Blodnje ali paranoidne ideje so zgre\u0161ene miselne konstrukcije, sklepi ali ocene realnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje, ne oziraje se na to, kaj misli ve\u010dina ostalih in ne glede na o\u010ditne dokaze o nasprotnem.<\/p>\n
Pri tem ne gre za prepri\u010danja, ki so splo\u0161no sprejeta v bolnikovem kulturnem okolju (npr. za verska prepri\u010danja).<\/p>\n
Blodnje delimo na:<\/p>\n
– preganjalne blodnje – prepri\u010danost bolnika, da ga ogro\u017eajo, preganjajo, zasledujejo, mu \u017eelijo slabo ipd.
\n– nana\u0161alne (interpretativne) blodnje -pri katerih bolnik indiferentnim dogodkom, besedam in stvarem pripisuje poseben pomen v zvezi s seboj.
\n– grandiozne (megalomanske, veli\u010dinske, ekspanzivne) blodnje -prepri\u010danje bolnika v njegov vzvi\u0161eni polo\u017eaj, vsemogo\u010dnost, izjemne sposobnosti, znanje, mo\u010d, plemenito poreklo in podobno.
\n– depresivne blodnje -so nasprotje ekspanzivnih; bolnik je prepri\u010dan, da je vse propadlo, da ne bo nikoli bolje, da je na smrt bolan; nekateri bolniki v svoji blodnjavosti nase prevzamejo odgovornost za propad vsega sveta (delire d’enormite: blodnja neizmernosti).
\n– nihilisti\u010dne blodnje -depresivne blodnje z absurdnimi trditvami, da bolnik ne\u010desa nima (njegovega imetja ni ve\u010d, nima zdravja, srca ipd.) ali pa, da je \u017ee sam mrtev (Cotardov sindrom, delire de negation).
\n– hipohondri\u010dne blodnje -z vodilno neutemeljeno mislijo bolnika, da je hudo bolan.
\n– ljubosumnostne blodnje -prepri\u010danje v partnerjevo nezvestobo.
\n– eroti\u010dne (erotomanske) blodnje – z bolnikovim neutemeljenim prepri\u010danjem, da ga dolo\u010dena oseba (ponavadi na pomembnej\u0161em polo\u017eaju) ljubi.
\n– religiozne blodnje – prepri\u010danje bolnika o njegovem posebnem poslanstvu glede na vero ali cerkev.
\n– pomilostitvene blodnje – pri na dolgo dobo obsojenih zapornikih, po letih prestanega zapora blodno prepri\u010danje, da je pomilo\u0161\u010den.
\n– bizarne blodnje -opisujejo fenomene, ki bi jih bolnikovo kulturno okolje ocenilo za povsem nesprejemljive in neverjetne. Tak\u0161ne blodnje so zna\u010dilno prisotne pri shizofreniji, bolniki z blodnjavo motnjo pa jih nimajo.<\/p>\n
V literaturi so opisane tudi naslednje vrste blodenj, ki so jim avtorji dajali specifi\u010dna imena. Pri Capgrasovemu sindromu je bolnik prepri\u010dan, da so enega ali ve\u010d \u010dlanov njegove dru\u017eine zamenjali z identi\u010dnimi dvojniki – sleparji.<\/p>\n
Fregolijev fenomen je blodnjavost, pri kateri je bolnik prepri\u010dan, da njegov preganjalec prevzema razli\u010dne like in obraze tako kot igralec.<\/p>\n
Lykanthropia je motnja, pri kateri bolnik misli, da je volkodlak.12-14, 22<\/p>\n
Razlikujemo tudi med primarnimi in sekundarnimi blodnjami. Prve so tiste, ki se pojavijo brez predhodnih drugih psihopatolo\u0161kih fenomenov, druge pa tiste, ki nastanejo kot razlaga ali v opravi\u010dilo drugih psihopatolo\u0161kih do\u017eivetij (npr. halucinacij).10-12, 15, 21<\/p>\n
Paranoi\u010den in paranoiden sta izraza, ki ju pri nas uporabljamo kot splo\u0161no veljavna, \u0161iroka pojma, ki naj bi ozna\u010devala prisotnost katerekoli vrste blodenj.<\/p>\n
V nem\u0161ki literaturi in vsakdanji rabi pa se terminus (paranoidna ideja) uporablja tudi o\u017eje in ozna\u010duje le misli s preganjalno vsebino.<\/p>\n
Tako torej izraz lahko pomeni:
\n1. \u0161ir\u0161e – kakorkoli blodnjav in\/ali
\n2. o\u017eje -v svojem bistvu nezaupljiv, sumni\u010dav, z (izklju\u010dno) preganjalnimi idejami.11, 15<\/p>\n
Nekateri avtorji lo\u010dujejo tudi med izrazoma paranoi\u010den in paranoiden in ju razli\u010dno opredeljujejo:
\nParanoi\u010den se nana\u0161a na strukturo blodnjavosti z visoko sistematiziranostjo, \u010dvrstim ideoafektivnim sklopom, ki je nedostopen korekciji ali samokriti\u010dnemu dvomu, navidezni logi\u010dnosti in relativni prepri\u010dljivosti za osebe v okolici. To je tako imenovana veri\u017ena blodnjavost, kjer je prvi \u010dlen v verigi nerealna blodnja, vse ostale ideje pa se logi\u010dno navezujejo nanjo. Npr. zmotno prepri\u010danje “mene ljudje preganjajo” je prvi \u010dlen v verigi in \u010de okolica zanemari to trditev, lahko preostalo verigo idej oceni in razume kot resni\u010dno, ker se ostali \u010dleni logi\u010dno povezujejo med seboj. Tak\u0161en sistem blodenj najdemo prav pri blodnjavi motnji.<\/p>\n
Paranoidno strukturo blodnjavosti, ki se razlikuje od paranoi\u010dne, pa sre\u010damo pri paranoidnem tipu shizofrenije. Gre za mobilne, la\u017eje spremenljive blodnje, ki niso sistematizirane, niti navidezno logi\u010dne kot pri paranoi\u010dni strukturi, ideoafektivna vez je rahla, bolnika uspemo omajati v njegovih prepri\u010danjih, hitreje je pripravljen korigirati ideje, okolica pa la\u017eje uvidi njihovo nerealnost.12<\/p>\n
Nodet (1936) predlaga celo tripartitno koncepcijo: poleg blodnjavosti s paranoi\u010dno in blodnjavosti s paranoidno strukturo vklju\u010di \u0161e blodnjavost s parafreni\u010dno strukturo (pri kateri vzporedno s fantasti\u010dnimi blodnjavimi konstrukcijami obstaja dobra realitetna kontrola).
\n[wp_ad_camp_1]
\nParanoidni sindrom: konstelacija paranoidnih zna\u010dilnosti, ki se pojavijo skupaj in zaradi razli\u010dnih razlogov (tako depresije, telesnih bolezni, zastrupitev, blodnjave motnje ali shizofrenije).11<\/p>\n
To je klini\u010dni konstrukt v psihiatriji, ki ga uporabljamo za opis raznolikih objektivnih in subjektivnih zna\u010dilnosti psihopatolo\u0161kega vedenja – paranoidnih zna\u010dilnosti (objektivne zna\u010dilnosti: jeza, kriti\u010dnost, obto\u017eevanje, previdnost, opreznost, sovra\u0161tvo, odsotnost smisla za humor, nenavadna usmerjenost na detajle, prevelika ob\u010dutljivost, razdra\u017eljivost, kverulantstvo, trma, zamerljivost, ma\u0161\u010devalnost, samotarstvo, mrkost, \u010demernost, sumni\u010davost, nasilnost; subjektivne zna\u010dilnosti: nana\u0161alne, preganjalne, veli\u010dinske, eroti\u010dne, ljubosumnostne, ideje o infestaciji ali o nepravilni oblikovanosti telesa). Tako uporabljen izraz se ne nana\u0161a na nobeno specifi\u010dno motnjo (\u010de je bolnik paranoiden, to ne pomeni, da ima shizofrenijo).10-14<\/p>\n
Blodnjava motnja je izraz, ki so ga prvi\u010d vpeljali v DSM-III-R (1987) in ICD-10 (1992); zamenjal je diagnosti\u010dno opredelitev (paranoja), ozna\u010deval pa naj bi motnje, katerih najpomembnej\u0161a zna\u010dilnost je prisotnost blodenj.11<\/p>\n
Paranoja je star izraz za blodnjavo motnjo, tj. postopoma nastalo motnjo, pri kateri imajo osebe razvit trden sistem blodenj, vendar so brez formalnih motenj mi\u0161ljenja; znana tudi kot paranoia vera, blodnjava monomanija ali enostavna blodnjava motnja.11<\/p>\n
Paranoidna blodnja je starej\u0161i izraz, ki so ga uporabljali, da bi ozna\u010dili preganjalne, nana\u0161alne in megalomanske blodnje pri paranoidni shizofreniji; s tem v zvezi obstaja nedore\u010denost in zmeda povezana s histori\u010dnim razvojem koncepta paranoidnosti; v DSM-III-R so avtorji predlagali, da izraza ne bi ve\u010d uporabljali.1, 10, 12<\/p>\n
Paranoidna osebnost: trajne poteze paranoidnega vedenja, vendar ne zaradi shizofrenije ali kake druge du\u0161evne motnje; brez dokazanih blodenj ali drugih znakov psihoze.<\/p>\n
Parafrenija: star izraz, ki je ozna\u010deval stanja, ki naj bi teoretsko le\u017eala med shizofrenijo in paranojo in naj bi poleg blodenj imela tudi druge lastnosti obeh motenj (halucinacije vendar brez slab\u0161anja funkcioniranja). Entiteta ostaja nozolo\u0161ko protislovna in nekateri avtorji priporo\u010dajo, da izraza ne bi uporabljali, dokler pomena motnje ne potrdijo nadaljne raziskave.2, 11, 21<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Blodnje ali paranoidne ideje so zgre\u0161ene miselne konstrukcije, sklepi ali ocene realnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje, ne oziraje se na to, kaj misli ve\u010dina ostalih in ne glede na o\u010ditne dokaze o nasprotnem. Pri tem ne gre za prepri\u010danja, ki so splo\u0161no sprejeta v bolnikovem kulturnem okolju (npr. za verska … Preberi ve\u010d o Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3367,3560,3561,3562,3558,3553,3559],"class_list":["post-4333","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-bolnik","tag-pojmi","tag-pojmi-pri-mentalnem-zdravju","tag-pojmi-pri-psihiatriji","tag-razjasnitev-nekaterih-pojmov-pri-mentalnem-zdravju","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4333","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4333"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4333\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4333"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4333"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}