1. \u010cLOVEKOVE PRAVICE IN DU\u0160EVNE MOTNJE<\/p>\n
\u010clovekove pravice temeljijo na dostojanstvu, spo\u0161tovanju, enakosti, po\u0161tenosti in neodvisnosti vsakega posameznika. Osebe z du\u0161evno motnjo so pogosto \u017ertve stigmatizacije in z njo povezane diskriminacije.<\/p>\n
ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI PACIENTA:
\nTa problematika je posebaj ob\u010dutljiva, saj se postavlja vpra\u0161anje pacientove resni\u010dne volje, kadar je ta, pod vplivom bolezenskega do\u017eivljanja. Z namenom, da bi se prepre\u010dile zlorabe oseb z du\u0161evno motnjo in zmanj\u0161alo nevarnosti, ki jih lahko povzro\u010dijo sebi in drugim, mora biti to podro\u010dje urejeno z ustrezno zakonodajo.<\/p>\n
SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE:
\nJe postopek, ki prina\u0161a omejitev dveh \u010dlovekovih pravic, zagotovljenih z ustavo: pravice do osebne svobode ter pravice do prostovoljnega zdravljenja. Bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje brez privolitve (tudi proti volji pacienta), predstavlja hud poseg v \u010dlovekovo integriteto, da ga je treba s strani dr\u017eave zakonsko opredeliti in nadzorovati njegovo izvajanje.<\/p>\n
ZAKONSKE OSNOVE ZA VAROVANJE PRAVIC OSEB Z DU\u0160EVNO MOTNJO:
\nNa\u010dela MADRIDSKE dekleracije:
\n– Zdravljenje mora potekati v skladu s stroko in eti\u010dnimi principi.
\n– Psihiater mora obravnavati pacienta kot partnerja v terapevtskem odnosu.
\n– Pacient lahko zdravljenje tudi odkloni, in se ga proti njegovi volji ne sme zdraviti, razen v primerih, ko bi opustitev zdravljenja pomenila \u017eivljenjsko nevarnost za pacienta ali njegove bli\u017enje.
\n– Zdravljenje brez vklju\u010devanja pacienta ni dovoljeno, niti dajanje informacij o zdravljenju drugim osebam, bolnika pa je treba o njegovem zdravljenju informirati.<\/p>\n
ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH:
\n– 3. \u010clen: Spo\u0161tovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nih\u010de ni socialno zaznamovan zaradi svojega zdravstvenega stanja in vzrokov, posledic ter okoli\u0161\u010din tega stanja ali zdravstvene oskrbe, ki jo je bil zardai tega dele\u017een
\n– Pri varovanju svojih pravic ima vsak pacient tudi pravico do zastopnika<\/p>\n
ZAKON O DU\u0160EVNEM ZDRAVJU
\n– Pravice pacientov in njihovih svojcev v vseh stopnjah psihiatri\u010dnega zdravljenja.<\/p>\n
2. TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA<\/p>\n
Terapevtska komunikacija je pomembna zaradi treh razlogov:
\n– Je nosilec terapevtskega odnosa, saj zagotavlja potrebne informacije, preko nje pa si pacient in medicinska sestra izmenjujeta svoje ob\u010dutke in misli;
\n– Je orodje preko katerega MS vpliva na pacientovo vedenje;
\n– Je sredstvo, brez katerega ni mo\u017eno vzpostaviti terapevteskega odnosa.<\/p>\n
Za uspeh zdravljenja je pomembno tudi vzpostavljanje pristnega medosebnega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Celoten namen komunikacije je biti sli\u0161an in priznan, razumljen in sprejet. Ena najpomembnej\u0161ih nalog medicinske sestre je zadovoljevanje pacientovih fizi\u010dnih, psihi\u010dnih, socialnih in duhovnih potreb s pomo\u010djo terapevtske komunikacije; to je odnosa in interakcije z njim. Terapevtska komunikacija se razlikuje od socialne: vedno je usmerjena k cilju in je namenjena izklju\u010dno zadovoljevanju pacientovih potreb. Za\u010dne se takoj, ko pacient vstopi v sistem zdravljenja in traja do kon\u010dnega izida.
\nIntrapersonalna komunikacija: pomeni posameznikovo notranje komuniciranje, pri \u010demer ima odlo\u010dilno vlogo pojem jaza. Skladno s predstavo o sebi ocenjujemo druge, so\u010dustvujemo na sebi lasten na\u010din… Pomembno vlogo predstavlja samozavedanje.
\nInterpersonalna komunikacija in medosebni odnosi so jedro zdravstvene nege. Medosebni odnosi naj bi odra\u017eali toplino, razumevanje, spo\u0161tovanje in strokovnost.
\nSamozavedanje: pomeni prepoznavanje, priznavanje in sprejemanje ali pa kriti\u010dno samospra\u0161evanje in poskus spreminjanja tega kar smo, in kar ob\u010dutimo. Je hrbtenica vsakega terapevtskega odnosa, je proces razumevanja lastnih misli, vrednot, verovanj, ob\u010dutkov…
\nSamorazkrivanje: pomeni odpreti se drugemu. MS s samorazkrivanjem ne sme obremenjevati pacienta, uporabi ga lahko le kot orodje, ki ji pomaga pacienta pripraviti, da se tudi sam razkrije zaradi dolo\u010denenga terapevtskega cilja.
\nSpo\u0161tovanje: je eti\u010dno na\u010delo, pomemben element humane ZN. Pomeni izkazovanje pozornosti do pacienta in priznavanje njegove pomembnosti, vrednosti in dostojanstva. To dose\u017eemo s prijaznostjo, vljudnostjo in upo\u0161tevanjem pacientove druga\u010dnosti.
\nSamorazumevanje in samosprejemanje: ti dve lastnosti MS omogo\u010data, da prizna druga\u010dnost in edinstvenost pacienta. Pomeni sprejemanje, razumevanje svojih ob\u010dutkov, misli, vrednot. Je pomemben faktor v terapevtski komunikaciji.
\nTransfer: tj. nezavedni prenos pacientovih \u010dustev, povezanih s pomembno osebo v njegovem \u017eivljenju na MS. Obratno: Kontratransfer.<\/p>\n
TEHNIKE TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE:
\nS pravilno uporabo tehnik, bo MS opogumila pacienta, da izrazi svoja \u010dustva, se zave svojega razmi\u0161ljanja. Tehnike, ki opogumljajo pacienta pri izra\u017eanju svojih \u010dustev so:
\n– dejavno poslu\u0161anje, pozorno sledenje in odzivanje, postavljanje vpra\u0161anj, besedna vodila in ti\u0161ina<\/p>\n
Tehnike, ki pomagajo MS pri razumevanju pacientovih \u010dustev so:
\n– refleksija, parafraziranje, osvetlitev in potrditev.<\/p>\n
Tehnike, ki pomagajo pacientu graditi njegovo samozavedanje:
\n– razlaganje, soo\u010danje, osredoto\u010denje in povzetek<\/p>\n
FAZE TERAPEVTSKEGA ODNOSA MED MS IN PACIENTOM IN VLOGE MS(to je sicer na zapiskih \u017ee obrazlo\u017eene, tuki sm navedla sam \u0161e ene stvari, ki jih tam ni, je pa prof. dala dosti pozornosti nanje; fazo orientacije in vlogo ms kot u\u010diteljice)
\n1.Faza orientacije
\n– KONTAKTNA KULTURA! (MS se mu predstavi z imenom in priimkom, deluje prijazno in spo\u0161tljivo ter z nebesedno komunikacijo izra\u017ea dobrodo\u0161lost in toplino.)
\n– ZAUPANJE! (to je temelj, na katerem, bosta gradila oba)<\/p>\n
Vloga u\u010diteljice:
\nMS prevzame to vlogo, ko se pacient za\u010dne zavedati svoje situacije in potreb ter v njunem medsebojnem odnosu vlada zaupanje. Preko pozitivnih izk\u0161enj, se najve\u010d nau\u010di.<\/p>\n
3. ZN PACIENTA Z DEMENCO<\/p>\n
ZN pacienta z demenco vklju\u010duje v sistem obravnave poleg pacienta, tudi svojce in pomembne druge.<\/p>\n
DIHANJE IN KRVNI OBTOK
\n– Dihanje je lahko pospe\u0161eno, upo\u010dasnjeno ali ote\u017eko\u010deno. Posebaj pozorni smo na kvaliteto dihanja, ki je lahko plitvo, pospe\u0161eno ali piskajo\u010de. Posebno pozornost namenimo tudi kontroli drugih vitalnih znakov, kot so RR, sr\u010dni utrip, TT in SpO2.<\/p>\n
IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE
\n– Pogosto povezano z inkontinenco in izgubo ob\u010dutka za odvajanje in zadr\u017eevanje urina
\n– Zadrega zaradi umazane obleke in neprijetnega vonja, ter posledi\u010dno strah
\n– Diskretnost in pogovor na samem
\n– Toaletni trening (pri P, ki \u0161e zadr\u017eujejo urin in blato, a ne \u010dutijo potrebe po izlo\u010danju; pravo\u010dasno se ga opomni, ali pospremi na strani\u0161\u010de)
\n– Izlo\u010dke je potrebno opazovati: koli\u010dino, barvo, vonj, gostoto, primesi…
\n– Lahko se pojavi bruhanje, napet, bole\u010d trebuh, nemir…<\/p>\n
VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE
\n– Je moteno, saj je njihova percepcija zaradi organskih sprememb v mo\u017eganih druga\u010dna
\n– Pomembno je vsakodnevno merjenje TT<\/p>\n
PREHRANJEVANJE IN PITJE
\n– Spremembe v prehranjevanju in pitju P z demenco so povezane z razli\u010dnimi dejavniki: spremembe v ustni votlini, slabo zobovje, motnje po\u017eiranja, izguba ob\u010dutka za lakoto in \u017eejo, nezmo\u017enost samostojnega hranjenja in priprave hrane…
\n– Dnevni obroki vklju\u010dujejo primerno pripravljena \u017eivila, sadje, zelenjavo, vlaknine, predvsem pa zadostno koli\u010dino teko\u010dine.
\n– Priprava jedilnice, hrane (ustrezna temperatura, koli\u010dina, \u010das).
\n– Samostojno hranjenje je potrebno opazovati, zlasti pri motnjah po\u017eiranja.
\n– Kadar je hranjenje preko ust onemogo\u010deno, se poslu\u017eujemo uporabe gastrstome in sonde.
\n– Dobro prehranjenost se nadzira s tehtanjem, opazovanjem znakov huj\u0161anja, dehidracije, nastankom RZP, po\u010dasnem celjenjem ran…<\/p>\n
GIBANJE IN USTREZNA LEGA
\n– Pojavijo se spremembe v gibanju, ki se ka\u017eejo kot negotovi, drobni koraki, hoja po prstih, spotikanje, te\u017eave pri vstajanju. Vzroki te\u017eav so v anatomskih spremembah gibalnega sistema, okvarah \u017eiv\u010devja, pomankljivem prostorskem zaznavanju, ter uporabi nekaterih zdravil.
\n– Dnevna aktivnost, razgibavanje, skrb za varnost ( nedrse\u010da tla, uporaba primerna obutve, pri nepokretnih P uporaba antidekubitorjev)<\/p>\n
SPANJE IN PO\u010cITEK
\n– P te\u017eko zaspijo, se pogosto zbujajo, spijo po intervalih oz.zaspijo \u0161ele proti jutru
\n– MS upo\u0161teva navade, ki jih je imel doma ( branje knjig pred spanjem, poslu\u0161anje glasbe, umirjen pogovor, ob\u010dutek varnosti…)
\n– Na spanje vplivajo: splo\u0161no stanje organizma, telesna in du\u0161evna aktivnost, prehrana in pitje teko\u010din, dnevna budnost, po\u010ditek in uporaba zdravil.<\/p>\n
IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU
\n– Bolezenski proces prizadene skrb za lastno varnost, varnost drugih in materialnih dobrin, zato so neprijetni dogodki prvi opozornilni znak, ki zahtevanjo takoj\u0161nje ukrepanje.
\n– Poleg odpravljanja fizi\u010dnih nevarnosti (padci, po\u0161kodbe, oku\u017ebe…) je pomembna tudi potreba po \u010dlove\u0161ki bli\u017eini in neposrednem stiku.
\n– S pacientom je potrebno skrbeti za denar, hi\u0161ne ljubljen\u010dke, polo\u017enice…
\n– Prijatelji, znanci, svojci in skrbniki nudijo psihi\u010dno varnost, ki ohranja ob\u010dutek pripadnosti.<\/p>\n
OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST
\n– Spremembe v osebni higieni se ka\u017eejo v spremenjeni ko\u017ei in sluznicah, neprijetnem vonju, neurejenosti lasi\u0161\u010da in nohtov.
\n– Med elemente dobre OH spadajo: umivanje, kopanje, prhanje, nega ustne votline, umivanje las, \u010desanje, umivanje rok, anogenitalna nega ter skrb za \u010disto perilo in obleko.
\n– Ponovna vzpostavitev in ohranjanje zdravih higienskih navad, pri P zahteva veliko mero potrpe\u017eljivosti, razumevanja, vztrajnosti in znanja.
\n– Izvajanje OH je intimno opravilo, zato zahteva primeren prostor, materijal in pripomo\u010dke.
\n– Priporo\u010da se uporaba lastne kozmetike, di\u0161av in zeli\u0161\u010dnih dodatkov, ki pomirjajo.
\n– Z OH se vzdr\u017euje primeren odnos do lastnega telesa, krepi se samozaupanje, izbolj\u0161a se medosebna komunikacija, skrbi za primerno po\u010dutje in estetski videz.<\/p>\n
OBLA\u010cENJE
\n– Napa\u010dna uporaba obla\u010dil, pomanjkljivo obla\u010denje, skrivanje obleke, izguba obleke ipd.
\n– Pri inkontinenci urina in blata se svetuje uporaba trenirke in posebnega perila. Spodnje perilo mora biti iz naravnih materialov
\n– Pri obla\u010denju je pomembno upo\u0161tevanje letnega \u010dasa, temperature okolja, prehrane, pacientove aktivnosti…<\/p>\n
ODNOSI Z LJUDMI
\n– Odnosi se spremenijo zaradi sprememb razumevanja, mi\u0161ljenja in govora
\n– Motnje v komunikaciji se ka\u017eejo z vznemirjenostjo med pogovorom, nezmo\u017enostjo oblikovanja sporo\u010dila opisovanja predmetov, situacij.
\n– Osnovno vodilo pri komunikaciji je vspostavljanje o\u010desnega stika na primerni distanci, govor naj bo po\u010dasen, z oblikovanjem kratkih, jasnih stavkov…
\n– Pomembno je dovoliti izra\u017eati verska \u010dustva (obisk kapele, spoved v spremstvu MS ali svojcev)<\/p>\n
KORISTNO DELO
\n– Koristno delo, razvedrilo in rekreacija so pomembni elementi za ohranjanje samozavesti, samospo\u0161tovanja in samozaupanja
\n– \u010cas mora biti zapolnjen z individualno ali skupinsko prilagojenimi aktivnostmi
\n– Igre, slikanje, petje, gospodinjska dela…<\/p>\n
U\u010cENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA
\n– ZV delo naj temelji na zaupnem terapevtskem odnosu, jemanju predpisane terapije, laj\u0161anju te\u017eav, obnavljanju zdravih navad…
\n– Pomemben del ZN je neprestano strokovno izobra\u017eevanje svojcev, skrbnikov o posebnostih \u017eivljenja oseb z demenco.<\/p>\n
4. MOTNJE OSEBNOSTI<\/p>\n
Osebnostne motnje so ena najpogostej\u0161ih klini\u010dnih entitet v psihiatri\u010dni praksi. So te\u017eavne v smislu definicije, glede razumevanja v etiolo\u0161kem smislu in za obravnavo. Nezdrava osebnost je neprilagodljiva, ima neprilagodljive vzorce mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja in odnosov. Emocionalna stabilnost je nerazsodna, rigidna, P imajo potrebo po \u0161kodljivih, hudobnih in samopo\u0161kodbenih vedenjskih ciklih.
\nPARANOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Ozna\u010duje jo pretirana ob\u010dutljivost za razli\u010dne zapreke, nespravljivost zaradi \u017ealitev, sumni\u010davost.
\n– P so nezaupljivi in budni oz.oprezni. so nezaupljivi, sumni\u010davi, pri\u010dakujejo, da bodo prevarani, ne zaupajo v motive drugih, ne zaupajo zavezni\u0161tvom.
\n– Imajo ma\u0161\u010devalne fantazije, \u017eelijo ostati brez bli\u017enjih prijateljev
\n– Nikoli ne pozabijo ali oprostijo
\n– So hladni, brez humorja, niso ne\u017eni ali sentimentalni
\n– Tvorijo psevdoopredelitve: ljudje – \u00bbza in proti\u00ab njim<\/p>\n
SHIZOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Zanjo je zna\u010dilen umik iz \u010dustvenih, socialnih in druga\u010dnih stikov
\n– Nagnjenost do fantazije, samotarskih dejavnosti, brez tesnej\u0161ih prijateljev, socialno izolirani
\n– \u00bbsamotarji\u00ab
\n– Imajo \u00bbsterilne\u00ab misli, so preokupirani z abstraktnim, so nejasnih miselnih procesov
\n– Emocionalno hladni, brez globokih ob\u010dutkov za druge<\/p>\n
DISOCIALNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Zna\u010dilno neupo\u0161tevanje dru\u017ebenih obveznosti in popolna nezeinterisiranost za \u010dustva drugih
\n– Toleranca do neuspehov je nizka, zlorabljajo drogo, alkohol
\n– V starosti pod 18 let, to uvrstimo v kategorijo \u00bbvedenjske motnje\u00ab, nad 18 let pa v disocialno osebnostno motnjo
\n– Moralna blaznost, perverznost, ponavljajo\u010de nasilje nad drugimi
\n– Neodgovorni, nezaupljivi, drugim vsiljujejo krivdo, so \u00bbbrez \u010dustev\u00ab<\/p>\n
\u010cUSTVENO NEURAVNOVE\u0160ENA OSEBNOSTNA MOTENOST
\n– Te\u017enja k impulzivnemu reagiranju ne glede na posledice
\n– Razpolo\u017eenje je nepredvidljivo in muhasto
\n– Impulzivni tip: \u010dustvena neuravnove\u0161enost
\n– \u00bbBorderline\u00ab tip: \u010dustvena neuravnove\u0161enost in motnje v samopodobi
\n– Nestabilni so v vseh aspektih \u017eivljenja
\n– So kaprcasti, ne marajo osamljenosti, ve\u010dkrat prikrito jezni, sarkasti\u010dni, besni, depresivni
\n– Zlorabljajo droge, divjajo z motornimi vozili<\/p>\n
HISTRIONI\u010cNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Plitvo in labilno \u010dustvovanje, dramatiziranje, pretirano izra\u017eanje \u010dustev,
\n– Glavna zna\u010dilnost: iskanje pozornosti preko lastnega dramatiziranja in pretiranih emocij
\n– \u017divijo v nerealnem svetu, umetniki, kreativni
\n– \u0160armantni, radi med ljudmi, zlahka prizadeti<\/p>\n
ANANKASTI\u010cNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Zna\u010dilna so \u010dustva dvoma, te\u017enje po popolnosti pretirana vestnost
\n– Zadr\u017eevanje pri podrobnostih in pretirano ukvarjanje z njimi
\n– Bojijo se kakr\u0161nih koli napak, pogosto preve\u010d natan\u010dni
\n– Pozornost usmerjajo v detajle \u00bbZaradi drevesa ne vidijo gozda.\u00ab<\/p>\n
BOJAZLJIVOSTNA (izmikajo\u010da se) OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Zna\u010dilna ob\u010dutja napetosti in zaskrbljenosti, negotovosti in manjvrednosti
\n– Nenehno hrepenijo po tem, da bi bile sprejete in ljubljene
\n– Preob\u010dutljivost, nelagodno po\u010dutje v vseh socialnih situacijah, bojijo se ostrosti, surovosti, nizka samozavest
\n– Bojijo se medosebnih odnosov, sramote, nerodnosti, osamljenosti<\/p>\n
ODVISNOSTNA OSEBNOSTNA MOTNJA
\n– Zna\u010dilno popolno zana\u0161anje na druge ljudi pri sprejemanju ve\u010djih ali manj\u0161ih odlo\u010ditev
\n– Velik strah pred tem, da bi jih kdo zapustil, pogosto \u017eelijo prevaliti odgovornost na druge
\n– Nagnjeni k samopo\u0161kodbam, pasivni, ubogljivi, prezaupljivi, naivni
\n– Otro\u0161ki in nezreli
\n– Pomanjkanje vitalnosti na intelektualnem in emocionalnem podro\u010dju
\n– Netekmovalni, prijazni, ne dajejo kriti\u010dnih pripomb<\/p>\n
5. URGENTNA STANJA V PSIHIATRIJI<\/p>\n
To so vsa stanja, ki potrebujejo takoj\u0161nje zdravljenje, s \u010dimer se prepre\u010di napredovanje slab\u0161anja psihi\u010dnega stanja in v skrajnih primerih hetero in avtoagresije. Najpogostej\u0161e prito\u017ebe pacientov sodijo v sklop pove\u010dane anksioznosti, depresije, manije in motenj mi\u0161ljenja. Na prvem mestu je potrebno zagotoviti varnost osebja in pacienta med samo obravnavo.
\nVzroki v omenjenih stanjih so v nekaterih primerih povzro\u010deni prete\u017eno zaradi dejavnikov okolja, ob izpostavitvi hudemu stresu; neposredna gro\u017enja s smrtjo, posilstvo, izguba blji\u017enjega…
\nObravnava P z urgentnim psihiatri\u010dnim stanjem je podobna sicer\u0161nji obravnavi pacienta s psihi\u010dno motnjo, ima pa nekatere posebnosti. Na prvem mestu je potrebno zagotoviti varnost osebja in P med samo obravnavo. Lastno varnost pri obravnavi P je mogo\u010de pove\u010dati s pridobivanjem \u010dim ve\u010d podatkov o P pred samim sre\u010danjem s P in z zavedanjem mo\u017enosti heteroagresivnega vedenja. Potrebno je zagotoviti ustrezno okolje obravnave (dostop mimo P do izhoda, pu\u0161\u010danje odprtih vrat, dostopnost nevarnih predmetov v okolici P). Med obravnavo je potrebno uporabiti vsa sredstva, da se P prepre\u010di samomor.
\nNujen je empati\u010den pristop! Najve\u010dja mo\u017ena napaka v obravnavi P z urgentnim psihiatri\u010dnim stanjem je spregledanje resne telesne bolezni, ki se morda ka\u017ee s psihopatolo\u0161kimi fenomeni.
\nUporaba farmakoterapije pri za\u010detni obravnavi urgentnih stanj v psihiatriji je namenjena ve\u010dinoma odpravljanju agresnivenga vedenja, hude anksioznosti ali panike.<\/p>\n
6. AGRESIVNOST<\/p>\n
V psihiatriji ocenjujemo agresivnost in nasilno vedenje v smislu psihopatologije kot del morebitne psihiatri\u010dne motnje in kot vedenje, ki ga moramo znati prepoznavati, ocenjevati in prepre\u010devati. Vendar agresivnost, kot tudi ne nasilno dejanje, sama po sebi nista psihiatri\u010dni motnji ali bolezni.
\n– Konstruktivna agresivnost: naravna zakonitost, \u00bbdobra agresnivnost\u00ab, npr. V boju za pre\u017eivetje.
\n– Asertivnost: samozavest, odlo\u010dnost
\n– Destruktivna agresivnost\/nasilnost: nasilno vedenje, \u00bbslaba agresivnost\u00ab<\/p>\n
VZROKI:
\n– Obporodni in poporodni zapleti
\n– Doma\u010de nasilje, zloraba otrok
\n– Lo\u010ditev star\u0161ev , nedosledna vzgoja, prestopni\u0161tvo star\u0161ev
\n– Sprememba nevrotransmitorejv v mo\u017eganih
\n– Frustracija, direktna provokacija
\n– Bole\u010dina, pretirana aktivnost, hud napor
\n[wp_ad_camp_1]
\nPrimarno nasilno vedenje: kadar mo\u017eganski proces zajame dolo\u010dene strukture v centralnem \u017eiv\u010devju in jih notranje in\/ali zunanje dra\u017eenje iz pove\u010dane agresnivnosti stopnjuje do nasilnosti.
\nSekundarno je nasilno vedenje takrat, ko posameznik z nasilnostjo odgovarja na o\u010ditne, pa tudi bolj prikrite provokativne dra\u017eljaje svojega okolja.
\nTerciarno nasilno vedenje je direkten izraz psihopatologije, kot so v nasilje usmerjene impertivne slu\u0161ne halucinacije, blodnjave vsebine ali pa kvalitativne motnje zavesti, ko pacient prepoznava obi\u010dajen ali celo prijeten dra\u017ejaj kot sovra\u017eno dejanje (npr. Nasmeh).<\/p>\n
OCENA TVEGANJA ZA NASILNO VEDENJE:
\n– Oceniti je potrebno trenutno psihi\u010dno stanje, kjer nas posebaj zanimajo nemir, razdra\u017eljivost, notranja napetost, pove\u010dana impulzivnost, sovra\u017enost.
\n– Potrebno je preveriti, \u010de ima P v lasti nevarne predmete ali oro\u017eje
\n– Vedno postavimo vsaj 3 vpra\u0161anja: ali ste kdaj pomislili, da bi po\u0161kodovali koga drugega? Ali ste v zadnjem \u010dasu resneje koga po\u0161kodovali? Katero je bilo najbolj nasilno dejanje, ki ste ga storili?<\/p>\n
DEESKALACIJSKA TEHNIKA!
\n– Miren in tih govor
\n– Spo\u0161tljiv odnos do P ne glede na njegovo stanje ali preteklo vedenje
\n– Nevtralna vpra\u0161anja, brez vnaprej\u0161nje obsodbe ali obto\u017eb, brez pretirane dominantnosti, ter z ustrezno neverbalno govorico, kiaj spremlja izre\u010deno
\n– Pogovor naj poteka v prostoru, ki omogo\u010da dovolj veliko fizi\u010dno distanco med strokovnjakom in P (npr. Miza)
\n– Oba naj sedita
\n– Strategije aktivnega poslu\u0161anja
\n– Pogovor mora potekati v pogojih, ko lahko prostor ali situacijo strokovnjak zapusti prvi in pokli\u010de pomo\u010d
\n– \u010ce P med oceno postaja vedno bolj vznemirjen, odkrito sovra\u017een, je potrebno pogovor prekiniti in najprej zmanj\u0161ati agresivnost ali agitacijo.<\/p>\n
OBRAVNAVA NASILNEGA PACIENTA (to bom predstavila v poglavju PVU)<\/p>\n
7. VEDENJSKO-KOGNITIVNA TERAPIJA IN NJENE TEHNIKE<\/p>\n
– V zadnjem \u010dasu ena najve\u010dkrat uporabljenih psihoterapij. Primarno zaradi \u0161iroke uporabnosti pri \u0161tevilnih du\u0161evnih motnjah in kratkotrajnosti. Sekundarno pa zaradi razumljenosti za P, usmerjenosti na aktualno problematiko.
\n– VKT je osnovana na stalnem sledenju in spreminjanju P ter njegovih problemov. Terapevt posku\u0161a konceptualizirati P te\u017eave v trojni sistem: misli (sedanje misli, ki vzdr\u017eujejo ob\u010dutke, avtomatske misli), vedenje (nefunkcionalno vedenje, ki pogosto \u0161e pove\u010duje problem, npr. Izolacija, izogibanje soo\u010danju), \u010dustvovanje.
\n– VKT zahteva mo\u010dno terapevtsko zavezni\u0161tvo (alianso) in zaupanje.
\n– VKT vklju\u010duje aktivno sodelovanje P
\n– VKT je osredoto\u010dena in ciljno usmerjena na problem. Na za\u010detku terapije P navede svoje probleme in si zastavi cilje, ki jih potem skupaj s P dose\u017eeta.
\n– VKT je edukativna terapija, njen cilj je nau\u010diti P, da bo sam svoj terapevt in da bo znal prepre\u010diti motnje.
\n– BISTVO TE TERAPIJE JE, POENOSTAVLJENO RE\u010cENO, SPREMEMBA MI\u0160LJENJA. S spremembo mi\u0161ljenja vplivamo na spremembo vedenja in \u010dustvovanja.<\/p>\n
8. STRANSKI U\u010cINKI PSIHIATRI\u010cNIH ZDRAVIL<\/p>\n
ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DU\u0160EVNIH MOTENJ: psihotropna zdravila ali psihofarmaki;
\n– Antidepresivi
\n– Antipsihotiki ali Nevroleptiki
\n– Anksiolitiki, hipnotiki in sedativi
\n– Stabilizatorji razpolo\u017eenja in antikonvulzivi
\n– Zdravila za zdravljenje demenc<\/p>\n
ANTIDEPRESIVI
\n– TCA (tricikli\u010dni antidepresivi): sedacija, zaprtje ali nasprotno driska, pogoste so tudi motnje vida, suha usta, zni\u017ean RR, glavobol, nemir in potenje. Omeniti je treba, da so to zdravila, s katerimi je veliko P storilo samomor s prekomernimi odmerki.
\n– MAOI (inhibitorji monoaminooksidaze) se ne uporabljajo so\u010dasno z drugimi antidepresivi: nespe\u010dnost, nemir, suha usta, zaprtje, driske, bruhanje, nizek RR
\n– SSRI (zaviralci ponovnega prevzema serotonina): slabost, ti\u0161\u010danje v \u017eli\u010dki in bruhanje.
\n– SNRI (\u00bbzaviralci privzema serotonina in noradrenalina\u00ab), P se mora meriti RR zaradi nevarnosti zvi\u0161anja: nespe\u010dnost, nemir, spolne motnje, driska, potenje, slabost.
\n– NRI (\u00bbzaviralci prevzema noradrenalina\u00ab): nespe\u010dnost, suha usta, zaprtje, nizek RR, motnje mokrenja, spolne motnje.
\n– NaSSA (\u00bbnoradrenergi\u010dni in serotoninski antidepresivi\u00ab): zaspanost, suha usta, zaprtje in pove\u010dan apetit. Previdnost je nujna ob povi\u0161ani TT zaradi mo\u017enosti zavore kostnega mozga.
\n– NDRI (\u00bbzaviralci prevzema noradrenalina in dopamina): zni\u017ean apetit, vrtoglavica, vi\u0161ji RR, izguba telesne te\u017ee, nemir, suha usta, zaprtje in potenje.<\/p>\n
ANTIPSIHOTIKI
\n– TIPI\u010cNI\/ATIPI\u010cNI antipsihotiki:
\n– Nevrolo\u0161ke motnje oz.ekstrapiramidne motnje (mi\u0161i\u010dni spazmi\/distonija),
\n– Parkinsonizem (neizrazitost obraza, monoton govor, po\u010dasni gibi telesa, tipi\u010dna hoja z majhnimi koraki in slinjenje
\n– Akatizija (notranji nemir, \u017eelja po gibanju, prestopanje…)
\n– Tardivna diskinezija (plazenje jezika, nehotni gibi rok, mlaskanje, \u017eve\u010denje)
\n– Nevrolepti\u010dni maligni sindrom (lahko \u017eivljenjsko nevaren; motnje zavesti, motnje delovanja avtonomnega \u017eiv\u010devja, mi\u0161i\u010dna rigidnost in visoka telesna temperatura. Zdravljenje hude oblike sobi v EIN.
\n– Visok nivo prolaktina (ginekomastija, menstrualne motnje, spolne motnje)
\n– Spolne motnje (motnje v erekciji in libidu)
\n– Motnje v presnovi glukoze, ma\u0161\u010dob in pove\u010danje telesne te\u017ee
\n– Motnje sr\u010dnega ritma (lahko zelo hude, do VF)
\n– Krvne spremembe (levkopenija…)<\/p>\n
Antipsihotiki zaradi svojega u\u010dinka na acetilholin povzro\u010dijo zaprtje, zastoj urina, suha usta, hitre padce RR in redkeje tudi epilepti\u010dne napade.
\nSEDATIVI, ANKSIOLITIKI IN HIPNOTIKI
\n– Sedacija, motori\u010dne motnje, motnje apetita, ote\u017een govor
\n– Kognitivne motnje (prekrijejo lahko depresijo)
\n– Opozoriti moramo na njihovo zlorabo<\/p>\n
STABILIZATORJI RAZPOLO\u017dENJA IN ANTIKONVULZIVI
\n– LITIJ: toksi\u010dnost se ka\u017ee s tremorjem, utrujenostjo, glavobolom, drisko in bruhanjem.
\n– Na prizadetost \u017eiv\u010devja pa ka\u017eejo nevrolo\u0161ki znaki z motnjami v govoru, nistagmus, znaki demence in rigidnost.<\/p>\n
ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEMENC
\n– Inhibitorji holinesteraze: stranski u\u010dinki v prebavilih, slabost, bruhanje, slinjenje, kr\u010di driska, izguba apetita. V\u010dasih zastoj urina.
\n\u0160e posebno moramo biti pozorni na stranske u\u010dinke pri starostnikih, saj so ponavadi pridru\u017eene \u0161e kroni\u010dne spremembe.<\/p>\n
9. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA P Z NEZA\u017dELENIMI U\u010cINKI PSIHOTROPNIH ZDRAVIL<\/p>\n
Na pojav neza\u017eelenih u\u010dinkov vplivajo: spol, starost, prisotnost drugih kroni\u010dnih bolezni, so\u010dasno jemanje drugih zdravil, u\u017eivanje nekaterih \u017eivil, terapevtski odmerek in vrsta zdravila. Najve\u010d neprijetnih in mote\u010dih u\u010dinkov imajo vsekakor klasi\u010dni nevroleptiki in antidepresivi.
\nPred za\u010detkom obravnave je pacientu potrebno razlo\u017eiti pomen jemanja zdravil in pridobiti njegovo privolitev, saj zdravstvena obravnava temelji na sodelovanju. P mora biti seznanjen s tem, kako zdravila delujejo na mote\u010de znake bolezni in z njihovimi morebitnimi neza\u017eeljenimi u\u010dinki.
\nDEPO: posebna skupina zdravil, ki se jih daje parenteralno (injekcije).<\/p>\n
NE\u017dELENI U\u010cINKI ZDRAVIL;
\n– Dihanje in krvni obtok: spremembe frekvence dihanja in sr\u010dne funkcije, ki se ka\u017eejo kot nizek ali visok RR. P pole\u017eavajo, so omoti\u010dni, zaspani, upo\u010dasnjene hoje in govora. Pomembno je redno merjenje RR, dihanja in TT
\n– Izlo\u010danje in odvajanje: obstipacija\/driska. Retenca\/inkontinenca urina. Vsakodnevno bele\u017eenje defekacije in izlo\u010dvanja urina ter evidentiranje prisotnosti kr\u010dev trebu\u0161nih mi\u0161ic ali bole\u010din je potrebno takoj sporo\u010diti zdravniku. Pove\u010dano potenje, izlo\u010danje \u017elez lojnic (poostrena OH)
\n– Vzdr\u017eevanje telesne temperature: pogostna motnja termoregulacije, ki se ka\u017ee kot blagi porat nad 36,9 ali nagel dvig nad 40. Potrebno vsakodnevno nadzorovanje in merjenje TT.
\n– Prehranjevanje in pitje: pove\u010dan ali zmanj\u0161an apetit, odklanjanje hrane. Kontroliramo z rednim merjenjem telesne te\u017ee. Pomembna zadostna hidracija, \u0161e posebno pri starej\u0161ih.
\n– Gibanje in ustrezna lega: ekstrapiramidni sindrom, akatizija (notranji nemir, siljenje k gibanju), distonija, znaki parkinskonizma, pareze, paralize, pojav epilepti\u010dnih napadov. V okviru ZN je potrebno P opazovati, dodatnos krbeti za njegovo varnost, ga u\u010diti na\u010dinov samopomo\u010di s primerno zaposlitvijo, tehnike vedenjsko kognitivne terapije, ustrezne gibalne aktivnosti.
\n– Spanje in po\u010ditek: pretirana zaspanost, dremavost \u010dez dan, nespe\u010dnost, motje ritma podnevi in pono\u010di. Dnevne aktivnosti naj bodo razporejene tako, da spodbujajo fizi\u010dno in psihi\u010dno aktivnost s kratkimi presledki umirjenega dela.
\n– Izogibanje nevarnostim v okolju: P pogosteje padajo, se po\u0161kodujejo, dovzetni so tudi za oku\u017ebe. Spremljanje P, svetovanje pri varnem izvajanju samooskrbe.
\n– Osebna higiena in urejenost: motena samooskrba. Potrebujejo pogostej\u0161e umivanje, tu\u0161iranje. ZV intervencije pa pomagajao k uspe\u0161ni samooskrbi pri OH, urejenosti in skrbi za o\u017eje okolje.
\n– Obla\u010denje: fizi\u010dno omejeno zaradi te\u017eav pri izvajanju nekaterih gibov, te\u017eav z ravnote\u017ejem, nizkega RR in rigidnosti mi\u0161ic. Potrebno je poudarjati skrb za higieno obla\u010dil, redno menjavanje perila in obleke.
\n– Odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, potreb: se spremenijo v akutni fazi, ko je neprijeten vpliv zdravil najbolj viden. Spremeni se bole\u010dinski prag, \u010dustvovanje je neprisotno. Zaznavanje je spremenejno, pojavijo se spolne motnje.<\/p>\n
10. POSEBNI VAROVALNI UKREPI<\/p>\n
Medicinsko osebje, ni ne po eti\u010dnih merilih, ne po izobrazbi in ne po usposobljenosti poklicano za obvladovanje huj\u0161ega nasilnega vedenja.<\/p>\n
RAZLOGI ZA UVEDBO PVU:
\nUporaba kateregakoli PVU je urgentni poseg in ga je potrebno storiti brez odla\u0161anja.
\n1. Skupina: namenjena omogo\u010danju obravnave P (fiksacija roke med aplikacijo infuzije, premedikacija pred CT)
\n2. Skupina: za obravnavo P nasilnega vedenja (usmerjeno v sebe- samomorilnost ali v druge- nasilnost)<\/p>\n
Pred uvedno PVU ocenimo:
\n– P stanje
\n– Situacijo v kateri se nahajamo
\n– Razpolo\u017eljivost primerno usposobljenih oseb<\/p>\n
Indikacije za fizi\u010dno oviranje:
\n– Da prepre\u010dimo neposredno nevarnost po\u0161kodbe za P in osebje
\n– Da prepre\u010dimo resne motnje v terapevtskem programu (nemiren P, ovira aktivnosti na odd)
\n– Da prepre\u010dimo resno po\u0161kodbo na inventarju (razbijanje po omarah, mizah…)
\n– Da zmanj\u0161amo stimulacijo iz okolja, ki P \u0161koduje (mani\u010dni P, ki se ne zmore umiriti v okolju oddelka)
\n– Na zahtevo P (kadar sam ne zmore kontrolirati svojega vedenja)<\/p>\n
Kontraindikacije:
\n– Kot nadomestno medikamentozno zdravljenje
\n– Kot obliko sankcionirnaja
\n– Kot odgovor na neprijetno P vedenje, ki ni nevarno
\n– Kadar fizi\u010dnega oviranja ne moremo izvesti, ne da bi bistveno ogrozili varnost P in okolja
\n– Pri vitalno ogor\u017eenih<\/p>\n
Metode:
\n– Medikamentozne (kemi\u010dne)
\n– Fizi\u010dne
\n– Kombinacija obeh<\/p>\n
MEDIKAMENTOZNI PVU:
\n– Hitra nevroleptizacija ( P v enem ali ve\u010dkratnih zaporednih odmerkih v kratkih presledkih prejme nevroleptik\/antipsihotik) p.o., i.m., i.v.
\n– Sedacija z benzodiazepini
\n– Kombinacija obeh<\/p>\n
FIZI\u010cNI PVU:
\n– Diskretni nadzor (pomeni pove\u010dano pozornost osebja, ki P spremlja pri njegovih dejavnostih na oddelku, vendar pa ima P \u0161e vedno delno ohranjeno zasebnost in nima ob\u010dutka, da je pod nadzorom (npr. Pri novo sprejetem na oddelek).
\n– Stalni nadzor (pomeni nepretrgano varovanje P s strani vsaj enega \u010dlana osebja)
\n– Ograjica na postelji (pri le\u017ee\u010dih P, ve\u010dinoma pri starostnikih in telesno oslabelih)
\n– Mre\u017enice\/zamre\u017eene postelje (obvezno je neprekinjeno opazovanje P vedenja, spremljanje VF)<\/p>\n
DOKUMENTRANJE
\n– Iz dokumentacije mora biti razvidno:
\n– Razlog PVU
\n– Zdravnik, ki je odredil njegovo aplikacijo in odreditev
\n– Potek izvajanja PVU
\n– Priporo\u010damo, da osnovna dokumentacija vsebuje naslednje podatke:
\n– Ime in priimek P
\n– Rojstni datum
\n– Datum in \u010das odreditve PVU
\n– Vrsto ukrepa
\n– Razlog uporabe PVU
\n– Ime in priimek ter podpis zdr. Ki je PVU odredil
\n– Opis P telesnega in du\u0161evnega statusa
\n– Zdravila, ki jih je P prejel
\n– VF (TT, RR, pulz, vnos teko\u010din, hrane, odvajanje)
\n– V primeru, da se ukrepa pred zdravnikovim prihodom, osebje zabele\u017ei:
\n– \u010cas ukrepa
\n– \u010cas, ko je bil obve\u0161\u010den zdravnik
\n– Opis P vedenja
\n– Vrsto ukrepa<\/p>\n
11. VLOGA DRU\u017dINE<\/p>\n
– Prvi znaki du\u0161evne bolezni se pojavijo v dru\u017eini, opazijo jih svojci
\n– Pomembno je \u010dimprej prepoznati bolezen
\n– O\u017eja okolica postane pozorna, ko se vedenje stopnjuje
\n– Dru\u017eina se te\u017eko soo\u010da z du\u0161evno motnjo in njenimi posledicami, zato so \u010dlani dru\u017eine poleg obolelega ravno tako potrebni podpore in na\u0161e strokovne pomo\u010di.
\n– Oni so tista \u00bbzdrava\u00ab gonilna sila, opora in podpora obolelemu \u010dlanu
\n– Celoten proces rehabilitacije temelji na osnovah psihoedukacije, ki zmanj\u0161uje strahove, tako pri obolelem \u010dlanu, kot pri ostalih \u010dlanih, ki se morajo bolezni prilagoditi, jo spoznati, sprejeti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. \u010cLOVEKOVE PRAVICE IN DU\u0160EVNE MOTNJE \u010clovekove pravice temeljijo na dostojanstvu, spo\u0161tovanju, enakosti, po\u0161tenosti in neodvisnosti vsakega posameznika. Osebe z du\u0161evno motnjo so pogosto \u017ertve stigmatizacije in z njo povezane diskriminacije. ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI PACIENTA: Ta problematika je posebaj ob\u010dutljiva, saj se postavlja vpra\u0161anje pacientove resni\u010dne volje, kadar je ta, pod vplivom bolezenskega do\u017eivljanja. Z … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega mentalnega pacienta izpiski za izpit<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[3473,3573,3410,3566,3578,3577,3575,3576],"class_list":["post-4349","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-dusevne-motnje","tag-dusevni-bolnik","tag-izpit","tag-mentalni-bolnik","tag-psihiater","tag-psihiatricni-pacient","tag-zdravstvena-nega-mentalnega-pacienta-izpiski-za-izpit","tag-zdravtvena-nega-mentalnega-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4349","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4349"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4349\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4349"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4349"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4349"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}