diagnozo depresije in\/ali anksioznosti. To so predvsem \u017eenske srednjih let, ki imajo le zmerne, a dolgotrajne te\u017eave (36).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sporazumevanje z bolnikom je temeljna ve\u0161\u010dina dela zdravnika dru\u017einske medicine. Bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in njegova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju sta neposredno odvisna od uspe\u0161nega sporazumevanja. Tradicionalni klini\u010dni pristop je usmerjen v bolezen, bolniku prijazen na\u010din pa postavlja bolnika v osrednje mesto posveta. Posvet med bolnikom in zdravnikom pomeni glavno obliko dela v … Preberi ve\u010d o Anksioznodepresivne motnje, ter medicinsko nepojasnjena stanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3539,3542,3541,3543,3540,3544,3469],"class_list":["post-4319","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-anksioznodepresivne-motnje","tag-depreivne-motnje","tag-nepojasnjena-medicinska-stanja","tag-suseve-motnje","tag-ter-medicinsko-nepojasnjena-stanja","tag-zdravstvena-nega-pacienta-z-dusevno-motnjo","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4319","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4319"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4319\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4319"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4319"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4319"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}