1. Kako se imenuje tretja faza teoreti\u010dnega modela H. Peplau in kaj se v tej fazi dogaja s pacientom.
\nFaza orientacije
\n– MS in B\/V sta si ob sre\u010danjih tujca
\n– vzpostavljanje med-osebnega odnosa in zaupanja – B\/V sprejeti kot partnerja
\n– ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja
\n– pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije
\n– opazovanje in ocena B\/V stanja
\n– vloga MS skrbi za terapevtsko okolje, izvaja Zn, nadomestna oseba, zagovornica, oseba z informavijami<\/p>\n
2. Faza indentifikacije
\n– B\/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
\n– odnos med MS in B\/V se poglablja
\n– B\/V se identificira z MS
\n– i\u0161\u010de re\u0161itve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS
\n– medosebni odnos se lahko razvije v razli\u010dne smeri
\n– vloga MS: u\u010diteljica, oseba z informacijami<\/p>\n
3. Faza interakcije
\n– B\/V ima \u017ee jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
\n– prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
\n– i\u0161\u010de informacije in izkori\u0161\u010da vse mo\u017ene vire pomo\u010di
\n– v proces ZN vklju\u010duje svojce
\n– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B\/V
\n– Vloga MS: svetovalka, oseba z informacijami, vodja<\/p>\n
4. Faza razre\u0161itve
\n– B\/V dela na\u010drte za prihodnost, postavlja si nove cilje in prevzema
\n– odgovornost zase
\n– odpove se identifikaciji in vlogi bolnika
\n– MS in B\/V skupaj pregledata vse faze in o\u017eivljata izku\u0161njo odnosa
\n– pregledata dose\u017eene cilje in ovrednotita napredek
\n– reakcija pacienta ob zaklju\u010dku odnosa: psiholo\u0161ke, telesne, vedenjske<\/p>\n
5. Kdaj nihilisti\u010dne blodnje lahko vplivajo na T\u017dA hranjenje in pitje ? (1t )
\n– nihilisti\u010dne blodnje -depresivne blodnje z absurdnimi trditvami, da bolnik ne\u010desa nima (njegovega imetja ni ve\u010d, nima zdravja, srca ipd.) ali pa, da je \u017ee sam mrtev
\n– HRANJENJE IN PITJE;
\n– so pretirano je\u0161\u010di ali imajo slab apetit
\n-MS ga spodbuja oz. nahrani \u010de je potrebno (zdravstveno vzgojno delo, razlo\u017ei pomen redne prehrane in bolnik se mora tudi redno tehtati)<\/p>\n
6. Pacient ima preganjalne motnje- kak\u0161en vpliv imajo na T\u017dA varnost ? (1t )
\n10% bolnikov kon\u010da s samomorom v za\u010detni fazi, drugi pa ko so \u017ee v remisiji, ki dobro poznajo svojo bolezen. Varovati moramo pred drugimi bolniki, ki se ne znajo boriti. Nasilje pri bolnikih \u2013 PASIVEN je neopazen, ti so zaprti vase, sovra\u017eni, nezadovolnji \u2013 VERBALNO AGRESIVNI ti pa kri\u010dijo in preklinjajo, imajo \u017eivahno mimiko in kretnje. Pribli\u017eati se jim moramo na miren na\u010din to lahko vodi v FIZI\u010cNO NASILJE bolnika, zato naj bi bili vsaj dve osebi, odreagirati moramo hitro, da mu onesposobimo en \u010dut \u2013 VID (nekaj mu na hitro vr\u017eemo v o\u010di). \u010ce ga osamimo ga prive\u017eemo na posteljo in pokli\u010demo zdravnika, da lahko da medikamentozno terapijo in z njim se moramo veliko pogovarjati in potrebno je ugotoviti vzrok za kaj je do tega pri\u0161lo, da ne te napake ponovili.<\/p>\n
7. Kaj je miselna zadrga in kako vpliva na T\u017dA komunikacijo ? (1t )
\nV pogovoru uporablja kratke stavke, lahko izgubi rde\u010do nit pogovora (pojavi se miselna zadrga)<\/p>\n
8. Katera je prva intervencija zdr. nege pri pacientih s samomorilnim vedenjem? ( 0,5 t )
\nStalni 24 urni nadzor<\/p>\n
9. Na\u0161tejte intervencije zdr. nege pri pacientih z alkoholnim blede\u017eem : ( 2t )
\n– izvaja nepretrgane varovanje bolnika
\n– izvajati stalno kontrolo vitalni funkcij
\n– izvajati oziroma pomagati pri zadovoljevanju vseh \u017eivljenjskih aktivnostih
\n– izvajati predpisano medikamentozno terapijo
\n– opravljati laboratorijske preiskave
\n– izvajati zdravstveno vzgojno delo<\/p>\n
10. Kaj zagotavljajo dobre skupnostne slu\u017ebe ? ( 2t )
\n– stalno skrb na bolnikovem domu
\n– krizni posegi
\n– dnevni centri
\n– stanovanjske skupine
\n– zaposlovanje
\n– skupine za samopomo\u010d
\n– izobra\u017eevanje
\n– zagovorni\u0161tvo
\n– svetovanje<\/p>\n
11. Kak\u0161na \u010dustvena klima je v dru\u017eini , \u010de je indeks izrra\u017eenih \u010dustev visok, in kako vpliva na potek bolezni oz. remisijo ? ( 0.5 t )
\n– ve\u010d relapsa bolezni,
\n– zgre\u0161ena komunikacija
\n– veliko kriti\u010dnih pripomb in globalnimi ocenami sovra\u017enosti
\n– emocionalne hiperanga\u017eiranosti (samo\u017ertvovanje, hiperprotektivnost)
\n– prevelika mera identifikacije z B\/V,<\/p>\n
12. Kaj so imperialisti\u010dne blodnje-kako vplivajo na T\u017dA varnost?(1t)<\/p>\n
13. Tukaj so neke halucinacije in kako vplivajo na T\u017dA prehranjevanja in pitja(1t)
\nSe ka\u017ee kot neko \u010dustveno podro\u010dje, lahko je po\u017ere\u0161ne\u017e ali pa hrano odklanja, to se zgodi velikokrat, ker se boji, da je v njem strup in mu vse smrdi \u2013 pri tem si lahko pomagamo tako, da jemo skupaj z njimi, ali pa da se vsem razdeli enako iz istega lonca, ali da mu prinesejo svojci in dobi hrano, ki je tovarni\u0161ko zaprta. Do njega moramo gojiti tudi \u010dustveni odnos, da sedi za mizo s katerimi rad komunicira in da se o hrani pogovarjajo\/mo
\n[wp_ad_camp_1]
\n14. Bolniku je uveden PVU- fiksacija s pasovi na posteljo, katera je prva intervencija zdr.nege? (0.5t)
\nStalni 24 urni nadzor<\/p>\n
15. Na\u0161tejte intervencije zdravstvene nege pri bolniku po poskusu samomora?(2t)
\n– vpra\u0161ati (odkrit pogovor – razbremenitev, uvid)
\n– poslu\u0161ati (sli\u0161ati, razumeti)
\n– oceniti suicidalno ogro\u017eenost (dejavniki tveganja, psiholo\u0161ki in telesni znaki)
\n– ukrepati, \u010de je potrebno (nepretrgano varovanje, odstranitev nevarnih predmetov, sklenitev antisucidalnega pakta)
\n– spodbujati bolnika (k izra\u017eanju \u010dustev, misli, k izvajanju \u017eivljenjskih aktivnosti, vklju\u010devanje v dejavnosti in skupine, k vzdr\u017eevanju in navezovanju stikov, nadzirati telesne funkcije)
\n– ne dajati vrednostnih sodb (ne zmanj\u0161evati problemov)
\n– pripraviti bolnika na odpust (svojci)
\n– slediti po odpustu (slu\u017ebe v skupnosti)<\/p>\n
16. Kaj so cilji skupnostne slu\u017ebe ? ( 2t )
\n– zbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja B\/V in njihovih svojcev
\n– dose\u010di najve\u010djo mo\u017eno samostojnost in podporo lastne socialne mre\u017ee
\n– zmanj\u0161ati ob\u010dutek stigmatizacije
\n– zmanj\u0161ati \u0161tevilo hospitalizacij; tudi prisilnih
\n– skraj\u0161ati \u010das hospitalizacije
\n– olaj\u0161ati vklju\u010devanje v vsakdanje \u017eivljenje in zaposlovanje
\n– pomagati bolniku pri organiziranju prosto\u010dasnih dejavnosti<\/p>\n
17. Kak\u0161na \u010dustvena klima je v dru\u017eini , \u010de je indeks izrra\u017eenih \u010dustev nizek, in kako vpliva na potek bolezni oz. remisijo ? ( 0.5 t )
\n– manj relapsa bolezni
\n– pozitivne pripombe
\n– toplina
\n– za\u0161\u010diteno okolje<\/p>\n
18. Kaj je miselna zavrtost in kako vpliva na T\u017dA komunikacije?<\/p>\n
19.Kaj je hipohondrija in kako vpliva na T\u017dA hranjenje in pitje?
\nNeutemeljena misel bolnika da je hudo bolan<\/p>\n
21.Kaj je imperativna halucinacija in kako vpliva na T\u017dA varnost?
\nTo so ukazovalne blodnje. Ukazujejo pacientom, osebju, svojcem\u2026.
\nVARNOST-v konflikt prihaja s sorodniki in pogosto se odzove z jezavostjo. MS odstrani vse (njegove bli\u017enje) nevarne predmete.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Kako se imenuje tretja faza teoreti\u010dnega modela H. Peplau in kaj se v tej fazi dogaja s pacientom. Faza orientacije – MS in B\/V sta si ob sre\u010danjih tujca – vzpostavljanje med-osebnega odnosa in zaupanja – B\/V sprejeti kot partnerja – ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja – pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije – opazovanje in ocena … Preberi ve\u010d o Psihiatri\u010dna zdravstvena nega vpra\u0161anja in odgovori 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[3567,3566,1850,3564,3563,3565,3469],"class_list":["post-4339","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-dusevni-pacient","tag-mentalni-bolnik","tag-odgovori","tag-prasanja","tag-psihiatricna-zdravstvena-nega-vprasanja-in-odgovori","tag-zdravstvena-nega-dusevno-bolnega","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4339","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4339"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4339\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4339"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4339"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4339"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}