1. Prva faza teoreti\u010dnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?<\/p>\n
– faza orientacije
\n– MS in B\/V sta si ob sre\u010danju tujca
\n– vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B\/V sprejeti kot partnerja)
\n– ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja
\n– pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije
\n– opazovanje in ocena B\/V stanja
\n– identifikacija glavnega problema in skrbi B\/V
\n– za\u010detek B\/V samoraziskovanja<\/p>\n
2. Druga faza teoreti\u010dnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?<\/p>\n
– faza identifikacije
\n– B\/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
\n– odnos med MS in B\/V se poglablja
\n– B\/V se identificira z MS
\n– B\/V i\u0161\u010de re\u0161itve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS<\/p>\n
3. Tretja faza teoreti\u010dnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?<\/p>\n
– faza interakcije
\n– B\/V ima \u017ee jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
\n– B\/V prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
\n– B\/V i\u0161\u010de informacije in izkori\u0161\u010da vse mo\u017ene vire pomo\u010di
\n– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B\/V<\/p>\n
4. \u010cetrta faza teoreti\u010dnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?<\/p>\n
– faza razre\u0161itve
\n– B\/V dela na\u010drte za prihodnost, postavlja si nove cilje
\n– B\/V prevzema odgovornost zase
\n– B\/V se odpove identifikaciji in vlogi bolnika
\n– MS in B\/V skupaj pregledata vse faze in o\u017eivita izku\u0161njo odnosa
\n– pregledata dose\u017eene cilje in ovrednotita napredek<\/p>\n
Vsebinske motnje mi\u0161ljenja<\/p>\n
– mi\u0161ljenje je moteno in spremenjeno v svoji vsebini
\n– blodnje
\n– telepatska povezanost (oddajanje, odtegovanje in vsiljevanje misli)
\n– fobije, obsesije, prisilne misli, kompulzije
\n– ambivalenca
\n– samomorilnost
\n– hipohondri\u010dne in somatizacijske misli<\/p>\n
– blodne misli \u2013 zgre\u0161ena miselna konstrukcija, ocena in zaklju\u010dki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira
\n– ekspanzivne (prepri\u010danje bolnika v svojo pomembnost)
\n– megalomanske (ekspanzivne, veli\u010dinske, imperialisti\u010dne) \u2013 vezane na posvetno \u017eivljenje (misli da je cesar, predsednik, izredno bogat, plementega porekla, ima izjemne talente, izjemne mo\u010di)
\n– religiozno-misti\u010dne \u2013 religiozna pomembnost prizadetega (misli, da je bog, prerok)
\n– depresivne – moralno podro\u010dje, samoobto\u017eevanje (prepri\u010danje o manjvrednosti, da je nepopravljivo gre\u0161il, da je storil nekaj neopravi\u010dljivega)
\n– nihilisti\u010dne (sveta ni ve\u010d, nima ve\u010d organov)
\n– preganjalne (prepri\u010danje, da ga opazujejo, nadzorujejo, preganjajo, o zlih naklepih, smrtni nevarnosti)
\n– somatske (prepri\u010danje, da je njegovo telo spremenjeno, nenavadno)
\n– nana\u0161alne \u2013 blodnjava interpretacija (vse, kar vidi in sli\u0161i, se nana\u0161a nanj)
\n– ljubosumnostne (obto\u017eevanje partnerja)
\n– eroti\u010dne<\/p>\n
5. Nihilisti\u010dne blodnje, kako vplivajo na T\u017dA prehranjevanje in pitje?<\/p>\n
– vsebinska motnja mi\u0161ljenja
\n– B\/V ima absurdne ideje, da nima ve\u010d imetja, zdravja, srca, prebavnih organov, da je mrtev
\n– lahko je pretirnao je\u0161\u010d ali pa odklanja hrano in pija\u010do
\n– MS ga spodbuja, oz. nahrani, \u010de je potrebno (zdravstveno-vzgojno delo, razlo\u017ei pomen redne prehrane, B\/V se mora redno tehtati)<\/p>\n
6. Hipohondrija, kako vplivajo na T\u017dA prehranjevanje in pitje?<\/p>\n
– vsebinska motnja mi\u0161ljenja
\n– B\/V lahko misli, da je neozdravljivo bolan<\/p>\n
7. Preganjalne blodnje, kako vplivajo na T\u017dA varnost?<\/p>\n
– vsebinska motnja mi\u0161ljenja
\n– B\/V misli, da ga opazujejo, nadzorujejo, da imajo drugi zle naklepe, da je v smrtni nevarnosti
\n– nevarnost
\n– samomora (10 % B\/V v za\u010detni fazi, tudi v remisiji, ko dobro poznajo svojo bolezen)
\n– nasilja
\n– lahko
\n– pasivni \u2013 neopazni, zaprti vase, sovra\u017eni, nezadovoljni
\n– agresivni \u2013 kri\u010dijo, preklinjajo, imajo \u017eivahno mimiko in kretnje
\n– ukrepi
\n– varovanje drugih bolnikov
\n– pribli\u017eati se na miren na\u010din
\n– zaradi mo\u017enosti fizi\u010dnega nasilja, naj bi bila vsaj dva
\n– hitro moramo odreagirati \u2013 onesposobimo en \u010dut (npr. nekaj na hitro vr\u017eemo v o\u010di)
\n– \u010de ga osamimo, ga prive\u017eemo na posteljo in pokli\u010demo zdravnika, da lahko da medikamentozno terapijo
\n– moramo se veliko pogovarjati
\n– potrebno je ugotoviti vzrok, zakaj je do tega pri\u0161lo, da te napake ne bi ponovili<\/p>\n
– lahko odklanja hrano, ker se boji, da je v njej strup, in vse mu smrdi
\n– jemo skupaj z njimi
\n– vsem razdelimo enako iz istega lonca
\n– hrano mu prinesejo svojci
\n– dobi hrano, ki je tovarni\u0161ko zaprta
\n– o hrani se moramo z njim pogovarjati
\n– do njega moramo gojiti tudi \u010dustveni odnos
\n– za mizo naj sedi z ljudmi, s katerimi rad komunicira<\/p>\n
8. Imperialisti\u010dne blodnje, kako vplivajo na T\u017dA varnost?<\/p>\n
– vsebinska motnja mi\u0161ljenja
\n– B\/V misli, da ima izjemne talente, izjemne mo\u010di, da je plementega porekla, cesar, predsednik, izredno bogat<\/p>\n
Formalne (oblikovne) motnje mi\u0161ljenja<\/p>\n
– moten je potek in izra\u017eanje misli
\n– pospe\u0161eno mi\u0161ljenje \u2013 miselni tok poteka hitreje, asociacije so burnej\u0161e
\n– bolestna ob\u0161irnost in dolgoveznost
\n– vrve\u017eavost ali logorhea (potencirana tovrstna motnja): pretirana zgovornost z razru\u0161enimi stavki \u2013 misli prehitevajo, so asociativne, vendar nelogi\u010dno povezane
\n– upo\u010dasnjeno mi\u0161ljenje
\n– zadrga: v mi\u0161ljenju zgubi miselno nit, sredi pripovedovanja nenadoma obmolkne
\n– zavrtost v mi\u0161ljenju: pretirana vsebinska obubo\u017eanost govorice, misli in ideje se porajajo te\u017eko in po\u010dasi, povedo samo nekaj besed in skoraj ne sestavijo stavka, pravijo, da imajo prazno glavo brez idej
\n– perseveracija: vra\u010danje na isto misel \u2013 ponavljanje ene in iste vsebine, stavka, besede (patolo\u0161ko pri huj\u0161ih okvarah mo\u017eganov, propadanju du\u0161evnih funkcij zaradi starosti, nepatolo\u0161ko pri zaspanosti, alkoholiziranosti)
\n– inkoherentnost: vsebina govora je nepovezana in komaj razumljiva
\n– shizofrensko mi\u0161ljenje
\n– zna\u010dilne so miselna disociacija, simbolika in avtizem
\n– v mi\u0161ljenju ni smiselne povezanosti in reda v mi\u0161ljenju
\n– zrahljane, nenavadne asociacije
\n– pojavljanje novih besed \u2013 neologizmi
\n– skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna \u0161ara), kjer je nemogo\u010de slediti miselnim potem<\/p>\n
9. Miselna zadrga, kako vpliva na T\u017dA komunikacijo?<\/p>\n
– formalna motnja mi\u0161ljenja (moten je potek in izra\u017eanje misli)
\n– upo\u010dasnjeno mi\u0161ljenje
\n– B\/V v pogovoru uporablja kratke stavke, sredi pripovedovanja obmolkne, ker izgubi miselno nit<\/p>\n
10. Miselna zavrtost, kako vpliva na T\u017dA komunikacijo?<\/p>\n
– formalna motnja mi\u0161ljenja (moten je potek in izra\u017eanje misli)
\n– upo\u010dasnjeno mi\u0161ljenje
\n– pretirana vsebinska obubo\u017eanost govorice \u2013 B\/V pove samo nekaj besed in skoraj ne sestavi stavka<\/p>\n
Motnje zaznavanja
\n[wp_ad_camp_1]
\n– halucinacije \u2013 abnormne percepcije, brez identificiranih zunanjih dra\u017eljajev
\n– psevdohalucinacije \u2013 abnormne percepcije, vendar se zaveda njihove nersni\u010dnosti
\n– iluzije \u2013 opirajo se na resni\u010dne zaznave, vendar je njihovo dojemanje izkrivljeno
\n– depersonalizacija \u2013 do\u017eivlja spremembe v lastni osebnosti
\n– derealizacija \u2013 do\u017eivlja svet kot spremenjen, tuj<\/p>\n
– halucinacije se pojavljajo na podro\u010dju katerekoli senzorne modalitete
\n– olfaktorne \u2013 bolnik ima ob\u010dutke nenavadnih vonjev
\n– slu\u0161ne \u2013 bolniki poro\u010dajo o glasovih, zvokih, \u0161umih
\n– akoazmi, fonemi, imperativne
\n– taktilne
\n– hapti\u010dne \u2013 povezane z ob\u010dutki na povr\u0161ini ko\u017ee ali v dostopnih delih telesa
\n– cenesteti\u010dne \u2013 bolnik ima popa\u010dene ob\u010dutke o spremembah notranjih organov
\n– gustatorne \u2013 bolniki poro\u010dajo o neprijetnih okusih
\n– opti\u010dne \u2013 bolnik vidi oblike, ljudi, stvari, ki realno niso prisotne<\/p>\n
11. Imperativna halucinacija, kako vpliva na T\u017dA varnost?<\/p>\n
– motnja zaznavanja
\n– B\/V sli\u0161i glasove, ki mu ukazujejo, kaj naj stori
\n– predvsem vpliva na varnost, pa tudi na ostale T\u017dA (spanje, psihosocialne T\u017dA)
\n– B\/V prihaja v konflikt, pogosto se odzove z jezo
\n– MS odstrani vse nevarne predmete iz njegove bli\u017eine<\/p>\n
12. Prva intervencija ZN pri pacientih po poskusu samomora.<\/p>\n
– stalni, 24 urni nadzor<\/p>\n
13. Intervencije ZN pri pacientih s samomorilnim vedenjem.<\/p>\n
– vpra\u0161ati (odkrit pogovor \u2013 razbremenitev, uvid)
\n– poslu\u0161ati (sli\u0161ati, razumeti)
\n– oceniti suicidalno ogro\u017eenost (dejavniki tveganja, psiholo\u0161ki in telesni znaki)
\n– ukrepati, \u010de je potrebno (nepretrgano varovanje, odstranitev nevarnih predmetov, sklenitev antisucidalnega pakta)
\n– spodbujati (k izra\u017eanju \u010dustev, misli, k izvajanju \u017eivljenjskih aktivnosti, k vklju\u010devanju v dejavnosti in skupine, k vzdr\u017eevanju in navezovanju stikov, k nadziranju telesnih funkcij)
\n– ne dajati vrednostnih sodb (ne zmanj\u0161evati problemov)
\n– pripraviti B\/V na odpust (svojci)
\n– slediti B\/V po odpustu (slu\u017ebe v skupnosti)<\/p>\n
– ukrepanje
\n– 1. korak: psiholo\u0161ka pomo\u010d
\n– 2. korak: zdravila in psihoterapevtska pomo\u010d
\n– 3. korak: vzpostavitev stikov z drugimi
\n– 4. korak: napotitev k psihiatru
\n– 5. korak: napotitev v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico, na varovani oddelek.<\/p>\n
14. Intervencije ZN pri pacientih z alkoholnim blede\u017eem.<\/p>\n
– nepretrgano varovanje
\n– stalna kontrola vitalnih funkcij
\n– izvajanje oz. pomo\u010d pri vseh T\u017dA
\n– aplikacija predpisane medikamentozne terapije
\n– opravljanje laboratorijskih preiskav
\n– zdravstveno-vzgojno delo<\/p>\n
– varnost (mo\u017enost po\u0161kodbe)
\n– osebna higiena
\n– nekontrolirano izlo\u010danje blata in urina
\n– mo\u010dno znojenje
\n– stalna kontrola vitalnih funkcij (RR, pulz, dihanje, TT)
\n– pozornost na zaplete
\n– krvavitve iz po\u017eiralnika, \u017eelodca, \u010drevesja
\n– morebitni epilepti\u010dni napad
\n– pozornost na znake hipoglikemije (okvara jeter)
\n– skrb za zadosten vnos teko\u010din
\n– skrb za predpisano medikamentozno terapijo (umiritev)
\n– laboratorijske preiskave
\n– priprava na zdravljenje pod nadzorom po deliriju (delirij tremens se kon\u010da terminalnim spancem)<\/p>\n
15. Prva intervencija ZN pri PVU fiksaciji s pasovi na posteljo.<\/p>\n
– PVU \u2013 posebni varovalni ukrepi
\n– neposredni in stalni nadzor<\/p>\n
16. \u010custvena klima v dru\u017eini, \u010de je indeks izra\u017eenih \u010dustev visok (\u010de je nizek), kako vpliva na potek bolezni oziroma remisijo?<\/p>\n
– nizek indeks izra\u017eenih \u010dustev
\n– manj relapsa bolezni
\n– pozitivne pripombe
\n– toplina
\n– za\u0161\u010diteno okolje<\/p>\n
– visok indeks izra\u017eenih \u010dustev
\n– ve\u010d relapsa bolezni
\n– zgre\u0161ena komunikacija
\n– veliko kriti\u010dnih pripomb
\n– globalne ocene sovra\u017enosti
\n– emocionalna hiperanga\u017eiranost (samo\u017ertvovanje, hiperprotektivnost)
\n– prevelika mera identifikacije z B\/V<\/p>\n
17. Skupnostna skrb, kaj zagotavlja, kaj so cilji?<\/p>\n
– na\u010dela dela SS
\n– je na\u010din razdeljevanja in povezovanja slu\u017eb v korist uporabnikov slu\u017eb za du\u0161evno zdravje
\n– namenjena je ob\u010dutljivim posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajo\u010dimi se du\u0161evnimi motnjami
\n– \u010dlan tima prevzame odgovornost za posameznega B\/V, deluje kot povezovalec, razdeljevalec pomo\u010di razli\u010dnih slu\u017eb, zagovornik B\/V, vzdr\u017euje terapevtski odnos, spremlja B\/V napredovanje in zdravje, na\u010drtuje socialne in zaposlitvene dejavnosti
\n– usmeritve SS
\n– nepretrganost skrbi
\n– dostopnost slu\u017eb
\n– prilagajati podporo potrebam uporabnikov
\n– omogo\u010dati neodvisnost
\n– organizatorji so odgovorni za svoje delo<\/p>\n
– naloge SS
\n– najti tiste, ki potrebujejo pomo\u010d
\n– ugotoviti, kak\u0161ne so njihove potrebe
\n– oblikovati ponudbe \u2013 katere slu\u017ebe potrebujejo
\n– koordinirati razdelitev pomo\u010di
\n– preverjati zadovoljnost uporabnika
\n– oceniti u\u010dinkovitost slu\u017eb
\n– prilagajati oblike skrbi<\/p>\n
– SS zagotavlja
\n– stalna skrb na B\/V domu
\n– krizni posegi
\n– dnevni centri
\n– stanovanjske skupine
\n– zaposlovanje
\n– skupine za samopomo\u010d
\n– izobra\u017eevanje
\n– zagovorni\u0161tvo
\n– svetovanje<\/p>\n
– SS omogo\u010da
\n– vpliv na lastno \u017eivljenje
\n– aktivno vklju\u010devanje
\n– skrb za kakovost odnosov
\n– razvijanje individualnosti
\n– integracija
\n– zagovorni\u0161ki odnos
\n– okolje
\n– osebje<\/p>\n
– cilji SS
\n– izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja B\/V in njihovih svojcev
\n– dose\u010di najve\u010djo mo\u017eno samostojnost in podporo lastne socialne mre\u017ee
\n– zmanj\u0161ati ob\u010dutek stigmatizacije
\n– zmanj\u0161ati \u0161tevilo hospitalizacij; tudi prisilnih
\n– skraj\u0161ati \u010das hospitalizacije
\n– olaj\u0161ati vklju\u010devanje v vsakdanje \u017eivljenje in zaposlovanje
\n– aktivno pre\u017eivljati prosti \u010das<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Prva faza teoreti\u010dnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom? – faza orientacije – MS in B\/V sta si ob sre\u010danju tujca – vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B\/V sprejeti kot partnerja) – ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja – pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije – opazovanje in ocena B\/V stanja – identifikacija … Preberi ve\u010d o Psihiatri\u010dna zdravstvena nega vpra\u0161anja in odgovori 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[519,1966,3563,3551,3469],"class_list":["post-4336","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-mentalno-zdravje","tag-psihiatricna-zdravstvena-nega","tag-psihiatricna-zdravstvena-nega-vprasanja-in-odgovori","tag-psihiatricni-bolnik","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4336","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4336"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4336\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4336"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4336"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}