MOTNJE ZAZNAVANJA<\/p>\n
Zaznavanje kot du\u0161evni proces pomeni tisti del du\u0161evne reaktivnosti, ki v \u010dlovekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in ob\u010dutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale du\u0161evne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).<\/p>\n
Elementarne motnje zaznavanja
\nTe motnje so povezane z dolo\u010dljivimi okvarami senzori\u010dnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v mo\u017eganski skorji onemogo\u010da ali vsaj bistveno ote\u017euje zaznavanje okoli\u0161kega sveta. Prakti\u010dno vse te okvare sodijo v nevrologijo.<\/p>\n
K tem motnjam uvr\u0161\u010damo:
\n– agnozije (opti\u010dne, akusti\u010dne, taktilne)
\n– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
\n– \u0161tejemo tudi trenutne ali nedolo\u010dljive opti\u010dne fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epilepti\u010dni auri lahko pa je prisotno tudi do\u017eivetje pokov ali \u0161umov<\/p>\n
Zaznavne anomalije
\nKot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za pove\u010danje ob\u010dutka za dotik na ko\u017ei, pri drugem za zmanj\u0161anje, pri tretjem pa za izgubo ob\u010dutka za dotik (Kobal, 1999).<\/p>\n
Iluzije
\nV psihiatriji razumemo iluzije kot tiste motnje zaznavanja, ki se sicer opirajo na resni\u010dne objekte, vendar je njihovo do\u017eivljanje izkrivljeno in napa\u010dno zaradi nepazljivosti, kvalitativnih motenj zavesti ali posebnega \u010dustvovanja.<\/p>\n
Halucinacije
\nPo Kobalu (1999) so halucinacije najpogostej\u0161e motnje zaznavanja, so \u017eive in nazorne prevare zaznavanja, ki nimajo podlage v resni\u010dnih ob\u010dutkih in predmetih. Osebe, ki jih do\u017eivljajo, jih imajo pogosto za pravi odsev realnosti in se v skladu z njimi obna\u0161ajo.
\nHalucinacije lahko do\u017eivljamo v okviru vseh \u010dutil, najpogosteje pa v okviru vida in sluha. Poznamo torej vidne (opti\u010dne), slu\u0161ne (akusti\u010dne), halucinacije, halucinacije vonja (olfaktori\u010dne) in okusa (gustativne), halucinacije telesnega ob\u010dutka (hapti\u010dne), halucinacije ob\u010dutka za ravnote\u017eje (vestibularne) ter halucinacije notranje zgradbe telesa (cinesteti\u010dne) (Kobal, 1999).<\/p>\n
KOMUNIKACIJA<\/p>\n
Komunikacija je za vsakega \u017eivljenjsko pomembna spretnost. Preko komunikacije dobimo povratne informacije o tem, kako nas drugi zaznavajo, vidijo in dojemajo. Preko komunikacije lahko ustvarjamo na\u0161e med\u010dlove\u0161ke odnose, ki pa so tudi pogoj za psihi\u010dno zdravje, za individualno sre\u010do in tudi uspeh v poklicu, prav tako pomembno pa na tudi na delovnem podro\u010djih.
\nZelo pomembna naloga medicinske sestre je zadovoljevanje bolnikovih potreb s pomo\u010djo terapevtske komunikacije, nekega odnosa in interakcije z njim. Komunikacija in terapevtski odnos med medicinsko sestro in bolnikom sta osnova za kakovostno psihiatri\u010dno zdravstveno nego (Gor\u0161e \u2013 Muhi\u010d, 1999).
\nPri bolniku z motnjo zaznavanje je zelo pomembna terapevtska komunikacija, katera mora temeljiti na \u010dlovekovih pravicah, potrebno pa je tudi upo\u0161tevati vsa eti\u010dna na\u010dela, \u0161e posebej je pomembno spo\u0161tovanje bolnikove osebnosti in dostojanstva, avtonomije, enakosti in pravi\u010dnosti ter sodelovanja, ki jih mora medicinska sestra osvojiti in vgraditi v koncept svojih lastnih vrednot (Grbec, 1992).
\n[wp_ad_camp_1]
\nZNA\u010cILNOSTI TERAPEVTKE KOMUNIKACIJE
\nTerepevtska komunikacija mora biti usmerjena k cilju, temeljiti na zaupnosti, sprejemanju, empatiji, spo\u0161tovanju in samorazkrivanju.<\/p>\n
TEHNIKE TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE
\nPomo\u010d bolniku pri besednem izra\u017eanju je pomembna naloga medicinske sestre. Tehnike komuniciranja, \u010deprav na prvi pogled preproste, so v resnici zahtevne in zahtevajo vajo in zavestno razmi\u0161ljanje o njih. Tehnike, ki vzpodbujajo bolnika k komuniciranju so: poslu\u0161anje, postavljanje vpra\u0161anj, besedna vodila in ti\u0161ina.<\/p>\n
KOMUNIKACIJA MEDICINSKE SESTRE Z BLODNJAVIM BOLNIKOM
\nKer si blodnjavi bolniki zelo hitro napa\u010dno razlagajo to, kar vidijo in sli\u0161ijo, naj medicinska sestra uporablja \u010dim manj dvoumnih nebesednih znamenj. Dotiku naj se v za\u010detku odnosa izogiba, saj si ga bolnik lahko razlaga kot gro\u017enjo ali napad. Bolniki te\u017eko lo\u010dijo realnost od fantazije prav tako so v stiski, ker jim nih\u010de ne verjame, sami pa ne vedo zakaj.<\/p>\n
Blodnjavi bolniki so tudi sumni\u010davi, zato nikoli ne \u0161epetamo ali se vedemo skrivnostno. Ko medicinska sestra sedi ob bolniku, naj sedi v isti vi\u0161ini ali celo malo ni\u017eje, tako da ima bolnik ob\u010dutek nadzora nad njuno interakcijo. Pozitivni o\u010desni stik je zelo pomemben, saj medicinska sestra s tem izra\u017ea odprtost in odkritosr\u010dnost.<\/p>\n
Najbolje je, da se medicinska sestra osredoto\u010di na ob\u010dutke, ki so povezani z blodnjavami, in ne na misli, ki so posledica bolezensko nastalih zmot. Tudi naj ne poizku\u0161a njegovih blodenj logi\u010dno razlagati, saj samo bolnik pozna logi\u010dno ozadje blodenj.
\nPozorna naj bo tudi na svojo telesno govorico; dr\u017ea telesa in obrazna mimika bolnika ne smeta prestra\u0161iti. Ton glasu naj bo jasen, glasen in odlo\u010den. Ves \u010das komunikacije naj medicinska sestra bolnika aktivno poslu\u0161a. Tudi uporaba tehnike refleksije je zelo pomembna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
MOTNJE ZAZNAVANJA Zaznavanje kot du\u0161evni proces pomeni tisti del du\u0161evne reaktivnosti, ki v \u010dlovekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in ob\u010dutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale du\u0161evne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999). Elementarne motnje zaznavanja Te motnje so povezane z dolo\u010dljivimi okvarami senzori\u010dnega … Preberi ve\u010d o Komunikacija in motnje zaznavanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3554,3555,3557,3556,3553,3469],"class_list":["post-4330","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-komunikacija-in-motnje-zaznavanja","tag-motnje","tag-motnje-v-komunikaciji","tag-zaznavanje","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4330","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4330"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4330\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4330"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4330"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4330"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}