{"id":4343,"date":"2015-03-09T18:13:22","date_gmt":"2015-03-09T17:13:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4343"},"modified":"2015-03-09T18:13:43","modified_gmt":"2015-03-09T17:13:43","slug":"shizofrenija-in-stigma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/shizofrenija-in-stigma\/","title":{"rendered":"Shizofrenija in stigma"},"content":{"rendered":"<p>Shizofrenija je du\u0161evna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, ob\u010dutek nelagodja in strahu. V javnosti je raz\u0161irjeno napa\u010dno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi povr\u0161no prepri\u010danje, da je bolezen neozdravljiva, \u010demur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izlo\u010diti iz dru\u017ebe. Nepopolni in napa\u010dni prikazi bolezni v medijih so pogosto goji\u0161\u010de za omenjeno zmotno mi\u0161ljenje in ravnanje.<br \/>\nV resnici se le majhen del shizofrenih bolnikov vede napadalno, \u010de \u017ee, pa so tak\u0161ni navadno le kraj\u0161i \u010das v akutni fazi bolezni. \u0160tevilni oboleli za shizofrenijo niso nasilni. Velja nasprotno, \u017eivijo izolirano in so umaknjeni iz dru\u017ebe. Intelektualne sposobnosti imajo navadno ohranjene, redko so mo\u010dneje okvarjene. Neskladje med ohranjenimi intelektualnimi sposobnostmi in nerazumljivim vedenjem bolnika, ki se v\u010dasih ne ujema z zdravim razumom, bega okolico. Odgovor je enostaven. Opraviti imamo z boleznijo, ki je \u010dudna, na trenutke nerazumljiva, skrivnostna in kruta. \u010ce je ne ustavimo z zdravljenjem, pa postane tudi uni\u010dujo\u010da. Navzlic vsemu je veliko bolnikov sposobnih sprejemati odlo\u010ditve o razli\u010dnih sestavinah vsakodnevnega \u017eivljenja. Ob uspe\u0161nem zdravljenju so te v ve\u010dini primerov enako kakovostne in pravilne kot pri osebah iz tako imenovane normalne populacije ljudi. Shizofreni bolniki ne naredijo ve\u010d nasilnih kaznivih dejanj kot ljudje iz povpre\u010dne populacije. Poleg tega je prognoza shizofrenije bolj\u0161a pri bolnikih, ki so bolje vklju\u010deni v dru\u017ebo in sprejeti v svoji dru\u017eini, kot pri drugih, ki \u017eivijo izolirano, izvr\u017eeni iz dru\u017ebe in lastnih dru\u017ein.<\/p>\n<p>Kaj je shizofrenija in kaj ni?<br \/>\nShizofrenija je zapletena motnja v delovanju mo\u017eganov, ki se ka\u017ee kot splet zna\u010dilnih simptomov. Tu se resni\u010dna do\u017eivetja in izku\u0161nje te\u017eko razlikujejo od neresni\u010dnih, zato mi\u0161ljenje ostane brez zanesljivega kompasa in postane nelogi\u010dno. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihoti\u010den svet neznanih ob\u010dutij s \u010dudnimi obi\u010daji in zastra\u0161ujo\u010do okolico, kjer po videzu druga\u010dna bitja govorijo nerazumljivo govorico. Ne ve, kako je pri\u0161el tja in koliko \u010dasa bo moral ostati v neprijaznem tujem svetu. Zato je razumljivo, da so bolniki v fazi bolezni prikraj\u0161ani kot socialna bitja, ker ne morejo gojiti in kazati normalnih \u010dustev do drugih oseb ter imajo te\u017eave s spominom in vedenjem. <!--more--><br \/>\nShizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti. Ne povzro\u010dajo je te\u017eke okoli\u0161\u010dine v otro\u0161tvu, osebnostna \u0161ibkost in lenoba. Ni normalen odziv na nenormalen svet. Bolezen se neizbe\u017eno razvije, ne da bi bil kdo zanjo kriv, in zato tudi ne najo\u017eji svojci. To je pomembno vedeti, ker napa\u010dna razlaga bolezni naprti bolniku in njegovim svojcem dodatno trpljenje.<\/p>\n<p>Kako pogosto se pojavlja in zakaj?<br \/>\nZanjo boleha pribli\u017eno eden od stotih ljudi, enako pogosto mo\u0161ki in \u017eenske. Pri ve\u010dini bolnikov se za\u010dne med 15. in 25. letom, zelo redko pred 12. letom \u017eivljenja.<br \/>\nO vzrokih te zapletene bolezni obstaja ve\u010d teorij. Dokazana je vloga genetske nagnjenosti. Obstaja gen za shizofrenijo, ki lahko postane iz neznanih vzrokov dejaven in povzro\u010di izbruh bolezni. Tveganje za obolevnost je ve\u010dje, \u010de je vsaj eden od star\u0161ev obolel za shizofrenijo. To seveda ne pomeni, da bo zbolel vsak otrok star\u0161ev, obolelih za shizofrenijo. Prav tako ne pomeni, da so otroci zdravih star\u0161ev brez tveganja za bolezen. Osebe s shizofrenijo imajo lahko otroke. Tveganje, da bodo otroci oboleli za shizofrenijo, je ve\u010dje, \u010de sta obolela oba star\u0161a. A vsak dan lahko vidimo, kako so bolniki in bolnice s shizofrenijo dobri star\u0161i, ki jih uspe\u0161no vzgajajo. Njihovi otroci so pogosto uspe\u0161ni dijaki in \u0161tudenti. Vsekakor pa je dobro, da se bolnik in bolnica pred sklenitvijo partnerske ali zakonske zveze iskreno pomenita o svojih pomanjkljivostih, da se bosta v skupnem \u017eivljenju odgovorno spoprijela z njimi.<\/p>\n<p>Vzrok za shizofrenijo je lahko tudi v napa\u010dnem obdelovanju informacij v mo\u017eganih zaradi strukturnih in kemijskih sprememb. Omenjajo se propadanje celic v \u010delnem re\u017enju mo\u017eganov, okrnjena presnova, neravnovesje med kemi\u010dnimi prena\u0161alci med \u017eiv\u010dnimi celicami ter motnje v razvoju mo\u017eganov pred rojstvom, ki ustvarijo napa\u010dne povezave za prenos informacij. Stresne okoli\u0161\u010dine same po sebi ne morejo izzvati shizofrenije, lahko pa jo spro\u017eijo pri osebah z genetskim nagnjenjem. Shizofrenija gotovo ni te\u017eava sodobnega \u017eivljenja in ni zdrava reakcija na bolni svet. Za njo so trpeli \u017ee v kameni dobi.<br \/>\n[wp_ad_camp_1]<br \/>\nKak\u0161en je potek bolezni?<br \/>\nSimptomi so lahko razli\u010dni od osebe do osebe. Nekateri bolniki \u017eivijo dejavno in zadovoljivo \u017eivljenje, drugi postanejo odvisni od tuje pomo\u010di in skrbi. Bolezen se pojavlja v epizodah, redko je njen potek stalen. Epizoda se za\u010dne z akutno fazo, ko so simptomi najbolj izraziti, in se sklene s fazo, ko se ti ustalijo. Po akutni fazi je mogo\u010dih ve\u010d izhodov. V\u010dasih bolnik popolnoma okreva (20 %); drugi\u010d bolezen napreduje in bolnik postane nesposoben za samostojno \u017eivljenje (10 %); najpogosteje pa med epizodama ostanejo nekateri simptomi blago izra\u017eeni (70 %). Mogo\u010de je, da bolniki z jemanjem zdravil in s pomo\u010djo nezdravilskih terapevtskih postopkov kljub nekaterim simptomom, denimo prividom in blodnjam, zadovoljivo obvladajo \u017eivljenje v vseh njegovih pomembnih vidikih. Psihoterapija in rehabilitacijske metode v fazi ustalitve bolezni veliko prispevajo k zmanj\u0161anju simptomov ali pa bolnika nau\u010dijo, da la\u017eje \u017eivi z njimi. Bolniki s shizofrenijo imajo lahko le eno epizodo z du\u0161evnimi motnjami, pogosteje pa se jih pojavi ve\u010d. Med epizodami bolezni lahko \u017eivijo normalno.<\/p>\n<p>\u010cas med posameznimi fazami bolezni je pri vsakem bolniku druga\u010den, traja lahko od nekaj mesecev do nekaj let. Izvajanje antipsihoti\u010dne terapije tudi v fazah brez simptomov zmanj\u0161a tveganje ponovnega pojava bolezni. Shizofrenija je pri ve\u010dini bolnikov dolgotrajna kroni\u010dna bolezen, tako kot, denimo, sladkorna bolezen ali zvi\u0161an krvni tlak. Ve\u010dina bolnikov s shizofrenijo bo verjetno morala vse \u017eivljenje jemati zdravila in bo potrebovala dodatno skrb. A razveseljivo je, da mnogi bolniki \u017eivijo ob rednem jemanju zdravil polno in produktivno. Shizofrenija se ne slab\u0161a s staranjem, lahko pa ima v starosti druga\u010dne bolezenske znake. Seveda pa je nekaj povsem drugega kot demenca, ki je zna\u010dilna za starej\u0161o \u017eivljenjsko dobo. V povpre\u010dju bolniki s shizofrenijo \u017eivijo manj dolgo. Okoli 10 do 15 odstotkov jih napravi samomor, najpogosteje v zgodnji fazi bolezni. Zelo pomembno je, da ne izgubijo stika z dru\u017einskimi \u010dlani in da redno obiskujejo psihiatra. Ti so re\u0161ilna ograja, ki se je lahko oprimejo, da ne zabredejo v slabe \u017eivljenjske razmere, denimo podle\u017eejo zlorabi alkohola, se pi\u010dlo in nezadostno prehranjujejo ter zanemarijo osebno higieno. Vsi na\u0161teti negativni dejavniki namre\u010d zve\u010dajo tveganje za pojav nezgod in telesnih bolezni.<\/p>\n<p>Stigma<br \/>\nStigma pomeni negativno ozna\u010devanje osebe le zato, ker ima diagnozo psihi\u010dne bolezni. Najve\u010dkrat je povezana prav s shizofrenijo. Je plod predsodkov in negativnih stali\u0161\u010d, ki temeljijo na napa\u010dni domnevi, da se shizofrenija ne da zdraviti. Da se zdraviti. Med drugim tudi z odpravo stigme, ki sicer pahne v socialno in \u010dustveno izoliranost ter poglobi trpljenje bolnikov s shizofrenijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Shizofrenija je du\u0161evna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, ob\u010dutek nelagodja in strahu. V javnosti je raz\u0161irjeno napa\u010dno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi povr\u0161no prepri\u010danje, da je bolezen neozdravljiva, \u010demur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izlo\u010diti iz dru\u017ebe. Nepopolni in napa\u010dni prikazi bolezni v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/shizofrenija-in-stigma\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Shizofrenija in stigma<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3570,3569,1946,3568,3571,1008,3470,3469],"class_list":["post-4343","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-dusevno-bolan","tag-psihicni-bolnik","tag-shizofrenija","tag-shizofrenija-in-stigma","tag-shizofrenik","tag-stigma","tag-zdravstvena-nega-dusevnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4343"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4343\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}