Za du\u0161evne motnje velja:
\n1. V izrednih razmerah se zmanj\u0161a \u0161tevilo du\u0161evnih motenj za 6-11%
\n2. Osebam z du\u0161evnimi motnjami so pogosto kr\u0161ene \u010dlovekove pravice<\/p>\n
Hapti\u010dne halucinacije so motnje
\n1. Zaznave na ko\u017ei<\/p>\n
Psihoti\u010dni simptomi se NE pojavljajo pri
\n1. Shizotipski motnji<\/p>\n
Prodormalni simptomi shizofrenije so
\n1. Zbledelo, neustrezno \u010dustvovanje<\/p>\n
Simptom, ki ni posledica disfunkcije avtonomnega \u017eiv\u010devja pri deliriju je
\n1. Obsesija<\/p>\n
Te\u017eave s poimenovanjem predmetov so tipi\u010dne za
\n1. Demenco<\/p>\n
Za alzheimerjevo bolezen velja
\n1. Razvija se po\u010dasi ve\u010d let<\/p>\n
Bolnik z demenco ki do\u017eivlja televizijsko sliko kot resni\u010dno dogajanje
\n1. Ima privide<\/p>\n
Izmed na\u0161tetih je najpomembnej\u0161i dejavnik tveganja za depresijo
\n1. \u017dalovanje<\/p>\n
Za samomor velja
\n1. Kdor posku\u0161a narediti samomor i\u0161\u010de pozornost
\n2. Samomorilci so sebi\u010dni in \u0161ibki<\/p>\n
Najve\u010dje tveganje za samomor je med
\n1. Starej\u0161imi vdovelimi mo\u0161kimi<\/p>\n
Za anoreksijo nervoso NI zna\u010dilno
\n1. Obdobja prenajedanja<\/p>\n
Debelost druge stopnje predstavlja ITM
\n1. 35<\/p>\n
Stigmatizacija oseb z du\u0161evno motnjo je
\n1. Posledica negativnih prepri\u010danj o ljudeh z du\u0161evno motnjo<\/p>\n
Za dvojne diagnoze (odvisnost ob hkratni drugi du\u0161evni motnji) NI zna\u010dilno
\n1. Zmanj\u0161anje tveganje za ponovitev depresije<\/p>\n
Med formalne motnje mi\u0161ljenja sodi
\n1. Disociiranost, inkoherentnost, lepljivost, dolgovezavost, perseveracija, upo\u010dasnjenost, zadrga, vrve\u017eavost, paralogizmi, neologizmi, miselna zapora<\/p>\n
Za premenstrualno disfori\u010dno motnjo je zna\u010dilno
\n1. Razdra\u017eljivost, \u010dustvena labilnost<\/p>\n
V klini\u010dno sliko delirija NE sodi
\n1. Afazija<\/p>\n
Za depresijo velja
\n1. Je posledica premajhne zaposlenosti in pomanjkanja interesov<\/p>\n
Med simptome anksioznosti NE sodi
\n1. Zamegljenost<\/p>\n
Esejska vpra\u0161anja!<\/p>\n
1. Kako bi pri\u010deli pogovor z bolnikom za katerega veste, da je posku\u0161al samomor in kako bi ga povpra\u0161ali o samomorilnem poskusu?
\nZelo pomemben je pristop k bolniku. Ocenimo stopnjo trenutne samomorilnosti, kaj se dogaja in tudi dejavnike tveganja. Zelo pomembno je, da ima oseba, ki se pogovarja z takim bolnikom veliko empatije. Mora poizvedovati in videti, da je B zelo hudo, ne sme pomanj\u0161evati njegovih problemov (veliko ljudi je imelo podobne te\u017eave in so vredu; Pa saj ni tako hudo). Bolnika tudi ne smemo podcenjevati (saj niste resno mislili na samomor…ko se boste naspali, bo bolje in podobno). Bolnika moramo na primeren na\u010din spra\u0161evati o samomoru in njegovih te\u017eavah; na primer: ali mi lahko razlo\u017eite kaj vas skrbi? Ali mi lahko razlo\u017eite kaj to pomeni za vas?ali lahko poveste kaj se dogaja? Zakaj se vam zdi, da ni vredno \u017eiveti? Ali ste \u017ee razmi\u0161ljali o smrti? O tem da bi kon\u010dali \u017eivljenje? Ali si \u017eelite, da bi bili mrtvi? Neprimerno bi bilo, \u010de bi ga vpra\u0161ali na na\u010din: razmi\u0161ljate o samomoru, kajne? Zakaj bi to naredili? Kaj gre narobe v va\u0161em \u017eivljenju? Kaj je narobe z vami?<\/p>\n
2. Na\u0161tejte posledice motenj zaznavanja!
\nPosledice motenj zaznavanja so: vznemirjenost, nezaupljivost, nasilno vedenje (heteroagresivno ali avtoagresivno), pasivnost, hipobulija, bizarno vedenje, socialne posledice.<\/p>\n
3. Opi\u0161i razlike v delovanju med antidepresivi in anksiolitiki!
\nAntidepresivi so skupina nenarkoti\u010dnih zdravil, ki obnavljajo normalno raven mo\u017eganskih nevrotransmiterjev, npr. serotonina in noradrenalina. Ciljne bolezni so izrazite depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje, fobije, odvisnost od alkohola, motnje hranjenja, kroni\u010dne hude bole\u010dine zlasti pri migrenskih glavobolih, raku in hudem artritisu. Antidepresivi lahko povzro\u010dijo tudi zaspanost. Kadar B jemlje ta zdravila mora biti zelo pozoren pri vo\u017enji avtomobila in podobnih motornih strojev. Lahko vplivajo tudi na preiskave krvnega sladkorja-nihanje sladkorja. Za\u010detek delovanja po 2 do 4 tednov; trajanje 6 do 12 mesecev (1.epizoda).
\nAnksiolitiki se predpisujejo bonikom za obvladovanje tesnobe (anksioznosti) in odpravljanje njenih simptomov. V uporabi so tudi za zdravljenje napadov panike. Nekateri anksiolitiki uporabnika lahko tudi zasvojijo. Ta zdravila se med seboj razlikujejo po \u010dasu, ki je potreben, da za\u010dnejo delovati in po trajanju delovanja. Imajo hiter u\u010dinek in \u010dimkraj\u0161e trajanje.<\/p>\n
4. Opi\u0161i mo\u017enosti obvladovanja stresa!
\nStres je odziv telesa in du\u0161e na dejavnike, ki zmotijo njuno normalno ravnovesje. Nadledvi\u010dne \u017eleze izlo\u010dijo hormon adrenalin, ki spro\u017ei obrambne mehanizme. Srce razbija, RR se zvi\u0161a, mi\u0161ice se napnejo, zenice pa raz\u0161irijo. Vsi stresni dogodki pa niso nenadni ali o\u010ditni kot telesna ogro\u017eenost. Dolgotrajen stres lahko kon\u010dno iz\u010drpa telesne zmogljivosti in povzro\u010di kroni\u010dno utrujenost, izgubo teka ali \u010dezmerno hranjenje in druge reakcije. Vse to lahko vodi tudi v depresijo. Med telesnimi simptomi so glavobol, utrujenost nespe\u010dnost, spremembe prebave, bole\u010dine v vratu ali hrbtu, izguba teka ali prekomerno hranjenje. Med du\u0161evnimi simptomi se lahko pojavijo napetost ali tesnoba, jeza, umikanje dru\u017ebi, pesimizem, slabovoljnost, pove\u010dana razdra\u017eljivost, slaba zbranost in zmogljivost. Stres obvladujemo z odstranitvijo vzroka (raz\u010dlenitev problema, re\u0161itve, prednosti\/slabosti); prosti dan (B se naj ukvarja z tistim kar ga veseli in kar ga spro\u0161\u010da); sprejemanje pomo\u010di (ena naloga isto\u010dasno); spoznavanje svojih meja (subjektivne obremenitve, ne pretiravaj, ne tekmuj); pogovor; zmanj\u0161evanje napetosti (na za druge ne\u0161kodljiv na\u010din, kri\u010danje, jok, udarjanje blazine, ukvarjanje s \u0161portom, sprehodi…); izogibanje stresnim situacijam; dru\u017eba, ki podpira; metode sprostitve (globoko, po\u010dasno dihanje). Dobro je tudi \u010de poskrbimo za reden spanec in dovolj po\u010ditka brez uspaval; izogibati se moramo hitenju in zaskrbljenosti, pomembno je, da si vzamemo \u010das za sprostitev in u\u017eivanje; ve\u010d se moramo smejati.
\n[wp_ad_camp_1]
\n5. Na\u0161tej vse strokovne delavce, ki jih lahko prizadene samomor bolnika!
\nSamomor poleg svojcev, prijateljev in sodelavcev prizadene tudi strokovne osebe\/delavce: z dejansko in formalno odgovornostjo (psihiatri, psihoterapevti); delavci, ki so najve\u010d \u010dasa s pacientom ( srednje MS, tehniki); delavci, ki so se bolj zbli\u017eali s pacientom ( socialni delavec na CSO, ostalo osebje…); posameznik ali skupina, ki so na\u0161li truplo.
\n– opti\u010dne halucinacije ali prividi: Oseba, ki do\u017eivlja opti\u010dne halucinacije, vidi stvari, ki jih v resnici ni. Opti\u010dne halcuinacije se lahko pojavijo v razli\u010dnih oblikah. Elementarne halucinacije so na primer halucinacije, pri katerih oseba vidi enostavne \u201cznake\u201d – bliskanje, svetlobo, meglo ipd. Pri scenskih halucinacijah se osebi zdi, kot da gleda film. Opti\u010dne halucinacije pa se lahko pojavijo tudi v obliki, ko pacient vidi halucinacijo izven svojega vidnega polja (na primer vidi osebo za seboj), kar imenujemo ekstrakampine. Opti\u010dne halucinacije so zna\u010dilen simptom psihoz in shizofrenije.
\n– akusti\u010dne halucinacije ali prisluhi: Podobno kot pri opti\u010dnih halucinacijah oseba vidi stvari, ki v resnici ne obstajajo, tako pri akusti\u010dnih halucinacijah oseba sli\u0161i stvari, ki jih v resnici ni. Tudi med akusti\u010dnimi halucinacijami obstajajo elementarne halucinacije, ko oseba sli\u0161i enostavne zvoke, npr. \u0161umenje ali pokanje. Oseba pa lahko sli\u0161i tudi glasove, ki so obi\u010dajno v obliki dvogovora. Ponavadi se o bolniku pogovarjajo v tretji osebi ter komentirajo njegova dejanja, v\u010dasih celo \u017ealijo. Shizoreniki na primer lahko sli\u0161ijo svoje lastne misli in verjamejo, da jih lahko sli\u0161ijo tudi drugi. Najbolj nevarna oblika slu\u0161nih halucinacij so imperativne halucinacije, ko glasovi naro\u010dajo osebi, kaj naj naredi. Oseba, ki do\u017eivlja imperativne halucinacije, navodila pogosto uboga in se po njih ravna.
\n– hapti\u010dne in cenesteti\u010dne halucinacije: Gre za halucinacije v povezavi s ko\u017eo. Lahko gre za ob\u010dutke dotika, kot na primer ob\u010dutek, da po tebi plezajo \u017eu\u017eelke, po drugi strani pa lahko pride celo do hudo popa\u010denih ob\u010dutkov o spremembah notranjih organov. Pri hapti\u010dnih halucinacijah gre za telesne ob\u010dutke, ob\u010dutke po povr\u0161ini telesa, medtem ko gre pri cenesteti\u010dnih halucinacijah za ob\u010dutke znotraj telesa. Taktilnih halucinacij je mnogo razli\u010dnih oblik, oseba lahko \u010duti sevanje, bo\u017eanje, \u017ear\u010denje, mu\u010denje, posiljevanje, osebi se lahko zdi, da je nose\u010da, do\u017eivlja gibanje otroka in porod, ima ob\u010dutek, da ima v telesu bombo.
\n– olfaktorne in gustatorne halucinacije: Halucinacije pa so lahko tudi v obliki vonjov in\/ali okusov. Oseba, ki do\u017eivlja tovrstne halucinacije, vonja smrad, plin ali druge nenavadne vonje ali oku\u0161a stvari, ki niso realne. Osebi se na primer zdi, da oku\u0161a strup v hrani.
\n– kinesteti\u010dne halucinacije: Kinesteti\u010dne halucinacije niso tako pogoste kot vidne in slu\u0161ne halucinacije. Pri kinesteti\u010dnih halucinacijah gre za izkrivljeno do\u017eivljanje ravnote\u017enega ob\u010dutka,. Najpogosteje se pojavljajo v obliki, ko se osebi se zdi, da leti, lebdi ipd.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za du\u0161evne motnje velja: 1. V izrednih razmerah se zmanj\u0161a \u0161tevilo du\u0161evnih motenj za 6-11% 2. Osebam z du\u0161evnimi motnjami so pogosto kr\u0161ene \u010dlovekove pravice Hapti\u010dne halucinacije so motnje 1. Zaznave na ko\u017ei Psihoti\u010dni simptomi se NE pojavljajo pri 1. Shizotipski motnji Prodormalni simptomi shizofrenije so 1. Zbledelo, neustrezno \u010dustvovanje Simptom, ki ni posledica disfunkcije … Preberi ve\u010d o Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3410,3552,519,3553,3469],"class_list":["post-4327","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-izpit","tag-izpit-iz-mentalnega-zdravja","tag-mentalno-zdravje","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4327","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4327"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4327\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4327"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4327"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4327"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}