MOTNJE ZAVESTI:<\/p>\n
KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zo\u017eena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
\nKVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamra\u010denost (avto\/alopsihi\u010dna dezorientacija, blodnje, \u010dutne prevare)<\/p>\n
FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MI\u0160LJENJA – moten je potek in izra\u017eanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
\nLO\u010cIMO:
\n– pospe\u0161eno mi\u0161ljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnej\u0161e, bolestna ob\u0161irnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrve\u017eavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogi\u010dno povezane);
\n– upo\u010dasnjeno mi\u0161ljenje: zadrga v mi\u0161ljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mi\u0161ljenju – misli in ideje se porajajo te\u017eko in po\u010dasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vra\u010danje na isto misel, patolo\u0161ko pri huj\u0161ih okvarah mo\u017eganov, propadanje du\u0161evnih funkcij zaradi starosti, nepatolo\u0161ko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
\n– shizofrensko mi\u0161ljenje: zna\u010dilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mi\u0161ljenju ni smiselne povezanosti in reda v mi\u0161ljenju, pojavljanje novih besed \u2013 neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna \u0161ara) kjer je nemogo\u010de slediti miselnim pote; avtizem – realiteta za\u010dne motiti.<\/p>\n
VSEBINSKE MOTNJE MI\u0160LJENJA:
\nBLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgre\u0161ena miselna konstrukcija, ocena in zaklju\u010dki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira.<\/p>\n
LO\u010cIMO:
\n– ekspanzivne (prepri\u010danje bolnika v svojo pomembnost, megalomanske, religiozne, misti\u010dne);
\n– depresivne (prepri\u010danje o manjvrednosti, moralno podro\u010dje, samoobto\u017eevanje, hipohondri\u010dnost);
\n– preganjalne (da jih opazujejo, nadzorujejo);
\n– nana\u0161alnost (blodnjavost interpretacije odnosov, vse kar vidi in sli\u0161i se nana\u0161a nanj);
\n– ljubosumnostne (obto\u017eevanje partnerja).<\/p>\n
BLODNJE SO LAHKO: primarne (brez predhodnih patolo\u0161kih fenomenov) in sekundarne (posledica drugih bolezenskih do\u017eivetij). V zvezi z blodnjami omenjamo disimulacije – prikrivanje blodenj, ki se pojavi \u010de bolnik ugotovi, da mu razpravljanje o njegovih zamislih v okolici \u0161koduje o tem ne pripoveduje ve\u010d, njegovo ravnanje pa je \u0161e vedno nagnjeno k blodnjam – nepri\u010dakovane reakcije.
\nDOMINANTNE MISLI: (nadvrednostne misli spremlja mo\u010dan afekt, misel osebo povsem prevzame, vsi drugi problemi stopajo zanj v ozadje, zaradi \u010desar se slab\u0161e prilagaja).
\nUSPONITVENE – ANANKSTI\u010cNE PRISILNE MISLI: gre za prizadeto mi\u0161ljenje, obsesije, kompulzije, fobije. Vsebinsko se ti fenomeni ka\u017eejo: – kot obsesije (ne morejo se znebiti raznih neprijetnih spominov, nepotrebnih dvomov in razmi\u0161ljanj); -kot kompulzije (bolnik se ne more otresti impulzov, ceremonialov, mora pre\u0161teti vsa okna ko gre mimo hi\u0161); – kot fobije (nesmiselne bojazni – ne vzdr\u017ei v zaprtem prostoru).<\/p>\n
ZA DOBER SPOMIN JE POTREBNO: – sposobnost zapomnjevanja ali ustvarjanja spominskih zapisov engramov oz. sposobnost engramiranja; – spominski zaklad, ki predstavlja vsoto nakopi\u010denih engramov: – sposobnost reprodukcije ponovnega o\u017eivljanja engramov, kar se lahko odvija kot spominjanje oz. prepoznavanje.<\/p>\n
ZA AMNESTI\u010cNI SY PO KORSAKOV-U JE ZNA\u010cILNO: je posebna oblika spominskih motenj kjer je izolirano prizadeta sposobnost zapomnjevanja. Sproti pozabi vse kar do\u017eivi, njegova popolna nebogljenost, ne znajde se v \u010dasu in v kraju.<\/p>\n
MOTNJE ZAPOMNJEVANJA ALI SPOMINJANJA SO: – amnesti\u010dni sy po Korzakovu: prizadeta sposobnost zapomnjevanja, sproti pozabi vse kar do\u017eivi;
\n– amnezija: popolna ali delna nezmo\u017enost spominjanja na dogodke iz dolo\u010denega kraj\u0161ega, ostro omejenega obdobja, travma, bol. Epy.;<\/p>\n
Konfubulacija: vrzeli zapolni z izmi\u0161ljenimi dogodki v katere verjame.
\nRetrogradna amnezija: pose\u017ee v obdobje pred po\u0161kodbo.<\/p>\n
KOLI\u010cINSKE KVANTITETNE MOTNJE ZAVESTI: se ka\u017eejo kot motnje stopnje budnosti, zo\u017eena zavest. \u010ce se pojavijo tovrstne motnje morajo biti zunanji dra\u017eljaji mo\u010dnej\u0161i da jih lahko sploh registrira. Fiziolo\u0161ko zo\u017eano zavest imenujemo spanje.<\/p>\n
Stopnje:
\n– koma (najhuj\u0161a stopnja zo\u017eane zavesti oz. nezavest. Ni du\u0161evnega \u017eivljenja, le osnovne vegetativne funkcije, ni obrambnih refleksov);
\n– sopor (ali polkoma, obrambni refleksi prisotni, zavest \u0161e zelo prizadeta, mo\u010dni dra\u017eljaji dajo odziv – malo odprejo o\u010di, rahel stisk roke);
\n– somnulenca (najla\u017eja stopnja, la\u017eji dra\u017eljaji in glasno prigovarjanje dajo odziv, vendar jih moramo vseskozi ponavljati, sicer prizadeti takoj zapade nazaj v spanju podobno stanje, zaznavanje in dojemanje je \u017ee mo\u017eno \u010deprav ote\u017eeno in nepopolno. Je brez interesa za okolico, se pa ka\u017ee orientiran, \u010de ga uspemo vezati v kontakt).<\/p>\n
KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: Ozna\u010dujemo jih kot skaljena zavest na osnovi \u010dutnih prevar, neorientiranosti, stopnja budnosti pa ni prizadeta.<\/p>\n
LO\u010cIMO:
\n– delirantno skaljena zavest: zna\u010dilna je alopsihi\u010dna dezorientacija, halucinatorna do\u017eivetja prete\u017eno na vidnem podro\u010dju, sek. blodnje, ki se hitro menjajo, neprijetna psihopatolo\u0161ka do\u017eivetja, ob\u010dutki strahu, zbeganost, motori\u010den nemir;
\n– zamra\u010denost: gre za avto- in alopsihi\u010dno dezorientacijo, pogoste so \u010dutne prevare, blodnje; orientirana zamra\u010denost: (posebna oblika zamra\u010denosti, ki je redka), dobimo vtis da so du\u0161evni procesi usmerjeni le v eno stvar ali pa se sploh ne odvijajo.<\/p>\n
MOTNJE SEKSUALNEGA NAGONA:
\n– Koli\u010dinske (hiper – pretirana seksualna aktivnost ali hiposexualnost – zmanj\u0161an obseg seksualnega udejstvovanja, normalno po Kinsley-u je razpon dokaj \u0161irok: od 3x dnevno do lx v 3 mesecih.) \u2013
\n– Kakovostne (perverzije – zadovoljevanje seksualnih te\u017eenj na neustrezen na\u010din, narcizem – zaljubljenost v samega sebe, ekshibicionizem \u2013 bolnik do\u017eivlja orgazem ob razgaljenju spolnih organov pred nasprotnim spolom, sadizem – do\u017eivljanje spolne sprostitve le ob so\u010dasnem mu\u010denju partnerja, mazohizem – do\u017eivljanje spolne sprostitve le \u010de prizadetega partner mu\u010di, feti\u0161izem – zbiranje oblek, perila oseb nasprotnega spola in do\u017eivljanje sprostitve ob teh predmetih, pedofilija – nagnenje do otrok, homoseksualnost, gerontofilija – iskanje seksualnega u\u017eitka pri starcih -kah).<\/p>\n
KAJ JE STUPOR? Je motnja volje in dejavnosti, popolna motori\u010dna zavrtost (komaj ali ne reagira na motori\u010dne dra\u017eljaje), ki ponavadi spremlja abulijo ali popolno brezvoljnost.<\/p>\n
KAJ JE AFEKT? Je intezivna, a kratkotrajna \u010dustvena reakcija. Vedno jih spremljajo tudi telesne reakcije (bledica, potenje, zardevanje). Fiziolo\u0161ki afekt: (veselje, jeza,\u017ealost). Patolo\u0161ki: (vplivajo na kvaliteto zavesti, skaljena zavest, ni treznega premi\u0161ljevanja).<\/p>\n
DEFINICIJA INTELIGENCE: Je globalna ali sestavljena sposobnost individuuma, da razumno misli, smotrno ravna in u\u010dinkovito obvladuje okolje (splo\u0161na pou\u010denost, prakti\u010dna presoja, koncentracija, spomin). Sestavljajo ve\u010d posameznih funkcij, ki jih lahko lo\u010dimo in nekatere merimo. IQ – Predstavlja procentualni odnos med sposobnostmi posameznika nasproti sposobnostim njegovega povpre\u010dnega vrstnika.<\/p>\n
MOTNJE INTELIGENCE:
\n– ORGANSKO POGOJENE: inteligentnost se ne more razviti ali upade, prizadeta organska baza. – Primarne (oligofrenija ali du\u0161evna podnormalnost – podedovana ali prirojena razvojna prizadetost – nastala med porodom ali v prvih 3 letih \u017eivljenja. Enako prizadete vse posamezne funkcije, stopnja inteligence IQ – lo\u010dimo 3 stopnje podnormalnosti: (IQ 50-69 prizadeti ka\u017ee sposobnosti 8 – 12 1et starega otroka – debilnost; 20 – 49 od 3- 7 1et – imbecilnost; pod 19 do 21 – idiotija). – Sekundarne (mentalna deterioracija ali demenca, nastane kasneje pri osebi, ki je bila \u017ee inteligentno dozorela, so ji pa bolezenski proces, po\u0161kodba, zastrupitve, prizadeli prav tiste mo\u017eganske funkcije, ki omogo\u010dajo inteligen\u010dno reagiranje. Lo\u010dimo: l. Globalna demenca: upad sposobnosti, enakomerna prizadetost, s tako demenco se sre\u010dujemo pri progresivni paralizi in senilni demenci. 2. Lakunarna demenca; niso vse fimkcije enako prizadete in bolnik na nekem o\u017ejem podro\u010dju znanja \u0161e presenetljivo dobro uspeva \u010deprav na splo\u0161no \u017ee odpoveduje).
\n– PSIHOSOCIALNO POGOJENE MOTNJE: (predstavljajo inteligen\u010dno neuspe\u0161nost posameznika, inteligentnost se ne razvije v polni meri, ker prizadeti ni bil dele\u017een dovolj\u0161nje koli\u010dine razvojnih vzpodbud, ni imel prilike da bi nabral osnovno znanje na osnovi katerega bi se njegova inteligentnost sploh naprej razvijala. V takem primeru govorimo o du\u0161evni zaostalosti. Te motnje so lahko tudi emocionalno pogojene zaradi pomanjkanja samozavesti).
\n– ZAVRTOST NEVROTI\u010cNA: Oseba zaradi dolo\u010denih negativnih izku\u0161enj do\u017eivljanja zavrte te\u017enje izrinja in tudi izrine iz zavesti. Osebna struktura, ki se pojavlja kot posledica zavrtosti ovira prizadetega v spro\u0161\u010denem, harmoni\u010dnem in aktivnem vklju\u010devanju v \u017eivljenje. Prizadeti to\u017ei, da ima prazno glavo, da je brez idej, misli se porajajo po\u010dasi in te\u017eko, pri izra\u017eanju misli uporablja skop in reven besedni zaklad. Nevroti\u010dno zavrta oseba ustvari neko labilno ravnote\u017eje, ki ji sploh omogo\u010da da \u017eivi. Posledice zavrtosti: – nadkompenzacija: (na zavrtem podro\u010dju prekomemo aktiven); – dekompenzacija: (pasivnost ali lagodnost, v zavesti ni ve\u010d motiva); – iluzoma pri\u010dakovanja: (iluzoma predemenzioniranost \u017eelja); – racionalizacija: (vzpostavi lastno vedenje, opravi\u010dujo\u010do ideologijo).<\/p>\n
OSNOVNI TIPI NEVROTI\u010cNIH OSEBNOSTNIH STRUKTUR IN NJIHOVE OSNOVNE ZNA\u010cILNOSTI:
\n1) Shizoidna: izhaja iz internacionalne zavrtosti, zna\u010dilna je kontaktna motenost, nesposobni so pristnega komuniciranja z svojo okolico – to \u010dutijo kot nekaj ogro\u017eenega \u010deprav si po eni strani \u017eele kontakta z okolico. Stalno je prisotna ambivalentnost do okolja – so\u010dasno pojavljanje dveh nasprotujo\u010dih \u010dustev. Opa\u017eamo tudi poskus umikanja od konkretnih nalog in situacij v abstrakcijo.
\n2) Depresivna struktura: zna\u010dilna za osebe, kjer je pri\u0161lo do motenj v razvoju kasneje, ko so pridobivali najpomembnej\u0161e izku\u0161nje na kaptativnem in agresivnem podro\u010dju, iz zavesti izrinjene kaptativne in agresivne potrebe projicira v okolje, okolje do\u017eivlja kot zahtevno in kruto, malodu\u0161nost v situaciji, ki nakazuje izgubo, ekspanzivni impulzi udu\u0161eni, prizadeti ka\u017ee v svojem vedenju le popustljivost, poslu\u0161nost, razumevanje, dobroto, po\u017ertvovalnost).
\n3) Anankasti\u010dna struktura: se razvije pri osebah katerih razvoj je bil moten v obdobju – pridobivanja izku\u0161enj na retentivnem in agresivnem podro\u010dju, manjka jim pripravljenosti in sposobnosti da ukrepajo na pravem mestu, ob pravem \u010dasu in na ustrezen na\u010din, pogosto se sre\u010dujejo z ob\u010dutkom bojazni pred izgubo, zna\u010dilno vedenje je neodlo\u010dnost in izogibanje.
\n4) Histeri\u010dna struktura: motnja v razvoju, \u010de se razvije kadar se oblikujejo pomembne izku\u0161nje na seksualno eroti\u010dnem podro\u010dju to je med 3 in 6 letom. V vedenju je \u0161e mnogo infantilnega. Fantazija se v odnosu do realnega preve\u010d uveljavlja, nenaravnost. Tendenca po vzburjanju pozornosti.<\/p>\n
NA\u0160TEJ OSNOVNE KARAKTERNE LASTNOSTI PSIHOPATOV: Kot osebnostno diviirane ali psihopati\u010dne osebnosti ozna\u010dujemo osebe, pri katerih posamezne lastnosti izstopajo iz okvirov tega kar smo vajeni ocenjevati kot obi\u010dajno izravnote\u017eene osebnosti; odstopata predvsem \u010dustvena in voljna dejavnost; inteligen\u010dno funkcioniranje je lahko povsem v mejah normale; nesposobnost so\u010dustvovanja; pomanjkanje eti\u010dnih norm in sposobnosti samoobvladovanja; so egocentri\u010dni zato v \u017eivljenjskih situacijah niso sposobni pravilno presojati, kar vodi v konflikte z okolico; pogosto zabredejo v delikventnost; osebnostna struktura rigidna, se ne da preoblikovati.
\nTELESNI ABSTINEN\u010cNI ZNAKI PRI NARKOMANU: Potenje, kr\u010di v prebavilih in mi\u0161i\u010dju, hude diareje, bruhanje, pove\u010dan sr\u010dni utrip, zni\u017ean RR.<\/p>\n
KAJ JE ABSTINEN\u010cNI SY PRI NARKOMANIH? Posebno \u010de so toksikomanije \u017ee kronificirane, je v bistvu mo\u017ena terapija le v zaprti ustanovi, pod vodstvom strokovnega tima, kajti prekinitev jemanja toksi\u010dnega sredstva ima za posledico hude psihi\u010dne stiske, vse do pravega psihoti\u010dnega reagiranja. Telesne abstinen\u010dne simptome lahko prizadeti prebije le v primeru da je v strokovno izvedenih rokah. Za\u010detne oblike toksikomanij je mo\u010d zdraviti pol hospitalno pol ambulantno. V vsakem primeru se najbolj obnese zdravljenje v skupini, samoodvajalna kura pa predstavlja ob tem spremljajo\u010do nujnost.<\/p>\n
ZNAKI OSNOVNE SHIZOFRENIJE:
\nOsnovni bolezenski znaki se pojavijo vedno: abolija: (odsotnost volje, izguba aktivnosti); apatija: motnja \u010dustvovanja, ambivalenca, \u010dustvena nerazgibanost,
\nasociativne motnje: (motnja mi\u0161ljenja, asociacija misli je motena, miselni tok se nepravilno zlaga, ni miselne povezanosti, disociacija mi\u0161ljenja);
\navtizem: umakne se v svoj notranji miselni svet, ki ni nujno realen, okolica ga za\u010dne motiti in se ji za\u010dne umikati, dereisti\u010dno mi\u0161ljenje, v mi\u0161ljenju izgubijo stik z realnostjo.)<\/p>\n
Dodatni znaki: vsebinske motnje mi\u0161ljenja, motnje dejavnosti in zaznavanja.
\n– SIMPTOMI CIKLOFRENIJE V DEPRESIVNI FAZI: Pri\u010dne se s potrtostjo, vodi v hude ob\u010dutke manjvrednosti, te\u017eak obup, miselni potek zavrt, bolnik govori z muko, po\u010dasi in potihoma, zmanj\u0161ana bolnikova motori\u010dna aktivnost, pojavljajo se depresivne blodne misli. Bolnik se obto\u017euje hudih prekr\u0161kov, obupuje nad usodo in pogosto vidi izhod v samomoru. Samomorilski poizkusi se pojavijo takrat, ko pri\u010dne depresija popu\u0161\u010dati, zato moramo do depresivnega bolnika biti pozorni najbolj takrat ko se njegovo stanje za\u010dne popravljati.
\n– SIMPTOMI CIKLOFRENIJE V MANI\u010cNI FAZI: obi\u010dajno pri\u010denja polagoma z euforijo. Bolnik postane samozavestnej\u0161i, bolj vesel in razigran poln domislic in \u017eivahen. Iz tega hipomani\u010dnega stanja se nato razvije pravo mani\u010dno stanje, ki pomeni bolezensko veselost kateri se pogosto pridru\u017eujejo izbruhi jeze. Zaradi vrve\u017eavosti bolnika mislim ni mogo\u010de slediti, s hiperaktivnostjo postane neznosen, krili z rokami, ska\u010de, se smeji spakuje, kri\u010di; svojo veselost ka\u017ee tudi z obleko. Pojavljajo se mu ekspanzivne blodnje.<\/p>\n
TIPI SHIZOFRENIJE:
\n1) Enostavna shizofrenija ali shiz. simplex (le osnovni bolezenski znaki: abolija, apatija, asociativne motnje, avtizem. Bolnik se po\u010dasi neopazno spreminja, na zdravljenje je ta oblika precej resistentna).
\n2) Paranoidna shizofrenija: nastaja po\u010dasi, polagoma, med 20 in 30 letom starosti, preganjalne blodnje, nana\u0161alnost, ekspanzivne blodnje, halucinatoma do\u017eivetja, povr\u0161inske halucinacije (slu\u0161ne, oku\u0161alne, vohalne, podro\u010dje telesnega ob\u010dutja, notranje halucinacije). Paranoidne depresivne motnje, paranoidne ideje, lahko nevarni zaradi bolezenskega ob\u010dutka preganjavosti.
\n3) Katatonija: (poleg osnovnih bolezenskih znakov predvsem motnje dejavnosti, katatonske motnje, motori\u010dni fenomeni, povezava volje in motorike.) V klini\u010dni sliki pasivna, negativizem, v stuporju popolna negibnost.
\n4) Aktivna agitirana – hebefrenija: (hud brezciljni nemir, iz\u010drpanost do smrti).<\/p>\n
OSNOVNE PSIHOPATOLO\u0160KE LASTNOSTI BOLNIKA Z MANIJO: Manija ali mani\u010dna faza polagoma pri\u010dne z evforijo, bolnik postane samozavestnej\u0161i, bolj vesel in razigran, iz tega hipomani\u010dnega stanja se nato razvije pravo mani\u010dno razpolo\u017eenje, ki pomeni bolezensko veselost, tej pa se pogosto pridru\u017eijo jezavi izbruhi, zaradi vrve\u017eavosti bolnikovim mislim ni ve\u010d mogo\u010de slediti, s svojo hiperaktivnostjo postane bolnik neznosen, krili z rokami, ska\u010de, se smeji. Svojo veselost ka\u017ee tudi na obleki, ves je oki\u010dan, pojavijo se mu ekpanzivne blodnje, pri\u010dne precenjevati svoje sposobnosti. Ko dose\u017ee vi\u0161ek polagoma upada, bolnik se vsega spominja.<\/p>\n
PSIHOPATOIO\u0160KE LASTNOSTI DEPRESIVNEGA BOLNIKA: Pri\u010dne se s potrtostjo, s hudimi ob\u010dutki manjvrednosti, kar prehaja nato v obup, \u010dustvo \u017ealosti obvladuje celotno bolezensko sliko, miselni potek je zavrt, bolnik govori z muko, po\u010dasi in potihoma, zaradi zmanj\u0161anja aktivnosti volje je zmanj\u0161ana bolnikova motori\u010dna aktivnost – \u017edi v kakem kotu. Pojavljajo se depresivne blodnje, misli, bolnik se obto\u017euje hudih prekr\u0161kov in obupuje nad usodo, pogosto vidi edini izhod v samomoru. Ko popu\u0161\u010da, se hitreje vra\u010dajo voljne funkcije, kot pa se stabilizira \u010dustveno do\u017eivljanje; nevarno za samomor.<\/p>\n
PRIMARNI IN SEKUNDARNI ALKOHOLIZEM:
\n– Sekundarni ali simptomatski: za\u010detek simptomatsko seganje po alkoholu – opijanje za omilitev bole\u010din, napetosti in notranjih muk psihosocialnega zna\u010daja oz. somatsko pogojenih. Alkohol bla\u017ei mo\u010dne simptome nevroti\u010dnih motenj, odganja strah, rodi pogum, seveda dokler deluje. Osebe z psihoti\u010dnim motnjami – \u010dustvena nezrelost, nesposobnost premagovanja te\u017eav, tendenca k begu iz \u017eivljenjskih stisk – depresivna osebnostna struktura, alkoholna zasvojenost je izrazna oblika nevroti\u010dne motenosti.
\n– Primarni alkoholizem: prekomerno in nepretrgano u\u017eivanje alkoholnih pija\u010d lahko pripelje osebnost pri kateri ni bilo zaslediti nikakr\u0161nih osebnostnih odklonov do psihoti\u010dne in nevroti\u010dne spremenjenosti. Primarni alkoholizem je posledica pitja povezanega z ustaljenimi navadami v dolo\u010denem regionalnem obmo\u010dju – okolju, pomembna je huda izpostavljenost alkoholu (opravljanje dolo\u010denega poklica). Zasvojenost pa se razvija v skladu z zakonitostmi ne glede na vzrok.<\/p>\n
KAJ JE PSIHOTERAPIJA – VRSTE (INDIVIDUALNA, SKUPINSKA)? Je eden od na\u010dinov zdravljenja, ki je pomembna za nevrotike, ta metoda predstavlja edini vzro\u010dni na\u010din zdravljenja nevroz.
\nV \u0161ir\u0161em pomenu besede je psihoterapija vsak globlji \u010dlove\u0161ko razumevajo\u010d in toplo voden razgovor z bolnikom.
\nV o\u017ejem pomenu besede pa razumemo psihoterapijo kot strogo dolo\u010den poseg, ki bazira na poznavanju psihodinamike in je tudi podrejen dogovorjenim psihoterapevtskim tehnikam. Psihoterapija se lahko odvija individualno na relaciji terapevt – bolnik ali v skupini – skupinska, v tem primeru terapevt predvsem usmerja delo skupine v kateri so razen terapevta vsi bolniki so\u010dasno drug drugemu terapevti. Individualna psihoterapija je lahko povr\u0161inska ali globinska.<\/p>\n
Globinska – tak psihoterapevtski proces, ki zahteva dalj\u0161i \u010das obravnave in ki ima za cilj bistveno spremembo v na\u010dinu reagiranja bolnika, spremembo njegovega karakterja oz. osebnostne strukture.
\nPovr\u0161inska – zahteva kraj\u0161i \u010das in manj\u0161e anga\u017eiranje tako terapevta kot bolnika, metode povr\u0161inske terapije so: sugestija – prigovarjanje, persuazija- prepri\u010devanje, avtogeni trening -to je metode koncentracije s so\u010dasno relaksacijo, slu\u017eijo pa te oblike terapije trenutni ubla\u017eitvi bolnikovih te\u017eav.<\/p>\n
AKTIVNA BIOLO\u0160KA TERAPIJA. Pod tem pojmom razumemo dve metodi zdravljenja: Elektrokonvulzivno zdravljenje – za\u010detek leta 1924 Romun Meduna z injekcijami kafre. Leta 1932 Carlett, Binni – epilepti\u010dni napad spro\u017een z odmerjenim udarcem elektri\u010dnega toka. Danes tovrstno zdravljenje v delni ali polovi\u010dni relaksaciji mi\u0161ic – deset aplikacij – uspe\u0161no pri depresijah;
\nZdravljenje z inzulinskimi komami: insulinska komatozna terapija \u2013 leta 1935 Sakel – 60 prestanih kom \u2013 nezavest – primerno izbolj\u0161anje zdravja, uspe\u0161no pri shizofreniji. V\u010dasih – zdravljenje progresivne paralize z visoko temperaturo.<\/p>\n
PRESENILNE PSIHOZE. Spadajo med involutivne psihoze – kot posledica staranja oz. propadanja organizma. Presenilne psihoze nastanejo med 40 – 50 letom starosti:
\n– involutivna depresija – bolnik ob depresivnem predelu sila nemiren – agitirana oz. nemima melanholija oz. depresija, depresivna stanjska slika z depresivnim razpolo\u017eenjem in depresivnimi blodnimi mislimi – zasledovalne hipohondn\u010dne blodnje, pe\u0161anje umskih sposobnosti;
\n– presenilni paranoid – pri tistih ki so \u017ee v mladosti kazali paranoidno naravnanost, proces propadanja – pe\u0161anje umskih sposobnosti, psihi\u010dno stanje s preganjalnimi in nana\u0161alnimi blodnjami, bolestna Ijubosumnost, halucinatorna do\u017eivetja;
\n– presenilna demenca – zelo zgodaj o\u010ditni znaki propadanja du\u0161evnih, predvsem inteligen\u010dnih sposobnosti, bolniki so zelo zgodaj nebogljeni, odvisni od okolja – lahko enakomerno propadanje ali propad mo\u017eganskih re\u017enjev.<\/p>\n
TIPI EPILEPTI\u010cNIH NAPADOV, VRSTE EPILEPSIJ.
\n– Grand mal epy: veliki bo\u017ejastni napadi, izguba zavesti, toni\u010dni nato kloni\u010dni kr\u010di, stanje zo\u017eene zavesti-sopor, traja 1-2 minuti ob samem za\u010detku napada ko bolnik izgubi zavest tudi zakri\u010di – to je posledica toni\u010dnega kr\u010da, ki iz plju\u010d iztisne zrak skozi napete glasilke. Med napadom se dihanje ustavi zato najprej pobledi, nato pomodri. Lahko se pomo\u010di in poblati. Samemu napadu sledi sopor, nato se ponovno vzpostavi dihanje, na ustih se pojavi pena. Ve\u010dinoma se napadi pojavljajo ve\u010d kot 1 x\/dan, lahko tudi 1 \u2013 2 x\/letno.
\n– Petit mal epy: Lo\u010dimo: abscenca ali odsotnost – pri bolniku se du\u0161evna dejavnost za hip ustavi, zastrmi, obstane, utihne npr. med hojo in tudi med napadom nadaljuje. Abscenca traja nekaj sek, po 20 napadov dnevno ni redkost. Myoclonus epy \/ miokloni\u010dni napad: ka\u017ee se kot nenaden stresljaj, lahko pade na tla a ni izgube zavesti.
\n– Psihomotoma ali temporalna epy: epy z \u017eari\u0161\u010dem v temporalnem re\u017enju mo\u017eganov. Zna\u010dilna aura – ob\u010dutki, ki najavljajo napad – neugodni ob\u010dutki v trebuhu, enostavne vidne, slu\u0161ne halucinaciie, ni izgube zavesti, skaljena zavest. Bolniki pobledijo, se slinijo, gledajo v prazno, brkljajo po obleki, lahko mo\u010dno nemimi in \u010de jih oviramo postanejo nasilni. Napad traja nekaj sekund do nekaj minut, kon\u010da se lahko da se bolnik ujasni ali z grand malom. Spremembe v zna\u010daju in upadanje inteligen\u010dne zmogljivosti: – epy osebnost ali mentalna deterioracija. Osebnostna spremenjenost \u2013 upo\u010dasnjenost vseh psihi\u010dnih procesov. Zna\u010dajska spremenjenost – nestanovitnost razpolo\u017eenja in dejavnosti, labilnost razpolo\u017eenja – ekspanzivne reakcije.
\n[wp_ad_camp_1]
\nDELIRIUM TREMENS – ZNAKI (ZNAKI ALKO-DELIRIJA).
\nGlavni psihi\u010dni sy – delirantno skaljena zavest – najvidnej\u0161i telesni znak – tresavica vsega telesa. Prvi znaki teden dni pred dejanskim izbruhom bolezni – tesnoba, ob\u010dutki strahu, upre se pija\u010da. Nato tresavica, pono\u010di mo\u010dno potenje, bledica, bo\u017ejastnemu podobni napadi, postane deliranten, alopsihi\u010dna dezorientiranost, \u017eivahne predvsem opti\u010dne halucinacije; halucinacije hapti\u010dnega tipa, izguba ravnote\u017enega ob\u010dutka, pozornost je izredno begajo\u010da, zaposlitveni nemir.
\nTelesni simptomi – hudo znojenje, povi\u0161an pulz, zni\u017ean RR, povi\u0161ana telesna temperatura. Traja 2 – 5 dni, nato bolnik zapade v globok spanec – kon\u010dni, terminalni spanec.
\nZA PROGRESIVNO PARALIZO JE ZNA\u010cILNO! Je pozno lueti\u010dno obolenje mo\u017eganov. Pojavlja se 10 – 15 let po oku\u017ebi z sifilisom, ne pojavlja se pri uspe\u0161no in popolnoma ozdravljenih bolnikih, pa\u010d pa pri nezdravljenih in nepopolno zdravljenih.
\nZgodnji simptomi \u2013 glavobol, razdra\u017eljivost, raztresenost, hitra utrujenost.<\/p>\n
Bolezenski simptomi – uvodno obdobje traja le nekaj mesecev, nato bolezen nastopi z vso svojo silo. Nato se pri\u010denja neprijetno spreminjanje bolnikove osebnosti, izguba sramu in takta, sprva posamezne nato veli\u010dinske blodnje – pogosto usmerjene v seksualno smer. Neredko se po\u010dutijo bolniki bajno bogati. \u010custvena sfera propada – evforija, depresija, motori\u010dni nemir. Temu sledi \u017ealosten konec: globalna demenca, upad intelektualnih sposobnosti. Bolnik se v najkraj\u0161em \u010dasu spremeni v popolnoma pobebljeno bitje, nezdravljeni bolniki umrejo po 2 – 3 letih od za\u010detka bolezni.
\nRAZLIKE MED ARTERIOSKLEROTI\u010cNO IN SENILNO DEMENCO V ZA\u010cETNI FAZI.<\/p>\n
Arterioskleroti\u010dna demenca – arterioskleroza mo\u017eganskega o\u017eilja – proces prizadene predvsem \u010dustvene funkcije – \u010dustveno labilni in inkontinentni, depresivna lega – da se jim bo kaj hudega zgodilo. Za\u010dne se z znaki arterioskleroze nasploh, to pa so lahko nespe\u010dnost, glavobol, omotice, pritisk v glavi, \u010dez \u010das izpad posamezne motori\u010dne ali senzori\u010dne funkcije, pe\u0161anje spomina – zapomnjevanje – spominski zaklad, prizadeti povsem nebogljeni, pobebljenost.
\nSenilna demenca ali Alzheimerjeva bolezen je propadanje-atrofija mo\u017eganskega tkiva zaradi izrabljanja. Propadanje sprva dolgo poteka brez kakr\u0161nih koli psihi\u010dnih posledic. Prvi psihi\u010dni znaki: ve\u010dja trmoglavost, neelasti\u010dnost, popoln nesmisel za karkoli novega, nasprotovanje. Kasneje karakterno spreminjanje -pedantnost, var\u010dnost, otopevanje v eti\u010dnem in estetskem smislu. Upadanje spominskih sposobnosti – pozabljivost za bli\u017enje stvari, daljna preteklost sve\u017ea, na koncu izgubljen v \u010dasu, kraju, situaciji.
\nZNAKI ALKOHOLNE KORZAKOVE PSIHOZE: Organska demenca zaradi kroni\u010dne zastrupitve z alkoholom. Znaki se pojavijo nenadoma: spominske motnje (predvsem zapomnjevanja vse kar se sproti dogaja se tudi sproti pozablja), \u010dustvena razbranost -pretirana evforija, \u010dasovno, krajevno neorientiran, znaki upadanja inteligen\u010dnih funkcij – te\u017eka demenca (postane nebogljen in povsem odvisen od okolice).
\nKATALEPSIJA ALI VO\u0160\u010cENA UPOGLJIVOST: spada med motnje volje in dejavnosti – katatonske motnje, je v bistvu posebna oblika stuporja. Bolnik se sam od sebe ne giblje, ga pa lahko mi postavimo v razli\u010dne neprirodne dr\u017ee, v katerih lahko vztraja v nedogled.<\/p>\n
SOPOR ALI POLKOMA – obrambni refleksi so \u0161e prisotni, zavest \u0161e zelo prizadeta, izrazito mo\u010dni dra\u017eljaji dajo odziv (odpre o\u010di, premakne ud).<\/p>\n
RAZLIKA MED DU\u0160EVNIM IN TELESNIM BOLNIKOM: Razlika izhaja iz njunega odnosa do bolezni. Psihiatri\u010dni bolnik se od manifestnega po\u010duti zdravega (ga ni\u010d ne boli) in ne i\u0161\u010de pomo\u010di, somatski pa obi\u010dajno i\u0161\u010de pretirano pomo\u010d. Du\u0161evni bolnik meni daje okolica potrebna spremembe, on pa da je nespremenjen, enak kot prej, zato ne vidi lastnih napak (pri drugih vidi znake bolezni, pri sebi pa ne).<\/p>\n
KAJ JE DU\u0160EVNO ZDRAVJE: osnovna zna\u010dilnost je sposobnost prilagajanja in ustvarjanja harmoni\u010dnih odnosov s svojo okolico. Zdravje ni le odsotnost bolezni ampak stanje popolnega telesnega, du\u0161evnega in socialnega dobrega po\u010dutja. Du\u0161evno dobro po\u010dutje predstavlja enega od vidikov zdravja, katerega je te\u017eko definirati in ga najbolje prika\u017eemo z opisom lastnosti zdrave in zrele osebnosti.<\/p>\n
LASTNOSTI ZRELE OSEBE: je uravnove\u0161ena in vlaga v delo, ki ga opravlja, maksimum svojih sposobnosti. Ima lastnost da je pri delu vztrajna in se bori s te\u017eavami dokler ne dose\u017ee \u017eelenega cilja. Je vztrajna v doseganju cilja in premagovanju vseh ovir, ki se na tej poti pojavijo. Ne opusti svojega cilja \u010dim se pojavijo te\u017eave in ima sposobnost da v perspektivi zastavljenega cilja vzdr\u017ei vse te\u017eave in najrazli\u010dnej\u0161e neprijetnosti, sposobnost da na tej poti pretrpi tudi te\u017eave, neprijetnosti in poraze. Lahko samostojno odlo\u010da, vse to ji daje visoko stopnjo ob\u010dutka individualne samostojnosti in predstavlja sposobnost za sodelovanje z drugimi v najrazli\u010dnej\u0161ih oblikah dru\u017ebenega \u017eivljenja in dela, kjer se ka\u017ee discipliniranost in sposobnost dela pod nadzorom. Je elasti\u010dna in jemlje v obzir \u010das in z njim tudi ra\u010duna, spo\u0161tuje mnenje drugih, ter upo\u0161teva prilike in okoli\u0161\u010dine. Je strpna in potrpe\u017eljiva predvsem pa sposobna prilagajanja in ustvarjanja harmoni\u010dnih odnosov s svojo okolico, to je tudi osnovna zna\u010dilnost du\u0161evnega zdravja.
\nKAJ JE TERAPEVTSKA SKUPNOST?
\nJe izrazito socioterapevtska metoda zdravljenja. Sestajati se mora vsaj 2 x tedensko, pri \u010demer sodelujejo bolniki in vse osebje dolo\u010denega oddelka. Zelo pomembno je da so pravice in dol\u017enosti vseh zbranih na sestanku enake, ne glede na sicer\u0161nji polo\u017eaj na oddelku. To omogo\u010da bolnikom in osebju navezovanje pristnej\u0161ih medsebojnih odnosov in bolj\u0161e razumevanje drug drugega. Bolnik aktivno sodeluje v organizaciji oddel\u010dnega \u017eivljenja, zaradi \u010desar se pove\u010da njegov interes za \u017eivljenje na oddelku in povrne se mu aktivnost. Na sestanku bolniki medsebojno korigirajo eventuelne napake v vedenju, saj bolniku veliko ve\u010d pomeni kritika drugega bolnika kot osebja. Z ve\u010d pravicami prevzamejo tudi ve\u010d odgovornosti (ve\u010d dol\u017enosti pri urejanju \u017eivljenja na oddelku).<\/p>\n
DEMENCA:
\nali mentalna deterioracija je organsko pogojena sekundarna motnja inteligentnosti. Je tisti inteligen\u010dni primanjkljaj, ki nastane kasneje pri osebi, ki je bila inteligentno \u017ee dozorela, pa so ji bolezen, po\u0161kodba ali zastrupitev prizadele mo\u017egansko substanco, da so \u0161kodo utrpele prav tiste funkcije, ki omogo\u010dajo inteligentno reagiranje; demenca se najprej ka\u017ee kot neuspe\u0161nost v obvladovanju nepoznanih, na novo nastalih situacijah, medtem ko bolnik pri rutinskih opravilih \u0161e uspe\u0161no deluje. Z napredovanjem demence se nebogljenost bolnika ve\u010da in postane odvisen od okolice (nesposoben za govorni kontakt, izgubi kontrolo nad odvajanjem).
\nLo\u010dimo: globalna demenca – enakomerno pe\u0161anje inteligence, npr pri progresivni paralizi ali senilni demenci:
\nakunarna demenca – psihi\u010dne funkcije niso enako prizadete in bolnik na kakem o\u017ejem podro\u010dju znanja ali spretnosti lahko \u0161e dobro uspeva, \u010deprav na splo\u0161no vendarle odpoveduje.<\/p>\n
ZNAKI ABSTINEN\u010cNE KRIZE: potenje, kr\u010di v prebavilih in mi\u0161i\u010dju, hude diareje, bruhanje, pove\u010dan pulz, zni\u017ean RR, grozava nemimost, drget, nespe\u010dnost.<\/p>\n
VSE O ALKOHOLIZMU:
\nje najbolj raz\u0161irjena toksikomanija zaradi lahkega dostopa in dolo\u010denih navad in obi\u010dajev. Alkoholizem pomeni odvisnost od alkohola. Pojavi se osebnostna spremenjenost – primitivizacija.
\nDefinicjia SZO: alkoholiki so osebe, ki prekomemo pijejo alkoholne pija\u010de in je njihova odvisnost od alkohola tolik\u0161na, da razodeva bodisi o\u010ditne du\u0161evne motnje, ki najedajo njihovo telesno in du\u0161evno zdravje, njihove odnose do dru\u017ebe in njihovo socialno in ekonomsko vedenje pa \u010deprav ka\u017eejo le predznake, ki javljajo motnje takega zna\u010daja. Za\u010dne se ko \u010dlovek pije na skrivaj, skrbi za zalogo pija\u010de, se izogiba pogovoru o alkoholu in izgubi spomin za \u010das alkoholiziranosti. Kmalu se pojavi izguba kontrole nad koli\u010dino zau\u017eite pija\u010de, \u017ee manj\u0161a koli\u010dina zau\u017eitega alkohola spro\u017ei potrebo po nadaljnjem pitju, piti preneha le ko dose\u017ee popolno opitost.
\nKriti\u010dna faza se pojavi ko izgubi kontrolo nad koli\u010dino zau\u017eite pija\u010de in se aktivirata dva psihi\u010dna procesa:
\nproces racionalizacije – opravi\u010devanje za iztirjanje, zasvojenost sku\u0161a nadzirati s tem da si postavlja razna pravila katerih se ne dr\u017ei in njih izvajanje vedno prestavlja na jutri;
\nproces izolacije – ko postane agresiven do dru\u017eine in okolice, se neredno prehranjuje, pe\u0161a mu spolna mo\u010d, odmikanje od prijateljev, ustvarjanje zalog pija\u010de, pojavi se potreba po jutranjem obroku, s tem se za\u010dne prehod v propad, pe\u0161anje inteligen\u010dnih funkcij, sprijazni se s stanjem, tremor, obhajajo ga nedolo\u010dene bojazni; vse to vodi v demenco.<\/p>\n
MOTNJE NAGONA:
\n– motnje samoohranitvenega nagona – motnje pri spanju, mese\u010dnost, no\u010dni strah, mora;
\n– motnje pri hranjenju – na osnovi nevroti\u010dnih mehanizmov, odklanjanje hrane, pretirana lakota; motnje odvajanja – anureza, enkopreza;
\n– motnje seksualnega nagona – koli\u010dinske: hiper-, hiposeksualnost – normalni po Kinsleyu razpon od 3 x dnevno do lahko x v 3 mesecih; kakovostne: perverzije, narcizem, sadizem, ekshibicionizem, mazohizem, feti\u0161izem, pedofilija, homosekssualnost.<\/p>\n
MOTNJE NAGONSKEGA IN INSTINKTIVNEGA \u017dIVLJENJA: nagone ali instinkte imenujemo tiste potrebe \u017eivega bitja ki slu\u017eijo ohranjanju posameznika pri \u017eivljenju in ohranjanju \u017eivljenja nasploh – nadaljevanje vrste. V motnjah nagonskega \u017eivljenja sre\u010dujemo dve vrsti odklonov: koli\u010dinske in kakovostne.
\nO koli\u010dinskih odklonih govorimo tedaj kadar neka nagonska dejavnost koli\u010dinsko, po intenziteti odstopa od povpre\u010dja in se naenkrat prekomerno izrazi, kar seveda nikakor ni vedno bolezenski pojav (pretirano nakupovanje v pri\u010dakovanju podra\u017eitve).
\nKakovostne se ka\u017eejo kot perverzija kadar ugotavljamo da se neka nagonska dejavnost zadovoljuje na neobi\u010dajen – neustrezen na\u010din (zakonca imata psa, ma\u010dko namesto otroka). Poznamo tudi inverzijo – zadovoljevanje nagonskih potreb pri partnerju istega spola.<\/p>\n
SAMOOHRANITVENI NAGON, NAGON PO OHRANITVI VRSTE:
\nsamoohranitveni nagon se ka\u017ee v potrebi po hranjenju, po po\u010ditku, v potrebi po za\u0161\u010diti pred zunanjimi vplivi, kot tudi v potrebi po uveljavljanju.
\nNagon po ohranitvi vrste slu\u017ei nadaljevanju \u017eivljenja in ga sre\u010dujemo v dveh oblikah: v seksualnem nagonu, katerega naloga je spo\u010detje novega \u017eivljenja in v dru\u017einskem oz. materinskem nagonu, ki v bistvu slu\u017ei usposabljanju na \u017eivljenje \u0161e nepripravljenega mladega bitja in njegovi za\u0161\u010diti, dokler za samostojno \u017eivljenje \u0161e ni sposobno.
\nMotnja samoohranitvenega nagona je ekstremna motnja, ki predstavlja negacijo samoohranitvenega nagona, je \u017eelja po smrti, manifestira pa se s samomorom ali samomorilskim poskusom. Sicer pa se motnja samoohranitvenega nagona naj\u010de\u0161\u010de ka\u017ee kot motnja pri spanju – pretirana zaspanost, nespe\u010dnost.<\/p>\n
MANI\u010cNO RAZPOLO\u017dENJE.
\nRazpolo\u017eenje pomeni trajno enakomerno \u010dustveno stanje, ki je v precej\u0161ni meri povezano tudi s telesnim po\u010dutjem, nasprotje depresije.
\nMani\u010dno razpolo\u017eenje se za\u010dne kot evforija, stanje ko \u010dlovek vidi vse lepo in veselo, samozavest je ve\u010dja, miselni procesi te\u010dejo hitreje, \u010de se intenziteta ob tem \u0161e stopnjuje, govorimo o hipomani\u010dnem stanju, ki predstavlja bolezensko pre\u0161erno veselost. Hipomanija prera\u0161\u010da lahko v pravo mani\u010dno stanje – bolezensko razuzdano veselost. Takemu bolniku je vse sme\u0161no, veseli in hahlja se ob najbolj \u017ealostni novici. Vedenje preraste v nekoristen nemir in pri vsem tam prizadeti niti ne \u010duti kake utrujenosti.
\nNA\u0160TEJ HALUCINACIJE TELESNEGA OB\u010cUTKA!
\nKadar gre za prete\u017eno taktilne zaznave, vezane na povr\u0161ino telesa – na ko\u017eo ali zunanje sluznice – hapti\u010dne (bolnik to\u017ei da mu nekaj gomazi po ko\u017ei, se razburja, ker se ga stalno nekaj dotika ali ga udarja).
\nVezane na ob\u010dutja v notranjosti telesa, predvsem na ob\u010dutja, ki se ti\u010dejo notranjih organov – cenesteti\u010dne (bolnik ob\u010duti da ima zamenjano lego organov, da mu manjka del \u010drevesja, \u010duti da se mu nekaj premika po \u010drevesju).<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI EKSPANZIVNIH BLODENJ:
\nZa ekspanzivne blodnje je zna\u010dilno prepri\u010danje bolnika v svojo pomembnost \u2013 megalomanske – vezane na posvetno \u017eivljenje (bolnik misli da je cesar, predsednik, izredno bogat \u010dlovek),
\nreligiozno- misti\u010dne blodnje – vezane z religiozno pomembnostjo prizadetega (misli daje bog, prerok).<\/p>\n
DISIMULACIJA ALI PRIKRIVANIE BLODENJ \u2013
\n\u010de bolnik ugotovi, da mu razpravljanje o njegovih zamislih v okolici \u0161koduje, o tem preneha govoriti. Njegovo ravnanje pa je \u0161e vedno vodeno z blodnimi zaklju\u010dki; tako lahko pride do nepri\u010dakovanih reakcij – napad, samomor.<\/p>\n
MOTNJE POZORNOSTI: –
\nPozornost – sposobnost med razli\u010dnimi dogajanji usmeriti na\u0161o pozornost na eno stvar – koncentracija.
\nZ nazivom aproseksija \u2013 raztresenost, ozna\u010dujemo izgubo ali pomemben upad aktivne pozornosti in se pojavlja najve\u010dkrat kot upe\u0161anje tenalitete (sposobnost za dalj\u0161i \u010das ali trajno usmeriti pozornost na nek predmet ali dogajanje).
\nMotnja pasivne pozornosti je odkrenljivost, ki se pojavlja tedaj kadar se pove\u010da vigilnost (sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega), zaradi \u010desar \u017ee relativno majhni zunanji dra\u017eljaji prive\u017eejo nase neko pozornost, kar ima za posledico, da prizadeti sploh ni sposoben da bi se na neko stvar skoncentriral.<\/p>\n
VSE O AMNEZIJI:
\nje popolna ali delna nezmo\u017enost spominjanja na dogodke iz dolo\u010denega kraj\u0161ega, ostro omejenega obdobja. Praviloma se sre\u010dujemo z njo v primerih, ko prizadeti zaradi izgube ali motnje zavesti okolja ne zaznava ve\u010d. Na take spominske izpade naletimo pri ljudeh, ki so utrpeli travmo glave z nezavestjo ali je nezavest nastopila zaradi bolezni (motnje v prekrvavitvi mo\u017eganov, epilepsija). Amnezija je lahko popolna, v\u010dasih pa se lahko ohranijo kaki megleni spomini, ti pa so med seboj nepovezani. Pogosto se dogaja da bolnik te vrzeli zapolni z izmi\u0161ljenimi dogodki, katerim pa sam verjame – konfabulacije. Retrogradna amnezija – amnezija pose\u017ee v dogodke pred po\u0161kodbo.<\/p>\n
VRSTE DU\u0160EVNE PODNORMALNOSTI:
\nOligofenija – du\u0161evna nerazvitost ali podnormalnost. To ni bolezen, ampak je stanje pri \u010demer gre za to da se pojavi inteligen\u010dni primanjkljaj, ki je prisoten \u017ee od rojstva dalje ali pa se je pojavil v teku prvih treh letih \u017eivljenja: dedni vzrok – endogena pogojenost; delovanje zunanjih \u010diniteljev na zarodek, med rojstvom in v prvih treh letih \u017eivljenja. Glede na stopnjo prizadetosti lo\u010dimo 3 stopnje podnormalnosti:
\nTe\u017eja prizadetost: l. imbecilnost (IQ je 20 \u2013 49; ima inteligen\u010dne sposobnosti 8 – 12 let starega otroka), 2. idiotija (IQ pod 19, du\u0161evno \u017eivljenje 2-letnega otroka); hitro odkrijemo, imamo specializirane ustanove.
\nLa\u017eja prizadetost: 3. debilnost: (IQ 50 – 69, 8 \u2013 12-letni otrok); lahko socializirajo.<\/p>\n
OBLIKE SHIZOFRENSKE PSIHOZE:
\nShizoidni psihopati so osebe, pri katerih izstopa \u017ee kar pretirano izra\u017eena shizoidna struktura. Od sveta so odmaknjeni, \u010dustveno hladni, ali pa se vsaj navzven ka\u017eejo taki, so brez sposobnosti so\u010dustvovanja, predani na\u010delom, za katere se borijo, pri \u010demer se za do\u017eivljanje svojega vpliva na okolico ne ozirajo. Lo\u010dimo: enostavna shizofrenija, paranoidna shizofrenija, katatonija, hebefrenija.<\/p>\n
ODVISNOST OD DROG \u2013 TOKSIMANIJA:
\n– zna\u010dilnosti: bolnik je v stanju ob\u010dasne ali kroni\u010dne zasvojenosti, ki pa je zanj in okolico \u0161kodljiva in nevarna. Zaradi rasto\u010de tolerantnosti se pojavlja tendenca po zvi\u0161evanju koli\u010dine toksi\u010dnega sredstva za isti u\u010dinek, izkazana je neobvladljiva potreba, ne more se odpovedati. Preparati iz skupine alkaloidov, opija in podobno ustvarjajo pomirjanje, ob\u010dutek mo\u010di in bla\u017eenosti. Mehki – trava. Trdi – opij, morfij, kokain, LSD. U\u010dinek spreminjanja osebnosti. Brez droge narkoman do\u017eivlja mu\u010dno telesno in du\u0161evno reakcijo.<\/p>\n
KAJ JE MENTALNA HIGIENA?
\nPredstavlja psihiatri\u010dno preventivo, kajti glavna naloga te veje psihiatrije je prepre\u010devanje nastajanja du\u0161evnih motenj, tako pri zdravih, kot tudi prepre\u010devanje recidivov bolezni pri \u017ee zdravljenih.
\n– Primarna preventiva – prepre\u010devanje nastanka bolezni da bi v dobi nebogljenega bitja do odraslega \u010dloveka dobil optimalno oz. \u010dim manj negativih vplivov iz okolja, \u010de mu uspe premagati oviro je to pozitivna izku\u0161nja.
\n– Sekundarna preventiva – dejavnost da ne bi pri\u0161lo do ponovitve. Mentalna higiena oz. psihiatri\u010dna preventiva stremi k temu da bi \u010dlovekov razvoj potekal kar se da najbolj skladno in harmoni\u010dno, zaradi \u010desar bi bilo manj mo\u017enosti, da pride do kak\u0161nih bolezenskih deformacij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
MOTNJE ZAVESTI: KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zo\u017eena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma; KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamra\u010denost (avto\/alopsihi\u010dna dezorientacija, blodnje, \u010dutne prevare) FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MI\u0160LJENJA – moten je potek in izra\u017eanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze. LO\u010cIMO: – pospe\u0161eno mi\u0161ljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnej\u0161e, … Preberi ve\u010d o Zapiski iz skripte za mentalno zdravje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3573,1446,519,3574,1946,1402,3572,3553,3469],"class_list":["post-4346","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-dusevni-bolnik","tag-epilepsija","tag-mentalno-zdravje","tag-motnje-zavesti","tag-shizofrenija","tag-zapiski","tag-zapiski-iz-skripte-za-mentalno-zdravje","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-bolnika","tag-zdravstvena-nega-psihiatricnega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4346","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4346"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4346\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4346"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4346"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4346"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}