SLO – povr\u0161ina; 20256 km2; 1965980 prebivalcev, BDP 10,119 USD\/preb. (1.2000), sti\u010di\u0161\u010de Alp, Panonske ni\u017eine, dinarsko-kra\u0161kega sveta in Sredozemlja, v povpre\u010dju ve\u010d kot 2% BDP letno za naravne nesre\u010de, nove nevarnosti civilizacijskih nesre\u010d<\/p>\n
IZREDNE RAZMERE \u2013 kdaj nastopijo izredne razmere za zdravstvo
\nNastopijo za zdravstvo takrat, ko pride (obi\u010dajno nenadno) do nesorazmerja med potrebami po zdravstvenih storitvah in zmo\u017enostjo zdravstvene slu\u017ebe, da na dolo\u010denem obmo\u010dju in v dolo\u010denem \u010dasu adekvatno reagira na te potrebe in razmere obvladuje.
\nV osnovi gre za izvajanje zdr. oskrbe vendar praviloma pod druga\u010dnimi pogoji.<\/p>\n
PP v izjemnih razmerah (izpitno vpra\u0161anje):
\n– Iz vidika organizacije: jasna hierarhija odlo\u010danja\/ da se zmanj\u0161a nevarnosti, do katerih lahko pride v paniki\/ brezvladju,
\n– Iz vidika telesnega zdravja: prva medicinska pomo\u010d\/ delaj tisto kar zna\u0161 in kar je nujno,
\n– Iz vidika du\u0161evnega zdravja: prva psiholo\u0161ka pomo\u010d\/ debriefing v prvih 24 urah, za prepre\u010ditev\/ omilitev trajnih du\u0161evnih posledic,
\n– Iz vidika socialnega zdravja: prva psihosocialna pomo\u010d\/ osebna pomo\u010d in pomo\u010d za samopomo\u010d.<\/p>\n
NA\u010cRT ZiR
\nVsaka (zdr.) ustanova mora imeti izdelan na\u010drt za ukrepanje v izrednih razmerah dolo\u010ditev rezervnih lokacij, aktiviranje dodatnih (materialnih, kadrovskih) virov, dolo\u010ditev rezervnih voznih poti, evakuacija bolnikov, organiziranje prostora za trupla, informacijsko pisarno.
\nNa\u010drti so dobri in uporabni samo, \u010de so usklajeni z na\u010drti drugih organizacij, se preigravajo in stalno obnavljajo. Poznati jih morajo vsi, ki so vklju\u010deni v re\u0161evanje.
\nSestavni del na\u010drtov so tudi priloge z imeni \u010dlanov enot z njihovimi kontakti.<\/p>\n
Psiholo\u0161ki vidiki ob izjemnih razmerah
\nVloga stresa: – stresorji in stres – dober (en) stres in konstruktivna sprememba
\n– slab (di) stres in destruktivna sprememba, – travmatski dogodek in \u0161ok ali travma<\/p>\n
Primeri izjemnih razmer\/ travmatskih dogodkov:
\n– delovne nesre\u010de (sevanja, pu\u0161\u010danje strupenih snovi, eksplozije naprav)
\n– prometne nesre\u010de (vlak, letalo, avtomobili), – naravne nesre\u010de (potres, poplave, plazovi)
\n– terorizem (atentat, ugrabitve letal, podstavljanje bomb, ugrabljanje talcev)
\n– vojna (u\u010dinki eksplozivnih sredstev, nasilja, anarhija)
\n– nasilja in zlorabe ( begunstvo, ropanje, izsiljevanje)<\/p>\n
NESRE\u010cE
\nNesre\u010da je resna motnja v delovanju dru\u017ebe, ki povzro\u010di tako ob\u0161irne izgube \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, materialne \u0161kode ali prizadene okolje v taki meri, da ji prizadeta dru\u017eba ni kos z obstoje\u010dimi lastnimi viri. Nesre\u010da je velika takrat, kadar pride do potreb po ve\u010djem \u0161tevilu ekip in opreme in je potrebno vklju\u010devanje dodatnih virov. Katastrofa \u2013 pride do motenj v skupnosti, ki zahteva aktiviranje vseh slu\u017eb v posebno velikem obsegu.<\/p>\n
1. Navedite eno od opredelitev mno\u017ei\u010dnih nesre\u010d (katastrof).
\nSo nepri\u010dakovani dogodki, pri katerih je po\u0161kodovanih ali umre ve\u010dje \u0161tevilo ljudi hkrati (Derganc). Poli\u010d imenuje nesre\u010de tiste dogodke, v katerih se pojavljajo po\u0161kodbe in \u0161koda, pri \u010demer sam dogodek ni namerno izzvan, za razliko od vojn, umorov ali vandalizma (1994). Ogrozijo nas nenadoma in pahnejo v hude neugodne razmere, izpostavljeni smo \u0161kodljivim vplivom, pojavijo se \u0161e drugi problemi, ki pove\u010dajo nevarnost za zdravje ljudi. Praviloma nastane tudi velika materialna \u0161koda. Re\u0161evanje presega zmo\u017enosti prizadete dru\u017ebe, potrebno je aktivirati ve\u010dje \u0161tevilo ekip, opreme in dodatnih virov.<\/p>\n
2. Kak\u0161ne so bistvene zna\u010dilnosti mno\u017ei\u010dnih nesre\u010d (katastrof)?
\nZna\u010dilnosti: nenadnost, ne-napovedljivost, mo\u010d, razdejanje, vrhunec.
\n– ogrozijo nas nenadoma in v trenutku pahnejo v izredno hude neugodne okoli\u0161\u010dine
\n– izpostavljeni smo \u0161tevilnim \u0161kodljivim vplivom
\n– praviloma je povzro\u010dena tudi velika materialna \u0161koda
\n– pojavijo se \u0161e drugi problemi in pove\u010dana nevarnost za zdravje ljudi, zlasti za ranljive skupine prebivalcev.<\/p>\n
3. Kaj je katastrofna medicina?
\nKatastrofalna medicina je kombinacija medicinskih in organizacijskih znanj, ki omogo\u010dajo zdr. delavcem, da v primeru katastrof u\u010dinkovito poskrbijo za zdr. oskrbo po\u0161kodovanih in obolelih. Organizirana mora biti tako, da lahko v kratkem \u010dasu oskrbi veliko \u0161tevilo po\u0161kodovanih in bolnih, zato je potrebno usposabljanje v \u010dasu, ko ni katastrof. Organizirana mora biti tudi zaloga materiala za primer katastrofe.<\/p>\n
DAJANJE PP: PP je neposredna zdr. oskrba. ki se jo nudi po\u0161kodovanemu oz. obolelemu na kraju dogodka. Prizadeti jo mora dobiti \u010dim prej, z uporabo preprostih pripomo\u010dkov. predvsem pa hitro, pravilno in v pravem zaporedju.
\nNaloge: – zagotavljanje organiziranosti JZS za delo v izjemnih razmerah (vojni)
\n– priprava sprememb organizacije,
\n– priprava in nakup potrebne opreme
\n– usposabljanje za delo zdravstva v nesre\u010dah, izjemnih razmerah (vojni), ter nekatere druge naloge.<\/p>\n
IZVAJANJE ZDRAVSTVENE OSKRBE
\nIzvajanje dejavnosti se praviloma odvija pod druga\u010dnimi pogoji.
\n– Kako hitro lahko delavci pridejo do zdravstvene ustanove?
\n– Ali imajo dovolj osebja?
\n– Kako hitro lahko na kraj dogodka pridejo zdravstvene enote?
\n– Ali je objekt v katerem poteka dejavnost varen?
\n– Ali je v objektu na voljo elektrika, voda,\u2026? Ima objekt sposobnost samo-napajanja?
\n– Ali je oprema ustrezna za uporabo ali je po\u0161kodovana?<\/p>\n
NUDENJE PSIHOSOCLALNE POMO\u010cI:
\n– stres + soo\u010denje s situacijo, – ustrezen na\u010din komunikacije
\n– podpora lokalne skupnosti, – populacija s posebnimi potrebami
\n– podpora svetovalcev<\/p>\n
POMEMBNO! Za nudenje vseh vrst pomo\u010di morajo biti izvajalci ustrezno izobra\u017eeni in biti seznanjeni z interdisciplinarnim pristopom nudenja pomo\u010di.<\/p>\n
4. Na\u0161tej naloge zdravstvene re\u0161evalne slu\u017ebe v primeru mno\u017ei\u010dne nesre\u010de!
\n– Razvoj delovi\u0161\u010da zdravstvene oskrbe,
\n– Pomo\u010d pri izvajanju tria\u017ee,
\n– Sodelovanje pri oskrbi ponesre\u010denih na zdr. postaji oz. v sektorjih delovi\u0161\u010da zdr. oskrbe
\n– Izvajanje koordinacije prevozov
\n– Organizacija in nadzor zbirnega mesta za re\u0161evalna vozila
\n– Organizacija in nadzor zbirnega mesta opreme in sanitetno potro\u0161nega materiala
\n– Izvajanje prevozov ponesre\u010denih oseb
\n– Prenos informacij s terena v centralo – terenski dispe\u010der
\n– Koordinacija delovanja re\u0161evalne slu\u017ebe z bolni\u0161nicami ter ostalimi re\u0161evalnimi slu\u017ebami, skrb za lastno varnost in za zdravje \u010dlanov intervencijskih ekip
\n– Neposredna zdr. oskrba (PP) po\u0161kodovanega ali zbolelega na kraju dogodka in sicer \u010dim prej, z uporabo preprostih pripomo\u010dkov, hitro, pravilno in v pravem zaporedju. Vsaka zdr. ustanova mora imeti izdelan na\u010drt za ukrepanje v izjemnih razmerah<\/p>\n
5. Utemeljite pomen ocene ogro\u017eenosti pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami!
\n– naravne in druge nesre\u010de so pogost pojav
\n– ocena ogro\u017eenosti so podlaga za kvalitetnej\u0161o varstvo pred nesre\u010dami
\n– na osnovi poznavanja dogodkov v preteklosti in preu\u010devanju razmer ob nesre\u010dah, lahko predvidimo ukrepe za njihovo prepre\u010devanje oz. zmanj\u0161evanje \u0161kode.<\/p>\n
6. Na\u0161tej primere naravnih nesre\u010d in kaj je zanje zna\u010dilno!
\nNaravne nesre\u010de zajamejo mo\u010dne in nenadne meteorolo\u0161ke in klimatske spremembe (tornado, orkan), geofizikalne spremembe (potres) in biolo\u0161ke spremembe (epidemije). Naravne nesre\u010de so: potresi, poplave, obilne sne\u017ene padavine, sne\u017eni plazovi, erozije, nevihte, viharji, su\u0161a, pozeba, \u017eleb, po\u017eari, epidemije, nalezljive bolezni, insekti, podlubniki, zoonoze.
\nZanje je zna\u010dilno: nenadnost, ne-napovedljivost, mo\u010d, razdejanje, vrhunec.<\/p>\n
7. Na\u0161tej primere tehnolo\u0161kih nesre\u010d in kaj je zanje zna\u010dilno!
\nTehnolo\u0161ke nesre\u010de se pojavijo povsod, kjer deluje tehnologija (npr. KK).
\nTehnolo\u0161ke nesre\u010de so: – nesre\u010de z nevarnimi snovmi (s Cl), – jedrske in druge radiolo\u0161ke nesre\u010de, – nesre\u010de v cestnem prometu, – \u017eelezni\u0161ke nesre\u010de, – nesre\u010de na morju, – letalske nesre\u010de, – utopitve
\nZna\u010dilnosti so: nenadnost (ne) napovedljivost, mo\u010d, razdejanje, vrhunec.<\/p>\n
Naravne nesre\u010de Tehnolo\u0161ke oz. civilizacijske nesre\u010de
\nPOJAVLJANJE Nenadno hiter in nepri\u010dakovan za\u010detek Nenadno, le izjemoma obstaja razpolo\u017eljiv \u010das za opozorilo
\nNAPOVEDLJIVOST Nekatere vrste nesre\u010d so postale bolj napovedljive Je prakti\u010dno nemogo\u010de
\nMO\u010c Imajo veliko mo\u010d in lahko usmrtijo veliko ljudi ter povzro\u010dijo veliko \u0161kode Imajo precej\u0161no mo\u010d, izgube in \u0161kodo, ki jo prina\u0161ajo, \u017ee dosegajo naravne nesre\u010de (npr. nesre\u010da v \u010cernobilu)
\nVRHUNEC Obstaja nekak\u0161na to\u010dka ali trenutek po katerem je vse najhuj\u0161e \u017ee za nami Z povsem jasnim vrhuncem (npr. eksplozije v tovarnah, nesre\u010de v prometu)
\nBrez jasno izra\u017eenega vrhunca (npr. jedrske nesre\u010de)<\/p>\n
DOMINO U\u010cINEK –
\nPosamezna nesre\u010da lahko spro\u017ei eno ali ve\u010d drugih nesre\u010d, ki stopnjuje ogro\u017eenost ali prizadetost ljudi, \u017eivali, premo\u017eenja, kulturne dedi\u0161\u010dine in okolja na obmo\u010dju, kjer se je zgodilo.
\nGlede na pogostost, posledice ter mo\u017enosti odpravljanja razlikujemo: ocena ogro\u017eenosti
\n1. Nesre\u010de, ki se pojavijo zelo pogosto, tako reko\u010d vsak dan, njihove posledice pa so lokalno omejene in prizadenejo predvsem posameznika ali manj\u0161e skupine ljudi (npr. po\u017ear, prometna nesre\u010da, nesre\u010da pri delu, v prostem \u010dasu).
\n2. Nesre\u010de, ki se pojavijo bolj poredko, vendar so njihove posledice obse\u017ene in vsestranske, prizadenejo skupnost, ker onemogo\u010dijo delovanje bistvenih delov dru\u017ebe (npr. ru\u0161ilni potres, katastrofalna poplava, vojne)
\n3. Nesre\u010de, ki se prav tako dogajajo poredkoma, ki neposredno ne vplivajo na socialno strukturo, a imajo lahko zelo hude vseobse\u017ene in dolgoro\u010dno nepredvidljive posledice (npr. jedrske nesre\u010de)<\/p>\n
8. Predstavite poseganje \u010dloveka v naravo kot vzrok za nesre\u010do (npr. na primeru zdrsa zemeljskega plazu v akumulacijsko jezero)!
\nPri gradnji akumulacijskega jezera je bil opravljen premalo premi\u0161ljen poseg v naravo bilo narejeno premalo geolo\u0161kih raziskav, opravljene pa so bile premalo upo\u0161tevane zaradi ekonomskih koristi. Jezero je prepre\u010dilo odtekanje talne vode z gore, ki se je kopi\u010dila nad plastjo gline. Zaradi velikega pritiska je za\u010delo pobo\u010dje po\u010dasi drseti. Ko so med de\u017eevjem nenadno mo\u010dno zni\u017eali gladino jezera, je ogromna gmota zaradi sprostitve pritiska izbruhnila v jezero. Voda je v trenutku z ogromno silo pljusknila \u010dez jez in poru\u0161ila spodaj le\u017ee\u010de naselje.<\/p>\n
9. Kak\u0161na je ocena ogro\u017eenosti RS pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami?
\nSlovenija le\u017ei na sti\u010di\u0161\u010du Alp, Panonske ni\u017eine, dinarsko kra\u0161kega sveta ter Sredozemlja. Ogro\u017eajo jo: naravne nesre\u010de, tehnolo\u0161ke in druge nesre\u010de, onesna\u017eevanje in premalo premi\u0161ljeni posegi v okolju, voja\u0161ko ogro\u017eanje, terorizem, druga nevarna tveganja.<\/p>\n
Vse navedene oblike so mogo\u010de (so se v manj\u0161em ali ve\u010djem obsegu \u017ee zgodile). Ve\u010dino izmed njih spro\u017ei dolo\u010den poseg v naravo. Grobe napake, neznanje, malomarnost, neodgovornost lahko pripelje do stanj, ki ima za posledico mno\u017ei\u010dne nesre\u010de. SLO letno nameni >2% BDP za odpravo posledic naravnih nesre\u010d.
\n– SLO je zaradi geotektonskih razmer potresno ogro\u017eena in sicer najbolj gorenjsko – Ljubljansko in Dolenjsko – Notranjsko – Belokranjsko obmo\u010dje. Tretjina prebivalcev \u017eivi na podro\u010dju, kjer so mo\u017eni potresi VIII ali IX stopnje po MSK lestvici (ru\u0161enje objektov).
\n– Poplavno je ogro\u017eenih 14,8 % ozemlja predvsem vzdol\u017e hudourni\u0161kih rek in potokov. Na teh obmo\u010djih \u017eivi 24% prebivalcev.
\n– Po\u017eari v naravi ogro\u017eajo predvsem obalno\/kra\u0161ko in notranjsko obmo\u010dje
\n– 1400 zemeljskih plazov ogro\u017ea okoli 7000 km2 ozemlja RS, pogost vzrok premalo premi\u0161ljeni posegi v okolje
\n– v RS je evidentiranih 1264 mo\u017enih sne\u017enih plazov<\/p>\n
Ogro\u017eenost s tehnolo\u0161kimi nesre\u010dami je velika predvsem zaradi:
\n– prometnih nesre\u010d in prevoza velikih koli\u010din nevarnih snovi po Slovenskih cestah
\n– nevarnost izpusta nevarnih snovi v okolje zaradi zastarele opreme, neznanja in malomarnosti
\n– jedrske in radiolo\u0161ke nevarnosti: JE Kr\u0161ko, reaktor v Beri\u010devem, radiolo\u0161ke snovi v bolni\u0161nicah, laboratorijih…<\/p>\n
10. Kaj obsega varstvo pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami?
\n– spremljanje in prou\u010devanje nevarnosti ter mo\u017enost za\u0161\u010dite
\n– ustrezno na\u010drtovanje na lokalni in dr\u017eavni ravni za primere nesre\u010d
\n– usposabljanje in vzdr\u017eevanje usposobljenosti ekip in vzdr\u017eevanje opreme za RiZ
\n– ozave\u0161\u010danje, obve\u0161\u010danje in alarmiranje prebivalcev glede nesre\u010d
\n– u\u010denje, usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno za\u0161\u010dito in pomo\u010d
\n– tehni\u010dni ukrepi za prepre\u010devanje nastanka nesre\u010d (nasipi…)
\n– pou\u010dimo se o tem, kako se zavarujemo pred nesre\u010dami
\n– pri roki imejmo \u017eepno svetilko, baterijski radio, osebne dokumente
\n– vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdih in negorljivih kasetah
\n– re\u0161evalna oprema in orodje ter pribor za PP morajo biti dosegljivi ob vsakem \u010dasu
\n– imeti moramo zaloge hrane in pitne vode, zdravil
\n– ob groze\u010di poplavi umaknemo hrano, predmete, stroje, poskrbimo za \u017eivali
\n– ob groze\u010di nesre\u010di izklopimo plin, elektriko in vodovod<\/p>\n
11. Kak\u0161na je ocena ogro\u017eenosti R Slovenije glede potresov?
\nOzemlje SLO je zaradi geotektonskih razmer potresno ogro\u017eeno. Na razmeroma velikem delu ozemlja so mo\u017eni ru\u0161ilni potresni sunki. Vsako leto zatrese SLO nekaj 10 \u0161ibkih do zmernih potresnih sunkov, iz preteklosti pa poznamo nekaj zelo mo\u010dnih ru\u0161ilnih potresov (1591 – Idrija, 1895 – Lj). Najaktivnej\u0161i seizmogeni obmo\u010dji v SLO sta gorenjsko – ljubljansko in dolenjsko – notranjsko – belokranjsko obmo\u010dje. Najbolj ogro\u017eena mesta so Idrija, LJ, KK, Bre\u017eice, Tolmin, Ilirska Bistrica, Litija. 33,1% vseh prebivalcev prebiva na obmo\u010djih, kjer so mo\u017eni potresi VIII. ali IX. stopnje po MSK- potresni lestvici.<\/p>\n
Zna\u010dilnosti: – potres neposredno ne vpliva na ljudi
\n– po\u0161kodbe in smrti so posledice poru\u0161ene zgradbe po\u017eara, explozije, nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje, visokih voda…., ki jih povzro\u010di potres
\n– izku\u0161nje ka\u017eejo, . da potresi poru\u0161ijo ali zelo po\u0161kodujejo predvsem starej\u0161e zgradbe<\/p>\n
12. Kak\u0161ni so preventivni ukrepi glede potresne nevarnosti kaj storimo pred potresom?
\n– pou\u010dimo se o tem, kako se zavarujemo pred njim
\n– pri roki imejmo \u017eepno svetilko, baterijski radio, osebne dokumente
\n– vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdih in negorljivih kasetah
\n– re\u0161evalna oprema in orodje ter pribor za PP morajo biti dosegljivi ob vsakem \u010dasu
\n– imeti moramo zaloge hrane,vode in nujnih zdravil
\n– re\u0161evalna oprema in pripomo\u010dki za PP naj bodo na znanem, dosegljivem mestu
\n– poslu\u0161amo in upo\u0161tevamo opozorila CZ<\/p>\n
13. Na\u0161tej splo\u0161na navodila za ravnanje med potresom!
\n– ohranimo mirno kri, \uf09f \u010de nas potres preseneti v poslopju ostanemo v njem
\n– i\u0161\u010demo za\u0161\u010dito pod masivnimi mizami, klopmi, podboji vrat, na hodniku se pritisnemo k notranjim stenam, \uf09f izogibamo se steklenim povr\u0161inam in zunanjim zidovom
\n– ne uporabljamo dvigal\/stopni\u0161\u010d, ne pri\u017eigamo v\u017eigalic in ne uporabljamo odprtega ognja
\n– na prostem se oddaljimo \u010dimbolj od poslopij, elektri\u010dnih daljnovodov in drugih napeljav<\/p>\n
Kaj storiti po potresu?
\n– \u010de smo ostali nepo\u0161kodovani, prisko\u010dimo na pomo\u010d
\n– \u010de smo ujeti med ru\u0161evino, ostanimo mirni, var\u010dujmo z energijo, v enakomernih presledkih udarjamo s kak\u0161nim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo, ob\u010dasno kli\u010demo na pomo\u010d, da nas re\u0161evalci la\u017eje najdejo
\n– v stanovanju zapremo ventile za plin, vodo, izklopimo elektri\u010dno napetost
\n– \u010de je zgradba v kateri \u017eivimo po\u0161kodovana takoj odnesemo morebitne nevarne snovi na za ta namen dolo\u010deno mesto
\n– v gorah se pri hoji izogibamo kru\u0161ljivih sten in obmo\u010dij skalnih podorov<\/p>\n
Naloge po potresu, ki jih moramo razre\u0161iti v najkraj\u0161em \u010dasu:
\n– iskanje \u017ertev, \uf09f organiziranje zdr. slu\u017ebe, \uf09f identifikacija mrtvih, pokop,
\n– preskrba s hrano, pitno vodo, \uf09f evakuacija p.p.
\n– za\u0161\u010dita pred neugodnimi vremenskimi vplivi in za\u010dasna nastanitev
\n– preskrba z najnujnej\u0161imi potreb\u0161\u010dinami (obleka, obutev, posteljnina, sredstva za os. higiena), \uf09f organizirano odstranjevanje odpadnih snovi
\n– uvedba najnujnej\u0161ih ukrepov za prepre\u010devanje pojava nalezljivih bolezni
\n– sanacija naselja in dokon\u010dna nastanitev<\/p>\n
14. Kako u\u010dinkuje potres pri IX. Stopnji po MSK potresni lestvici?
\nU\u010dinkuje ru\u0161ilno – zavlada splo\u0161na panika, ljudi pome\u010de na tla, po\u0161kodbe in smrti so posledica poru\u0161ene zgradbe, po\u017eara, eksplozije, nevarnih snovi…, ki jih povzro\u010di potres. Podzemna napeljava se trga, povr\u0161je valovi in razpoka… Izku\u0161nje ka\u017eejo, da so huje prizadete starej\u0161e zgradbe.<\/p>\n
15. Kak\u0161na je zdravstvena problematika ob potresu? Posledice potresa
\nVeliko je po\u0161kodovanih, mrtvih, prisotne so mno\u017ei\u010dne psihi\u010dne motnje, poslab\u0161anje kroni\u010dnih bolezni, prehladna obolenja, nevarnost izbruhov epidemij, nalezljivih bolezni in mno\u017ei\u010dnih zastrupitev zaradi ote\u017eenega odstranjevanja trupel, motene preskrbe s pitno vodo in osnovnimi \u017eivljenjskimi potreb\u0161\u010dinami (prekinjeni vodovodi, ceste…) ter kopi\u010denja odpadnih snovi. Nastopi problem dostopa do po\u0161kodovancev, problem nastanitve in pomanjkanje zdr. osebja ter sanitetnega materiala in zdravil.<\/p>\n
16. Na\u0161tej naloge zdravstvene slu\u017ebe po potresu!
\nPrimarna naloga je re\u0161evanje \u017eivljenj, pri tem ne ogro\u017eati lastnega. Re\u0161evalne ekipe izvajajo NMP po na\u010delih, ki veljajo za mno\u017ei\u010dne nesre\u010de, hitro in v pravem zaporedju. Organizira se JZS. Ki skrbi za nudenje zdr. pomo\u010di po\u0161kodovanim, psihi\u010dno motenim, bolnim, skrb za zdravje rizi\u010dnih skupin prebivalstva, ukrepi za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni – organizacija epidemiolo\u0161ke slu\u017ebe, identifikacija mrtvih…<\/p>\n
17. Predstavite ukrepe po potresu na primeru potresa ! \u00ab. aprila 1998v Poso\u010dju!
\n– Obve\u0161\u010danje javnosti preko radia (CZ), organizacija zbiranja sredstev
\n– Zagotovitev preskrbe s hrano in vodo, – Organizacija zdravstvene pomo\u010di
\n– Zagotovitev osnovnih pogojev za bivanje vseh (kontejnerji), ki so ostali brez strehe nad glavo
\n– Ozna\u010devanje zgradb, ki so bile nevarne za bivanje oz ki so bile primerna za ru\u0161enje
\n– Ko je bila zagotovljena varnost ljudi in premo\u017eenja, so prihajale komisije in pri\u010dele ocenjevati \u0161kodo
\n– Dejanski za\u010detek obnove se je zakasnil, sanacija \u0161e ni kon\u010dana<\/p>\n
POPLAVE SE RAZLIKUJEJO:
\n– po tipu vodotoka (gorski, dolinski, ravninski.)
\n– glede na relief zemlji\u0161\u010da (je\u017ea = izbo\u010den teren, depresija = vdor)
\n– po obsegu, – glede na mo\u010d in razporejenost padavin (neurje, naliv…)
\n– glede na letni \u010das (spomladanske, jesenske), \uf09f po tipu visokovodnega vala,
\n– po trajanju, – po pogostosti (npr. 20-letne poplave)
\n– glede na vrsto zemlji\u0161\u010da in na poplavljen objekt<\/p>\n
18. Kak\u0161na je ogro\u017eenost R Slovenije glede poplav?
\n– v SLO je ogro\u017eeno ve\u010d kot 300 000 ha povr\u0161ine (14,8% ozemlja); predvsem doline vzdol\u017e hudourni\u0161kih rek in potokov
\n– na obmo\u010dju obi\u010dajnih manj\u0161ih poplav prebiva 132 000 (7%), na obmo\u010dju velikih pa 480 000 (24%) vseh prebivalcev
\n– ogro\u017eenost ni odvisna le od vi\u0161ine vodnega vala, temve\u010d tudi od njegovega trajanja<\/p>\n
Vsakoletne poplave zalijejo okrog 23 000 ha povr\u0161in:
\n– ve\u010d kot polovica (54%) vsega poplavnega sveta pripada pore\u010dju reke Save
\n– ostalo pripada Dravi (42%) in So\u010di (4%)<\/p>\n
19. Razlo\u017ei pojem \u00bbpoplavne linije\u00ab!
\nPoplave se na posameznih vodotokih pojavljajo v dolo\u010denih \u010dasovnih presledkih.
\nGlede na povratno dobo visokih voda lo\u010dimo naslednje poplavne linije:
\n– poplavna linija s povratno dobo v obdobju 5-ih let (pogoste poplave)
\n– poplavna linija s povratno dobo 10 – 20 let (10 do 20 letne poplave)
\n– poplavna linija s povratno dobo 50 let in ve\u010d (katastrofalne poplave)<\/p>\n
20. Razlo\u017eite pojem re\u010dni re\u017eim in na\u0161tejte osnovne tipe re\u010dnih re\u017eimov v Sloveniji (podkrepite s primeri)!
\nRe\u010dni re\u017eim pomeni nihanje vodnega stanja med letom. Je predvsem posledica \u010dasovne razporeditve padavin, izhlapevanja, in zadr\u017eevanja podzemnih voda. Vi\u0161ek tega vodnega stanja se zato ne ravna povsod in povsem po vi\u0161ini padavin.
\nOsnovni re\u010dni re\u017eimi v SLO: – sne\u017eni, – sne\u017eno-de\u017eni, – de\u017eno-sne\u017eni, – de\u017eni
\nSne\u017eni re\u017eim (Mura, Drava)<\/p>\n
– najvi\u0161jo raven dose\u017eejo pozno pomladi ter ostanejo vse do julija<\/p>\n
Sne\u017eno – de\u017eni re\u017eim: – zna\u010dilni sta 2 najvi\u0161ji in 2 najni\u017eji ravni – pozno pomladi (maj, junij) in novembra (obi\u010dajno manj)
\nDe\u017eno – sne\u017eni re\u017eim: – primarni vi\u0161ek je aprila – marec, celo maj<\/p>\n
– sekundarni pa vedno novembra, nato \u0161e decembra<\/p>\n
De\u017eni re\u017eim:
\n– vode postanejo velike novembra in ostanejo take do aprila, najvi\u0161je so novembra<\/p>\n
21. Na\u0161tej vzroke katastrofalnih poplav!
\n– padavine so razporejene v podro\u010dju, kjer gravitira neposredno v naseljena obmo\u010dja
\n– pred pojavom ekstremnih padavin so poplavna obmo\u010dja \u017ee zelo namo\u010dena
\n– tla so slabo prepustna (geolo\u0161ka sestava) ali pa so zmrznjena
\n– regulacija in prevodni sistem za zadr\u017eevanje vode \u0161e niso opravljeni
\n– majhna pora\u0161\u010denost vodotokov, – zama\u0161eni jezovi in mostovi<\/p>\n
22. Opi\u0161i zdravstveno problematiko ob poplavah!
\n– veliko smrtnih \u017ertev ob katastrofalnih poplavah
\n– najbolj so ogro\u017eeni otroci, bolni, invalidi, \u010dlani re\u0161evalnih ekip
\n– motena je oskrba s pitno vodo in hrano
\n– zna\u010dilne po\u0161kodbe:- mehanske, – utopitve, – drugi \u0161kodljivi vplivi: psihi\u010dne motnje: strah, panika, huj\u0161e psihi\u010dne reakcije; zdr. te\u017eave zaradi vlage, vode, zni\u017eane temperature: prehladna obolenja, podhladitev, poslab\u0161anje zdr. stanja \u017ee bolnih; zdr. problemi zaradi spremenjenih higienskih in epidemiolo\u0161kih razmer<\/p>\n
23. Opi\u0161i problematiko oskrbe z zdravo pitno vodo ob katastrofalnih poplavah!
\nOgro\u017eeno je zagotavljanje zadostne zdrave pitne vode zaradi:
\n– vdora poplavne vode v zajetje pitne vode
\n– okvar na vodnih zajetjih in vodovodnem omre\u017eju
\n– velike koli\u010dine povr\u0161inskih voda, ki v sorazmernem kratkem \u010dasu ponikne v zemljo in vpliva na kakovost talnih voda
\n– zalitje kanalizacij \u010distilnih naprav, raznih skladi\u0161\u010d z kemi\u010dnimi snovmi obstaja mo\u017enost zastrupitve in izbruha bolezni (predvsem \u010drevesne)
\n– omejen oz. onemogo\u010den dostop za preskrbo
\n– problemov, ko se voda umakne (naplavine: potrebno \u010di\u0161\u010denje, popravila in dezinfekcija naprav)<\/p>\n
24. Opi\u0161i osnovna merila za dolo\u010danje zdravstvene ustreznosti \u017eivil in jedi, ki so bila v stiku s poplavljeno vodo!
\nUporabnost poplavljenih \u017eivil in jedi dolo\u010damo po ustaljenih merilih:
\n– \u017eivila v plo\u010devinkah ali nepredu\u0161no zaprti posodi so uporabna, \u010de ustrezajo \u0161e drugim pravilom (preden le-te odpremo, jih temeljito o\u010distimo)
\n– \u017eivila v hladilniku, skrinjah (katere je zalila voda) so praviloma neuporabna
\n– poplavljene gotove jedi, tudi kruh so neuporabne
\n– povrtnine in dolo\u010dena \u017eivila rastlinskega izvora so pogojno uporabna s tem, da jih je potrebno mehani\u010dno o\u010distiti in sprati z u\u017eitno pitno vodo<\/p>\n
ODTO\u010cNOST REK IN IZHLAPEVANJE PADAVIN
\nOdto\u010dnost rek je razmerje med koli\u010dino padavin in odteklo vodo ob upo\u0161tevanju povpre\u010dne koli\u010dine padavin.
\n– v Pomurju, kjer je malo padavin in veliko izhlapevanja (evapotranspiracija) je najmanj\u0161i odto\u010dni koli\u010dnik 25 %, v Poso\u010dju pa zna\u0161a povpre\u010dni odto\u010dni koli\u010dnik 7%
\n– v SLO pade na leto 31 693 680 000 m5 H20, od tega izhlapi 41,5% vseh padavin<\/p>\n
25. Na\u0161tejte za\u0161\u010ditni ukrepi pred poplavo!
\nPotrebno je pripraviti prenosni radio, \u017eepno svetilko (baterije) vklju\u010diti radijski sprejemnik ter spremljati poro\u010dila HM slu\u017ebe in \u0161tabov CZ:
\n– umakniti hrano, premi\u010dnine, dokumente, denar, druge dragocenosti v vi\u0161je prostore
\n– pripraviti zalogo s pitno vodo, hrano, zdravili, pribor za PP
\n– poskrbeti za \u017eivali, strojno opremo, pospraviti dvori\u0161\u010de, zavarovati predmete, ki jih voda lahko odplavi
\n– pravo\u010dasno evakuirati dobrine (k sosedu, sorodniku) oz. vzeti najnujnej\u0161e stvari (denar, dokumente, nekaj obleke)
\n– izklopimo elektriko, plin in vodovod, vsaj \u017eivino odvezati<\/p>\n
26. Na\u0161tejte osnovna navodila za ukrepanje med poplavo!
\n\u010ce evakuacija ni mo\u017ena:
\n– se umikati v vi\u0161je predele stavbe in klicati na pomo\u010d (pono\u010di s svetili)
\n– imeti vsaj kak\u0161en predmet, ki dobro plava, – izogibati se obmo\u010dij, ki jih lahko nenadno poplavi, – ne pre\u010dkati vodnega toka (pe\u0161, z avtom), – ne preblizu re\u010dnim bre\u017einam
\n– po radiu spremljati aktualne informacije<\/p>\n
27. Na\u0161tejte splo\u0161na navodila za ukrepanje po poplavi!
\n– ne u\u017eivajte sve\u017ee hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo
\n– ne piti vode dokler ni sporo\u010deno, da je neopore\u010dna (tudi ne iz vodnjaka)
\n– ne uporabljati elektri\u010dne napeljave in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak
\n– obvestiti pristojne slu\u017ebe o prekinitvi telefonskih, elektri\u010dnih, vodovodnih, plinskih omre\u017eij<\/p>\n
28. Na\u0161tejte naloge zdravstvene slu\u017ebe ob poplavi!
\n– PP po\u0161kodovanim, psihi\u010dna podpora zaradi stresa, – Skrb za lastno varnost
\n– Organizacija JZS za prizadeto podro\u010dje, – skrb za zdravje rizi\u010dnih skupin prebivalstva
\n– organizacija epidemiolo\u0161ke slu\u017ebe<\/p>\n
Med in po poplavi potrebujemo:
\n– nujne zaloge sve\u017ee H2O in konzervirane hrane, – pribor za PP, – zalogo nujnih zdravil,
\n– gumijaste \u0161kornje in drugo primemo obutev, – gumijaste rokavice
\n– vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.<\/p>\n
OBVLADOVANJE NEVARNOST POPLAV
\nObsega ukrepe za: – prepre\u010ditev nastanka poplav: tehni\u010dni ukrepi (regulacija vodotokov, priprava obrambnih nasipov) za \u2193 njihovih posledic
\n– priprava ustreznih na\u010drtov na lokalni in dr\u017eavni ravni: urejajo se ukrepi in dejavnosti za ZRP, ter zagotavljanje osnovnih pogojev za \u017eivljenje na prizadetih obmo\u010djih.<\/p>\n
POPLAVE \u2013 SKLEP:
\n– Poplavam in povodnjim se tudi v prihodnje ne bo mo\u010d izogniti (podnebne spremembe)
\n– V RS merimo \u010das med padavinami in poplavami v urah
\n– Pravo\u010dasna opozorila (v povpre\u010dju nekako 34 ur pred poplavami pripomorejo k bolj\u0161i za\u0161\u010diti prebivalstva)<\/p>\n
29. Kak\u0161na je ocena po\u017earne ogro\u017eenosti Slovenije?
\nLetno zabele\u017eijo povpre\u010dno 2700 po\u017earov, od tega jih je 1000 v naravi.<\/p>\n
OGRO\u017dENO OBMO\u010cJE: – obalno\/kra\u0161ko in notranjsko podro\u010dje<\/p>\n
GLAVNE ZNA\u010cILNOSTI: – po\u017eari prevladujejo med naravnimi nesre\u010dami
\n– od l. 1987-97 je bilo v povpre\u010dju 2712 po\u017earov\/leto:
\n– 1080 v naravnem okolju ~ gl. vzrok je malomarnost: najpogosteje mar. – avg.
\n– 1337 na gradbenih objektih, – 295 na prometnih sredstvih<\/p>\n
DEJAVNIK OGRO\u017dENOSTI IN UKREPI:
\n– dejavnik ogro\u017eenosti: \u2212 podnebje
\n– ukrepi za \u2193 nevarnosti: \u2212 pogozdovanje, \u2212 osve\u0161\u010denost, \u2212 zakonodaja(z. o varstvu pred po\u017earom). Najnevarnej\u0161i je po\u017ear v podrasti \u2013 zato pogozdujejo (prepre\u010devanje).
\n– ukrepi za pripravljenost: \u2212 spremljanje in prou\u010devanje nevarnosti, \u2212 pove\u010dati zavednost ljudi, \u2212 ustrezno na\u010drtovanje za primere nesre\u010d (na lokalni ravni), \u2212 vzdr\u017eevanje usposobljenosti (npr. PGD) Oktober je mesec po\u017earne varnosti.<\/p>\n
NARAVNE NESRE\u010cE
\npo\u017eari v naravi, zemeljski plazovi, sne\u017eni plazovi,\u2026<\/p>\n
30. Predstavite splo\u0161na navodila za ravnanje v primeru po\u017eara v naravi!
\nPotrebno je : – ohraniti razsodnost, – paziti na lastno varnost
\n– manj\u0161i za\u010detni po\u017ear sku\u0161ati pogasiti s priro\u010dnimi sredstvi:
\n– najuspe\u0161nej\u0161e z vodo (polivanje do popolne pogasitve)
\n– z brinovimi ali smrekovimi vejami (udarjati po gore\u010di povr\u0161ini ali vle\u010di po robu gore\u010de trave)
\n– prekopavanje ru\u0161e (prepre\u010devanje \u0161iritve), posipavanje s peskom ali zemljo, dokler ogenj povsem ne ugasne
\n– sami gasimo, \u010de to ne presega na\u0161ih zmo\u017enosti
\n– kli\u010demo na 112 oz. najbli\u017ejo gasilsko enoto oz. policijo 113<\/p>\n
KAKO RAVNAMO V PRIMERU PO\u017dARA NA OBJEKTU?
\n– za ga\u0161enje veljajo splo\u0161na pravila kot pri po\u017earu v naravi (+ uporaba ro\u010dnega gasilnega aparata)
\n– v visokih objektih je najve\u010dja nevarnost dim na stopni\u0161\u010du (ote\u017euje ali celo onemogo\u010da umik)
\n– z mokrimi krpami zatesniti spodnji del vrat in v stanovanju po\u010dakati na pomo\u010d
\n– \u010de ni dim preve\u010d gost, lahko dihala za\u0161\u010ditimo z mokrimi krpami, robci pred usta
\n– gasilce takoj opozorite nase
\n– odpiranje oken oz. vrat pospe\u0161i \u0161irjenje po\u017eara, predvsem dima
\n– splo\u0161ni preventivni ukrepi: \u2212 na stopni\u0161\u010du ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih teko\u010din in plinov
\n– redno \u010di\u0161\u010denje dimnikov v stanovanjski hi\u0161i<\/p>\n
ZEMELJSKI PLAZOVI
\nZemeljski plaz imenujemo pojav, ko se velika koli\u010dina zemlje, blata, kamenja, skalovja in drobirja pomika po pobo\u010dju navzdol.
\nPoznamo tri vrste plazov: padajo\u010di, drse\u010di, teko\u010di.<\/p>\n
DEJAVNIK OGRO\u017dENOSTI IN UKREPI:
\n– dejavnik ogro\u017eenosti: \u2212 de\u017eevno vreme, \u2212 poplave
\n– ukrepi za \u2193 nevarnosti: \u2212 tehni\u010dni ukrepi v okolju,
\n– ukrepi za pripravljenost: \u2212 spremljanje in prou\u010devanje nevarnosti, \u2212 ustrezno na\u010drtovanje za primere nesre\u010d (na lokalni in dr\u017eavni ravni), \u2212 usposobljene posebne enote za pro\u017eenje plazov, – pove\u010dati zavednost ljudi o nevarnosti, – GRS<\/p>\n
31. Kak\u0161na je ogro\u017eenost R Slovenije glede zemeljskih plazov?
\nV SLO je ogro\u017eeno okoli 7000 km2 ozemlja (1400 plazov). Dejavnik ogro\u017eenosti je de\u017eevno vreme in poplave, nepremi\u0161ljeni posegi v naravo, potresi.<\/p>\n
32. Predstavite zdravstveno problematiko na primeru plazu v Logu pod Mangartom!
\n– Organizacija dostopa do po\u0161kodovanih
\n– Varnost prebivalcev in re\u0161evalcev
\n– Evakuacija in oskrba osnovnih \u017eivljenjskih pogojev (hrana, voda, streha)
\n– Telesno po\u0161kodovani, psihi\u010dne travme
\n– Identifikacija mrtvih
\n– Nevarnost pove\u010danja prehladnih obolenj
\n– Nevarnost zastrupitev in infekcij
\n– Skrb za rizi\u010dne skupine prebivalcev
\n– Ovirana preskrba prebivalcev s pitno vodo in hrano<\/p>\n
33. Kak\u0161na je ogro\u017eenost R Slovenije glede sne\u017enih plazov?
\nV SLO je evidentiranih 1264 mo\u017enih sne\u017enih plazov. Potrebno je spremljanje in prou\u010devanje nevarnosti, pove\u010dati zavedanje ljudi o nevarnosti ter usposabljati enote za pro\u017eenje plazov.<\/p>\n
34. Kak\u0161ni so splo\u0161ni preventivni ukrepi glede sne\u017enih plazov?
\n– pred vsako turo se seznanimo z vremensko napovedjo in s stanjem sne\u017ene odeje (internet, telefonski odzivnik 9822, radio…)
\n– plazovi se spro\u017eijo kadar je nagib ve\u010dji od 25\u00b0
\n– najve\u010d nesre\u010d se zgodi na pobo\u010dju nagiba 30\u00b0 in 35\u00b0
\n– posebno nevarne so vzhodne strmine: tu je zaradi plazov 63% vseh nesre\u010d
\n– PRAVILA ZA RAVNANJE V PLAZOVNEM IZPOSTAVLJENEM SVETU: upo\u0161tevanje opozoril, navodil, hoditi v dru\u017ebi, v primerni razdalji, primerno opremljeni (plazna \u017eolna, sne\u017ena lopata, plazna sonda), preizkus stabilnosti sne\u017ene odeje, izogibanje nevarni predelom, posami\u010dno pre\u010denje pobo\u010dja<\/p>\n
Kako spoznati nevarnost sne\u017enih plazov?
\nOpazovati (npr. ostanki plazov), – napihan sneg, – globinski sre\u017e, – moker sneg<\/p>\n
35. Na\u0161tej ukrepe za ravnanje v primeru nesre\u010de v sne\u017enem plazu!
\n– potegni zapestja iz pentelj smu\u010darskih palic, odvezati lovilne jermene, vklju\u010diti plazno \u017eolno (vklop oddaja)
\n– ustrezna razdalja med enim in drugim gornikom
\n– za\u0161\u010ditimo obraz, sku\u0161amo ustvariti prostor za dihanje in \u010dakamo pomo\u010d
\n– za uspe\u0161no re\u0161evanje je potrebna pomo\u010d GRS, uporaba plazne \u017eolne, sne\u017ene lopate in plazne sonde.
\n– zapomnite si mesto, kjer je plaz zajel zasutega in mesto kjer ste zasutega nazadnje videli, saj to bistveno olaj\u0161a delo re\u0161evalcem,
\n– o nesre\u010di takoj obvestite re\u0161evalce na \u0161t. 112 in organizirajte pomo\u010d (iskanje) \u2013 PREVIDNOST
\n– \u010de vas zajame plaz, takoj ko opazite premike sne\u017ene odeje posku\u0161ajte poravnati smu\u010di in se odpeljite po plazu ven
\n– \u010de padete, se borite s plazom! Upirajte se da vas ne potegne v plazovino. \u010ce ugotovite, da se hitrost plazu manj\u0161a, dajte roke pred obraz. \u010ce ste neuspe\u0161no posku\u0161ali predreti plazovino, poskusov ne ponavljajte, ker s tem samo po nepotrebnem tratite mo\u010di in zrak.<\/p>\n
Da bi pre\u017eiveli, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev:
\n– da niste smrtno nevarno po\u0161kodovani (kar je zelo pogosto)
\n– ustvariti si morate dihalni prostor (roke pred obraz, kar ne uspe, \u010de vas ve\u017eejo pentlje smu\u010darskih palic)
\n– da so sotovari\u0161i hitri in vajeni re\u0161evanja iz plazu.<\/p>\n
Pogoj za uspeh so plazne \u017eolne, sne\u017ene lopate in plazne sonde. \u010ce ne bo uspe\u0161na tovari\u0161ka pomo\u010d, bo uspe\u0161en hiter poseg GRS. V plazu kri\u010dite samo \u010de \u010dutite, da so re\u0161evalci nad vami.<\/p>\n
TEHNOLO\u0160KE NESRE\u010cE
\nOCENA OGRO\u017dENOSTI
\n– hitro nara\u0161\u010danje \u0161tevila nevarnih kemikalij (za okolje, za ljudi)
\n– smo vsakodnevno v stiku z njimi
\n– se uporabljajo v industriji, proizvodnji plasti\u010dnih mas, izolacijskih sredstvih, lesni, kovinski, metalur\u0161ki in drugi predelovalni industriji, sredstvih za varstvo rastlin, dodatkih hrani,\u2026
\n– v RS v povpre\u010dju vsak dan vsaj ena tovrstna nesre\u010da
\n– tovrstne nesre\u010de imajo obi\u010dajno hude zdravstvene in ekonomske posledice
\n– malo smrtnih primerov
\n– prednost ima korist \u2013 negativni u\u010dinki se pogosto poka\u017eejo \u0161ele kasneje.<\/p>\n
Tehnolo\u0161ke in druge nesre\u010de: – nesre\u010de z nevarnimi snovmi: \u2212 nesre\u010da s klorom
\n– jedrske in druge radiolo\u0161ke nevarnosti, – nesre\u010de v cestnem prometu, – \u017eelezni\u0161ke n.
\n– nesre\u010de na morju, – letalske nesre\u010de, – utopitve.<\/p>\n
NESRE\u010cE Z NEVARNIMI SNOVMI + INDUSTRIJSKE NESRE\u010cE S POSLEDICAMI ZA OKOLJE
\n– ukrepi za \u2193 nevarnosti: \u2212 spo\u0161tovanje predpisov
\n– ukrepi za pripravljenost: \u2212 obve\u0161\u010danje ljudi
\n– ustrezno na\u010drtovanje za primere nesre\u010d (v gospodarskih dru\u017ebah)
\n– zagotavljanje operativnosti ustreznih enot<\/p>\n
NESRE\u010cA S KLOROM
\nZNA\u010cILNOSTI: – CI je zelo strupen, dra\u017ee\u010d plin
\n– \u017ee v majhnih koncentracijah ga zaznamo (izrazito oster vonj)
\n– je 2,4 krat te\u017eji od zraka in se zadr\u017euje pri tleh
\n– pri izpustu v okolje se oblikuje viden oblak
\n– pri majhnih koncentracijah je BELE barve, pri velikih pa ZELENKASTO-RUMENE<\/p>\n
36. Kak\u0161ne so posledice delovanja ve\u010dje koncentracije Cl na \u010dloveka, \u017eivali rastline?
\nOb pove\u010dani koncentraciji plinastega Cl pride do: ZNAKI:
\n– dra\u017eenja nosne sluznice in o\u010di (ka\u0161ljanje, kihanje, solzenje, peko\u010da bole\u010dina v \u017erelu)
\n– po\u0161kodbe ko\u017ee in sluznice
\n– vdihavanje po\u0161koduje dihala in povzro\u010di plju\u010dni edem (pospe\u0161eno dihanje, hropenje, motnje zavesti, nezavest, smrt)
\n– na \u017eivali deluje Cl enako kot na \u010dloveka, rastline o\u017ege, zemlja postane kisla {zastrupitev s CI vpliva tudi na kakovost talnih voda}<\/p>\n
37. Kak\u0161ni so za\u0161\u010diti ukrepi v primeru nesre\u010de s klorom?
\nZa\u0161\u010ditni ukrepi:
\n– takoj se umaknemo v vi\u0161je le\u017ee\u010de kraje, v smeri proti vetru oz. stran od Cl oblaka (iz neposredne bli\u017eine najbolje pe\u0161 ali s kolesom – zastoj!)
\n– po mo\u017enosti uporabiti osebna za\u0161\u010ditna sredstva in upo\u0161tevati, da je \u010das glavni dejavnik
\n– zapreti okna, vrata stanovanjskih objektov (zakleniti)
\n– odvezati \u017eivali, vse premo\u017eenje pustiti doma
\n– po umiku poiskati najbli\u017eje zbirali\u0161\u010de CZ (pomo\u010d in informacije)
\n– ! Cl je te\u017eji od zraka, zato se ne zate\u010di v zakloni\u0161\u010da, saj le ta pred Cl ne varujejo!!!<\/p>\n
Za\u0161\u010ditna sredstva:
\n– uspe\u0161no za\u0161\u010dito omogo\u010da maska (obi\u010dajna oznaka je B2) ter z za\u0161\u010ditnim kombinezonom, ogrinjalom, gumijasti \u0161kornji in za\u0161\u010ditne rokavice
\n– lahko si pomagamo tudi s priro\u010dnimi za\u0161\u010ditnimi sredstvi (vla\u017eni robci, krpami, brisa\u010dami, z vodo prepojenimi obvezami deli obla\u010dil…, da si z njimi zavarujemo dihala
\n– uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev je \u010dasovno omejeno, saj filtri absorbirajo le dolo\u010deno koli\u010dino strupenih snovi<\/p>\n
38. Kak\u0161na je PP v primeru nesre\u010de s klorom?
\n– re\u0161evalci morajo biti ustrezno za\u0161\u010diteni
\n– po\u0161kodovane umikati na obmo\u010dje, ki ni onesna\u017eeno, jih zavarovati pred mrazom
\n– nezavestnim sprostiti dihalne poti (obrniti na bok) in po potrebi TPO
\n– mrtve pustimo na kraju nesre\u010de, \uf09f takoj odstranimo kontaminirano obleko, obutev
\n– ko\u017eo umivamo, o\u010di spiramo 10-15 minut
\n– poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d (znaki zastrupitve se lahko ponovno pojavijo tudi \u010dez ve\u010d ur – nepri\u010dakovano poslab\u0161anje)<\/p>\n
IONIZIRAJO\u010cE SEVANJE
\nje sevanje delcev ali energije v obliki \u017earkov visoke frekvence. Zaradi svoje energije delci ali \u017earki lahko prodrejo v telo in povzro\u010dijo razpad molekul in tvorbo prostih radikalov. Izpostavljenost IO sevanju lahko vodi do kromosomskih okvar DNA.<\/p>\n
39. Kateri so viri potencialne nevarnosti jedrskih in sevalnih nesre\u010d za R Slovenijo?
\nNajve\u010djo nevarnost predstavljajo:
\n– jedrski objekti (na svetu je 437 jedrskih reaktorjev, v SLO JEK; v krogu 1000 km okoli SLO je 50 elektrarn z 109 reaktorji od tega 32 v krogu 500 km)
\n– objekti, ki uporabljajo radioaktivne vire radioaktivnosti (bolnice – preiskave)
\n– prevoz nevarnih substanc
\n– zru\u0161itev satelita na jedrski pogon ali satelita z radioaktivnimi snovmi
\n– jedrski terorizem (jedrsko \u00bbumazana\u00ab bomba<\/p>\n
OCENA VERJETNOSTI ZA JEDRSKO NESRE\u010cO:
\nPri\u010dakovana verjetnost po\u0161kodbe sredice za ve\u010dino JE, kakr\u0161na je Kr\u0161ko, zna\u0161a med 1.0×10-8 in 1.0×10-6 \/leto [enkrat na milijon let do enkrat na deset tiso\u010d let].<\/p>\n
SISTEMI IN NAPRAVE ZA PREPRE\u010cEVANJE JEDRSKIH NESRE\u010c IN POSLEDIC V JEK:<\/p>\n
1. varnostni sistem, 2. tehni\u010dne varnostne naprave
\n3. zadr\u017eevalni sistem, 4. sistemi za napajanje v sili.<\/p>\n
UKREPI ZA ZMANJ\u0160ANJE NEVARNOSTI
\n– upo\u0161tevanje mednarodnih varnostno-tehni\u010dnih predpisov
\n– vzdr\u017eevanje radiolo\u0161kega monitoringa
\n– sodelovanje z mednarodnimi institucijami (obve\u0161\u010danje)<\/p>\n
UKREPI ZA PRIPRAVLJENOST:
\n– obve\u0161\u010danje ljudi o nevarnosti, \uf09f pove\u010dati zavedanje ljudi o nevarnosti
\n– ustrezno na\u010drtovanje za primere nesre\u010d v gospodarskih dru\u017ebah in ob\u010dinah
\n– usposabljanje posebnih enot<\/p>\n
STOPNJE JEDRSKE NEVARNOSTI V JEK
\n– nenormalni dogodek – Ko dogodki potekajo v smeri nenormalnega obratovanja elektrarne.
\n– za\u010detna nevarnost – Se razglasi ob pojavu ali razvoju nenormalnega dogodka zaradi katerega se ali bi lahko zmanj\u0161ala varnost v elektrarni.
\n– objektivna nevarnost – Ve\u010dja odpoved varnostnih funkcij, bolj ogro\u017eeno osebje elektrarne in okoli\u0161ko prebivalstvo (pas evakuacije 0,5 km)
\n– splo\u0161na nevarnost – Grozi ali se je \u017ee zgodila po\u0161kodba ali taljenje sredice z mo\u017enostjo izgube (pas evakuacije 10 – 15km) \u010cernobil<\/p>\n
40. Kak\u0161na je za\u0161\u010dita pred radioaktivnimi snovmi, sevanjem?
\n– sevanje ne moramo zaznati s \u010dutili (ugotoviti ga je mo\u017eno le s posebnimi in\u0161trumenti)
\n– o zve\u010danem sevanju obvestijo organi, ki spremljajo onesna\u017eenost zraka in okolja z radioaktivnimi snovmi (CZ, pristojni \u0161tabi…); sevanje bi se lahko zve\u010dalo bodisi zaradi nesre\u010de v JE, potovanje radioakt. oblaka skozi SLO, bodisi zaradi uporabe J oro\u017eja\u2026
\n– POMEMBNO! Bolj kot smo oddaljeni od vira sevanja in kraj\u0161i \u010das, manj\u0161e so posledice! \u010ce umik ni mo\u017een – za\u0161\u010dita pred sevanjem.
\n– dosledno upo\u0161tevati navodila CZ
\n– na prostem si pokriti glavo s plasti\u010dno folijo ali obla\u010dili, nos in usta pa z robcem; poiskati zaprt prostor
\n– najbolj\u0161o za\u0161\u010dito pred sevanjem nudijo zakloni\u0161\u010da pod zemljo, kletni prostori v masivnih stavbah
\n– \u010dimbolj omejiti gibanje na prostem in zadr\u017eevanje na prostem; zapreti okna, vrata, izklopiti zra\u010denje, uporabljati prostore s \u010dim manj okni in vrati; izogibanje prepihu
\n– uporabljamo hrano, ki je le v hi\u0161i (ne sadja zelenjave z vrta, ne mleka, \u017eivil \u017eivalskega izvora z ogro\u017eenega obmo\u010dja vse do preklica)
\n– piti vodo le iz vodovoda oz. zalog
\n– takoj po obvestilu o nevarnosti spraviti \u017eive\u017e v zaprte prostore, \u010de je neza\u0161\u010diteno na prostem pa pokriti s plasti\u010dno folijo ali drugim podobnim materialom
\n– za\u0161\u010dititi vodnjake (plasti\u010dna folija)
\n– ne su\u0161iti perila na prostem
\n– pred vstopom v stanovanje o\u010distiti prah z obleke ali pa zgornje dele obla\u010dil pustiti v pred prostoru (takoj se oprhati, posebej temeljito lase in roke)
\n– ne kaditi (s kajenjem se pove\u010duje vnos radioaktivnih snovi)
\n– ne hoditi v vrtec ali \u0161olo po otroke, saj bodo zanje poskrbeli vzgojitelji, u\u010ditelji
\n– \u017eivino, ki se pase spraviti v hlev in jo krmiti s krmo, ki je bila uskladi\u0161\u010dena v zaprtem prostoru ali v silosu
\n– \u017eivino pustiti v hlevu in jo oskrbeti s krmo in vodo za dva dni (teleta in druge \u017eivali, ki \u0161e sesajo, pustiti odvezane ob materah, da se nahranijo)
\n– enote CZ in poobla\u0161\u010dene organizacije bodo opravljale meritve in sproti obve\u0161\u010dale o rezultatih in potrebnih ukrepih
\n– ko je nevarnost sevanja mimo, o\u010distiti stanovanja in okolico (ob \u010di\u0161\u010denju ne dviguj prahu)
\n– \u010dimbolj pogosto se prhati<\/p>\n
41. Na\u0161tejte ukrepe za za\u0161\u010dito pred u\u010dinki kemi\u010dnega oro\u017eja in ubla\u017eitev posledic!
\n– takoj\u0161na uporaba za\u0161\u010ditne maske (tudi respirator ali priro\u010dna sredstva; robec, ruto, rokav, pla\u0161\u010d, odejo)
\n– za za\u0161\u010dito pred kapljicami bojnih strupov uporabiti za\u0161\u010ditni ogrinjalo, rokavice, pokrivala, odejo, PVC vre\u010dko, \u0161otorsko platno
\n– poiskati najbli\u017eje zakloni\u0161\u010de ali kak\u0161en drug zaprt prostor (avto, bus, pod nadstre\u0161nico)
\n– pri za\u010detnih simptomih z \u017eiv\u010dnimi bojnimi strupom takoj uporabite ampulo atropina ali avtoinjektor
\n– pomagati po\u0161kodovanemu, da si nadene za\u0161\u010ditno masko in drugo za\u0161\u010ditno opremo
\n– z odkritih delov odstraniti kapljice strupov (popivnati z vato, tamponom, robcem – ne drgniti in ne brisati), kontaminirana mesta posuti s sredstvom za dekontaminacijo
\n– kontaminirano sluznico (o\u010di, nos, usta, grlo) spirati z2% raztopine sode bikarbone
\n– kontaminirano obleko \u010dim prej odvre\u010di v plasti\u010dno vre\u010dko \u2013 preobla\u010denje
\n– takoj, ko je mo\u017eno izvr\u0161iti popolno dekontaminacijo telesa v kopalnici (topla voda, milo, \u0161ampon, detergent) ali pa poiskati najbli\u017ejo dekontaminacijsko postajo
\n– poskrbeti za \u017eivali: zapreti jih v hlev, zapreti vse odprtine, izklju\u010diti vso ventilacijo, nato jim nadenete za\u0161\u010ditne maske – z mehkimi krpami, ki jih namo\u010dite v 2% raztopino sode bikarbone, zatisnete jim tudi o\u010di<\/p>\n
42. Katere so bistvene razlike v za\u0161\u010ditnih ukrepih v primeru radioaktivnega sevanja in nesre\u010d s klorom?
\nCl zaznamo s \u010dutili, ker dra\u017ei sluznice in ko\u017eo, pojavi se kot oblak, RA sevanja s \u010dutili ne zaznamo in smo odvisni od obvestil pristojnih organov. Cl je te\u017eji od zraka, zato ne smemo uporabljati zakloni\u0161\u010d, kletnih prostorov, ki so primerni za primer RA nevarnosti. Pri nesre\u010di s Cl \u017eivali odve\u017eemo, pri RA sevanju pa jih zapremo v hlev.<\/p>\n
43. \u017delezni\u0161ka nesre\u010da – ocena ogro\u017eenosti v R Sloveniji in bistvene zna\u010dilnosti!
\nOcena ogro\u017eenosti: \u017delezni\u0161ki promet je 24x varnej\u0161i od cestnega. Slovenijo pre\u010dka \u017eelezni\u0161ki promet predvsem v smereh SZ – JV in JZ – SV.
\n– posebno nevarnost v tovornem prometu pomeni prevoz nevarnih snovi, zlasti ko zaradi posledic nesre\u010de pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje
\n– Vzroki: tehni\u010dni in drugi vzroki v sistemu \u017eelezni\u0161ke infrastrukture; naravne in druge nesre\u010de (potres, zemeljski plazovi, po\u017eari v naravi, \u010dlove\u0161ki dejavnik)<\/p>\n
Zna\u010dilnosti: – obi\u010dajno se zgodi brez opozorila, nepri\u010dakovano
\n– lahko je veliko mrtvih in ranjenih, – pritegne pozornost medijev
\n– povzro\u010da psiholo\u0161ke te\u017eave tako pri pre\u017eivelih kot pri re\u0161evalcih in svojcih
\n– ve\u010dja gostota prometa pomeni ve\u010d nesre\u010d<\/p>\n
44. Letalska nesre\u010da – ocena ogro\u017eenosti v R Sloveniji in bistvene zna\u010dilnosti!
\nZaradi \u0161tevilnih zra\u010dnih poti, ki prepletajo zra\u010dni prostor SLO, je s stali\u0161\u010da letalske nesre\u010de ogro\u017een ves Slovenski prostor. 95% letalskih nesre\u010d se zgodi pri vzletanju in pristajanju. 26% Slovenskega prebivalstva \u017eivi na obmo\u010dju letali\u0161kih con. Letali\u0161ke cone zavzemajo 5,65% celotnega ozemlja SLO.
\nZna\u010dilnosti: – obi\u010dajno se zgodi brez opozorila, nepri\u010dakovano
\n– lahko je veliko mrtvih in ranjenih, – pritegne pozornost medijev
\n– povzro\u010da psiholo\u0161ke te\u017eave tako pri pre\u017eivelih kot pri re\u0161evalcih in svojcih
\n– ve\u010dja gostota prometa pomeni ve\u010d nesre\u010d<\/p>\n
45. Nesre\u010da na morju – ocena ogro\u017eenosti v R Sloveniji in bistvene zna\u010dilnosti!
\nOcena ogro\u017eenosti:
\n– nesre\u010de z nevarnimi snovmi, nafto in naftnimi derivati (ekolo\u0161ke nesre\u010de)
\n– po\u017eari na ladjah, – brodolomi<\/p>\n
Vzroki: vreme, neznanje, nepazljivost, neupo\u0161tevanje opozoril HMS.<\/p>\n
Zna\u010dilnosti: – obi\u010dajno se zgodi brez opozorila, nepri\u010dakovano
\n– lahko je veliko mrtvih in ranjenih oz. pride do onesna\u017eenja morja (vode)
\n– pritegne pozornost medijev
\n– povzro\u010da psiholo\u0161ke te\u017eave tako pri pre\u017eivelih kot pri re\u0161evalcih in svojcih
\n– ve\u010dja gostota prometa pomeni ve\u010d nesre\u010d
\n– re\u0161evanje zahteva posebno usposobljene ekipe za re\u0161evanje na vodi in posebne pripomo\u010dke (npr omejitev naftnega made\u017ea)
\n[wp_ad_camp_1]
\n46. Na\u0161tejte bistvena na\u010dela organiziranja za\u0161\u010dite, re\u0161evanja in pomo\u010di (ZRP)?
\n– Vsakdo ima pravico do ZRP, \u010de je zaradi nesre\u010de ogro\u017eeno njegovo \u017eivljenje
\n– ZRP je \u010dlovekoljubne narave
\n– Organi in sile ZRP delujejo v skladu z zakonodajo
\n– Prednost ima za\u0161\u010dita in re\u0161evanje \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj
\n– Vsakdo je dol\u017ean pomagati po svojih mo\u010deh in sposobnostih
\n– Pri nudenju pomo\u010di poskrbeti za varnost lastnega \u017eivljenja
\n– Vsakdo mora o nesre\u010di ali nevarnosti takoj obvestiti najbli\u017eji center za obve\u0161\u010danje ali policijo (112)
\n– Pomembno je izvajanje preventivnih ukrepov
\n– Pomembna je vloga lokalne skupnosti pri prepre\u010devanju, obve\u0161\u010danju, za\u0161\u010diti in re\u0161evanju (najprej uporabi lastna sredstva in sile)<\/p>\n
ORGANI IN SILE V SISTEMU ZRP:
\n– organi: so pristojni za vodenje ZRP
\n– sile: so pristojni za izvajanje ZRP – prostovoljne, poklicne, CZ.<\/p>\n
FINANCIRANJE NALOG ZRP:
\n– dr\u017eavni prora\u010dun, – prora\u010dun lokalne skupnosti, – po\u017earna taksa,
\n– zavarovalnice, – donacije, – mednarodne pomo\u010di<\/p>\n
Pomo\u010d je za dr\u017eavljane brezpla\u010dna razen v primerih, ko je bila ogro\u017eenost ali nesre\u010da povzro\u010dena namenoma ali iz malomarnosti.
\nRK SLO KOT SILA ZNOTRAJ SISTEMA ZRP:
\n– neprofitna nacionalna organizacija, – delno ne-vladna org.
\n– kot sila v sistemu ZRP nastopa s 3 nastanitvenimi enotami RKS (Stacionarij MB in nastanitveni enoti v LJ in NG), krvodajalstvo, poizvedovalna slu\u017eba, ekipe PP<\/p>\n
NAMEN \u2013 STACIONARIJ IN NASTANITVENI ENOTI RKS:
\nStacionarij in nastanitveni enoti RKS so aktivirani v primeru naravnih in drugih nesre\u010d za nudenje nege in oskrbe najbolj ranljivih skupin prebivalstva (nose\u010dnice, matere z otroki, invalidi, starej\u0161e osebe…) ter jim nuditi za\u010dasno nastanitev.
\nEnote delujejo na celotnem podro\u010dju dr\u017eave in tujine, v kolikor pride do poziva.<\/p>\n
Stacionarij imajo RK. Nastanitvene enote pa ne.
\n– Stacionarij MB – 36 ljudi, – Nastanitvena enota LJ in NG – vsaka po 22 ljudi
\n– klju\u010dni kadri – tehni\u010dno osebje, kuhar, bolni\u010dar, ekonomist, administrator, svetovalno osebje,vodja
\n– skupne kapacitete nudijo nastanitev za 300 ljudi – vsaka 100<\/p>\n
47. Kaj so nevarne snovi?
\nNevarne snovi so snovi, ki imajo eno ali ve\u010d nevarnih lastnosti:
\n– eksplozivnost (smodnik, v\u017eigalica za eksplozive), oksidativnost, vnetljivost (bencin, aceton), strupenost (arzen, strihnin), jedkost (mravlji\u010dna kislina), dra\u017eljivost (nekatera organska topila), \uf09f rakotvornost, mutagenost, \u2022 gabljivost, ku\u017enost, \u2022 nevarne za okolje…
\nNevarna snov se uporablja kot nevarna, dokler se ne doka\u017ee da ni nevarna.<\/p>\n
OPREDELITEV NESRE\u010c Z NEVARNIMI SNOVMI
\nJe vsak dogodek pri katerem je zaradi stika z nevarno snovjo oseba obolela ali bila po\u0161kodovana oz. je pri\u0161lo do \u0161kodljivega vpliva na okolje.<\/p>\n
Pripravki: So zmesi ali raztopine, sestavljene iz 2 ali ve\u010d snovi. Nevarni pripravki so pripravki, ki imajo 1 ali ve\u010d nevarnih lastnosti. Nevarno blago: So snovi, materiali, predmeti, ki so po predpisih razvr\u0161\u010deni v razrede; so tudi odpadki, pripravki in jedrski material.
\nRAZVRSTITEV NEVARNIH SNOVI:
\n– plini, – vnetljive teko\u010dine, – gorljive trde snovi, – snovi, ki pospe\u0161ujejo gorenje,
\n– jedke snovi, – strupi, – radioaktivne snovi, – ku\u017ene in gabljive snovi,
\n– druge snovi s posebnimi nevarnostmi, – prete\u010dena zdravila, ku\u017ene prete\u010dene igle.<\/p>\n
PRAVNA UREDITEV – PODRO\u010cJA: – zakon o kemikalijah, – zakon o prevozu nevarnega blaga, – zakon o varnosti in zdravju pri delu, – podzakonski akti<\/p>\n
VRSTE NESRE\u010c:
\n1. razsutja 2. razlitja
\n3. uhajanja: \u2212 v transportu {nepredvidljivo}, \u2212 v proizvodnji, skladi\u0161\u010denju {predvidljivo}<\/p>\n
VZROKI KEMI\u010cNIH NESRE\u010c
\n– nepravilno projektiranje tehnolo\u0161kih procesov, neustrezni prezra\u010devalni sistemi
\n– nestrokovno ravnanje, neupo\u0161tevanje stati\u010dne elektrike
\n– neprimerno orodje (ki povzro\u010da iskre), povr\u0161ni opisi varnega na\u010dina dela
\n– opustitev varnostnih naprav, neustrezen prevoz,\u2026<\/p>\n
PRVI POSREDOVALCI OB NESRE\u010cI:
\n– policija, gasilci, re\u0161evalci<\/p>\n
48. Razlo\u017eite ukrepanje ob nesre\u010di z nevarno snovjo po principu \u00bbPIRS\u00ab!
\nP \u2013 prepoznati l \u2013 izolirati R – re\u0161iti, omejiti S – sanirati<\/p>\n
1. korak – prepoznati: z varne razdalje prepoznati oznake na vozilu, objektu, embala\u017ei
\n– z ozna\u010db preveriti, za katero nevarno snov gre<\/p>\n
2. korak – izolirati: dolo\u010diti direktno cono nevarnosti
\n– zavarovati jo v vseh smereh (trakovi), ustrezno pove\u010dati cono v smeri vetra
\n– postaviti vstopno to\u010dko (v nevarno obmo\u010dje)
\n– ozna\u010diti servisno izolacijsko cono (nudenje NMP)
\n– zagotoviti prometno zavarovanje<\/p>\n
3. korak – re\u0161evati, omejiti: prva naloga je re\u0161evanje ponesre\u010dencev
\n– prepre\u010ditev iztekanja, uhajanja, prepre\u010ditev \u0161irjenja, – po\u017earno zavarovanje<\/p>\n
4. korak – sanirati: odstraniti, nevtralizirati posledice v okolju
\n– o\u010distiti, dekontaminirati vso opremo uporabljeno na intervenciji
\n– na\u010dine dolo\u010di in\u0161pektor za varstvo okolja<\/p>\n
49. Predstavite shemo razmejitve prostora za intervencijo ob nesre\u010di z nevarno snovjo!
\nSmer vetra<\/p>\n
Servisno izolacijska cona Vro\u010da cona direktne nevarnosti
\nVhod. kontr. to\u010dka Mesto nesre\u010de
\nKomandno mesto (vodja)
\nMesto za re\u0161evanje Izstopna dekontaminacijska cona
\nPP<\/p>\n
Evidenca prehodov<\/p>\n
DELO V DIREKTNI CONI: temeljna skupina so 3 operativci
\n– vodja skupine presodi stopnjo nesre\u010de, odredi na\u010dine omejitve in
\n– je na vezi s kontrolorjem na vstopni to\u010dki<\/p>\n
DELO NA VSTOPNI TO\u010cKI: evidenca vstopov
\n– skrb za dostavo ustrezne opreme do vstopne to\u010dke
\n– stalna zveza z vodjo na obmo\u010dju direktne nevarnosti
\n– skrb za pravo\u010dasno zamenjavo ekipe<\/p>\n
DELO NA IZSTOPNI TO\u010cKI:
\n– prostor za uporabljeno opremo, grobo \u010di\u0161\u010denje
\n– \u010di\u0161\u010denje, dekontaminacija (oseb, opreme)<\/p>\n
DELO NA SERVISNO-IZOLACIJSKI CONI:
\n– postavitev con, opremljanje operativcev, dostava opreme do vstopne to\u010dke,
\n– po\u017earno zavarovanje, vzpostavitev dekontaminacije, prva pomo\u010d, NMP<\/p>\n
SPLO\u0160NE NALOGE ZDRAVSTVENE SLU\u017dBE
\n– razvoj delovi\u0161\u010da zdr. oskrbe, nudenje NMP \u010dlanom intervencijskih ekip
\n– zagotovitev re\u0161evalnega avtomobila (reanimobil) , izvajanje preventivnih pregledov \u010dlanov intervencijskih ekip, pooblastilo glavnega zdravnika (mo\u017enost prepovedi vstopa v vro\u010do cono), sodeluje z vodstvom intervencije, centrom za zastrupitve.<\/p>\n
DELO VODJE INTERVENCIJE:
\n– odredi postavitveno povr\u0161ino, dolo\u010di mesto za re\u0161evalce
\n– Je na vezi s kontrolorjem na vstopni to\u010dki
\n– komunicira s centrom za obve\u0161\u010danje, policijo, mediji, in\u0161pektoratom za varstvo okolja<\/p>\n
50. Predstavite posebnosti mno\u017ei\u010dne nesre\u010de z nevarnimi snovmi!
\n– Na kraju dogodka in v njegovi bli\u017eini ostaja nevarnost zaradi nevarnih snovi za pre\u017eivele in re\u0161evalce, kar zahteva posebne takti\u010dne prijeme, opremo, znanje
\n– Delovni pogoji na mestu in v bli\u017eini nesre\u010de so odvisni od vremena (smer vetra) in se zato lahko stalno spreminjajo, zato je osebje intervencijskih slu\u017eb, ki ni primerno za\u0161\u010diteno, primerno oddaljeno od kraja dogodka
\n– Na prizori\u0161\u010du dogodka so vse aktivnosti primarno podrejene varnosti udele\u017eencev na intervenciji
\n– Vse, osebe, oprema, vozila…, ki so bili kontaminirani ali v vro\u010di coni, je potrebno pred odhodom dekontaminirati (zahteva \u010das – izguba resursov)
\n– Zdravstvene re\u0161evalne slu\u017ebe poleg pomo\u010di ponesre\u010denim zagotavljajo dodatno zdr. za\u0161\u010dito re\u0161evalcem iz vro\u010de cone (dehidracija, iz\u010drpanost)
\n– Zahtevajo ve\u010dje \u0161tevilo intervencijskih ekip razli\u010dnih specialnosti.<\/p>\n
51. Na\u0161tejte naloge zdravstvene slu\u017ebe v primeru mno\u017ei\u010dne kemi\u010dne nesre\u010de!
\n– Razviti delovi\u0161\u010de na kraju dogodka (hladna cona), ki ga vodi glavni zdravnik
\n– Izvajanje zdravstvene oskrbe vseh \u010dlanov intervencijskih ekip na kraju dogodka ter v nesre\u010di ponesre\u010denih oseb
\n– Eno re\u0161evalno vozilo mora biti vedno prisotno, ko je intervencijska ekipa v vro\u010di coni
\n– Izvajanje preventivnih pregledov intervencijskih ekip pred vstopom v in po izstopu iz vro\u010de cone, po potrebi omejitev vstopa ali napotitev na zdravljenje,
\n– Izvajanje prevozov ponesre\u010denih oseb
\n– Povezava med vodstvom intervencije in pristojnim centrom za zastrupitve
\n– Neposredna zdr. oskrba (PP) po\u0161kodovanega na kraju dogodka in sicer \u010dimprej, z uporabo preprostih pripomo\u010dkov, hitro pravilno v pravem zaporedju.<\/p>\n
52. \u010cemu slu\u017ei informacijski sistem o naravnih in drugih nesre\u010dah?
\n– Zbiranje in obdelava informacij, shranjevanje, posredovanje informacij
\n– V informacijskem sistemu se zbirajo informacije o hidrometeorolo\u0161kem, radiolo\u0161kem, seizmolo\u0161kem, ekolo\u0161kem, epidemiolo\u0161kem stanju, o stanju v prometu, o motnjah v oskrbi z vodo, energijo… , \uf09f Pomo\u010d pri prepre\u010devanju in prepoznavanju nevarnosti
\n– Pomo\u010d pri na\u010drtovanju re\u0161evalnih akcij
\n– Podatki za na\u010drtovanje potrebnih sredstev za primer nesre\u010d<\/p>\n
53. Predstavite vlogo centrov za obve\u0161\u010danje!
\n– Uporablja informacije informacijskega sistema, Sprejema informacije o dogodkih, odziva se na \u0161t. 112, Spro\u017ei re\u0161evalno akcijo, Obvesti pristojne intervencijske ekipe
\n– Obve\u0161\u010da, alarmira prebivalce o za\u010detku, stopnji in prenehanju nevarnosti
\n– Prebivalcem posreduje napotke, kako ravnati v nevarnosti
\n– Povezujejo se z drugimi centri za obve\u0161\u010danje<\/p>\n
54. Kdaj pokli\u010demo ReCO (Regijski center za obve\u0161\u010danje)?
\nV Sloveniji je 13 ReCO. Pokli\u010demo, ko zaznamo nevarnost za \u017eivljenje, nesre\u010do, katastrofo.. Npr ob nevarnosti ali nesre\u010di v gorah, v prometu, okolici – ob nevarnosti naravnih in tehnolo\u0161kih nesre\u010d.<\/p>\n
55. Opi\u0161ite sistem javnega alarmiranja RS! Kak\u0161ni so opozorilni znaki?
\nPisk sirene, razli\u010dni toni (zavijanje, prekinitve), opozorilni znaki so shemati\u010dno izrisani in izpostavljeni na vseh javnih krajih, podjetjih…
\nZa delovanje sistema javnega alarmiranja skrbijo: ob\u010dina, uprava RS za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, gospodarske dru\u017ebe, vlada je uvedla uredbo o organiziranju in delovanju sistema za opazovanje, obve\u0161\u010danje in alarmiranje ter enotne znake – klic 112
\nOpozorilo na nevarnost – enoli\u010den zvok sirene ki traja 2 min. (nevarnost visoke vode, po\u017ear, ekolo\u0161ke in druge nesre\u010de) Ukrepi: po radiu spremljati obvestila o nevarnosti. In ustrezno ukrepati.
\nNeposredna nevarnost – zavijajo\u010d zvok sirene traja 1 min. (nevarnost poplave, ve\u010dji po\u017ear, radiolo\u0161ka, kemi\u010dna nevarnost, nevarnost voja\u0161kega napada). Ukrep: vklju\u010diti TV
\nNeposredna nevarnost nesre\u010de s klorom – zvok sirene 100 sek, 30 s zavijajo\u010d, 40 s navaden, 30 s zavijajo\u010d. Ukrepi: za\u0161\u010ditna sredstva, umik v vi\u0161je le\u017ee\u010de kraje, od vetra stran. Neposredna nevarnost poplavnega vala \u2013 100 sek, 4 s interval, nato 4 s premora.. Ukrepi: takoj zapustiti ogro\u017eeno obmo\u010dje, umik na ozna\u010deno mesto, kamor val ne more.
\nKonec nevarnosti – enoli\u010den zvok sirene 30 s. Ukrepi: TV<\/p>\n
56. Klic v sili – kdaj in kako?
\nKo preti ali se zgodi nesre\u010da, ohranimo mirno kri in hitro presodimo, \u010de situacijo lahko re\u0161ujemo sami ob pomo\u010di najbli\u017ejih prisotnih. \u010ce ne, takoj pokli\u010demo 112. Povemo svoje ime, kraj, vrsto in obseg dogodka, koliko je ponesre\u010dencev, kak\u0161ne po\u0161kodbe, kak\u0161ne so okoli\u0161\u010dine, kak\u0161no pomo\u010d potrebujemo. Upo\u0161tevamo, da je \u010das pomemben dejavnik, ki odlo\u010da o obsegu posledic.<\/p>\n
57. Sile za za\u0161\u010dito, re\u0161evanje in pomo\u010d – kdo jih sestavlja, kako se razlikujejo glede na sodelovanje dr\u017eavljanov?
\nSestavljajo jih: – prostovoljne in poklicne re\u0161evalne slu\u017ebe, – civilna za\u0161\u010dita (CZ)
\n– dolo\u010dene gospodarske dru\u017ebe, zavodi in druge organizacije, ki glede na naravo svoje dejavnosti na podlagi pogodbe opravljajo dolo\u010dene naloge za\u0161\u010dite, re\u0161evanja in pomo\u010di<\/p>\n
Glede na na\u010din vklju\u010devanja in sodelovanje dr\u017eavljanov se deli na:
\n– prostovoljne; poklicne, dol\u017enostne<\/p>\n
58. Katere so javne re\u0161evalne slu\u017ebe (na\u0161tejte)?
\nJavne re\u0161evalne slu\u017ebe so: gorska, jamarska, podvodna, gasilska, zdravstvena r. s.<\/p>\n
59. Katere so enote za posebne namene?
\nEnote za posebne namene so: enote kinologov z re\u0161evalnimi psi
\n– rudni\u0161ke re\u0161evalne enote, enote za re\u0161evanje ob nesre\u010dah z jedrskimi snovm
\n– mobilna meteorolo\u0161ka enota HMZ RS, mobilni ekolo\u0161ki laboratorij IJ\u0160 LJ, mobilni ekolo\u0161ki laboratorij ZZV MB, enote tabornikov in skavtov za postavljanje za\u0161\u010ditnih prebivali\u0161\u010d, stacionarji RK SLO, nastanitvene enote RK SLO<\/p>\n
60. Katere so enote in slu\u017ebe CZ?
\nEnote in slu\u017ebe za CZ so: \uf09f enote za PP, enote za veterinarsko pomo\u010d
\n– tehni\u010dne re\u0161evalne enote za RKB za\u0161\u010dito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, slu\u017ebe za podporo (logistiko), slu\u017ebe za vzdr\u017eevanje in uporabo zakloni\u0161\u010d, enota za hitre intervencije<\/p>\n
61. Predstavite vlogo ene izmed humanitarnih organizacij v sistemu sil za za\u0161\u010dito, re\u0161evanje in pomo\u010d s poudarkom na predstavitvi vloge v izjemnih razmerah?
\nRKS je neodvisna nevladna humanitarna organizacija nacionalnega pomena,ki deluje na podlagi \u017dK in deluje predvsem na zdr., soc. podro\u010dju, s programi soc. pomo\u010di, PP, krvodajalstva ter pomo\u010di posebno ogro\u017eenim skupinam. Usposablja pripadnike CZ za prvo medicinsko pomo\u010d ob naravnih in drugih nesre\u010dah, za zbiranje krvi in oskrbo brezdomcev in drugih ogro\u017eenih. Potres in RK Sl. RK skrbi predvsem za PP ponesre\u010denim in poskrbi za dovoz zdravil, pripomo\u010dkov ter hrano in vodo. Pre\u017eivele premesti v zasilna bivali\u0161\u010da ter jim priskrbi vodo, obleko ter hrano. Skrbi za prepre\u010ditev oku\u017eb in za ustrezno higieno v zasilnih naseljih. Poskrbi za starej\u0161e, otroke, invalide. RK poskrbi tudi za ozna\u010denje transporta ob evakuaciji na naseljena obmo\u010dja.<\/p>\n
62. Kak\u0161ne so zna\u010dilnosti izjemnih razmer z vidika higiene prebivalstva?
\n– Evakuacija, na\u010drtovanje evakuacije
\n– za\u010dasna namestitev – iskanje in urejanje prostora za bivanje
\n– izbira prostora, na\u010drt za zgraditev in razporeditev objektov in naprav
\n– zagotovitev in gradnja stanovanjskih prostorov
\n– preskrba z zdravo pitno vodo, preskrba z \u017eivili in pripravljanje hrane
\n– preskrba z \u017eivili zunaj naseljenega kraja, nadzor nad preskrbo s hrano
\n– osebna higiena (zagotoviti osnovne pogoje)
\n– higiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi
\n– razku\u017eevanje in uni\u010devanje \u0161kodljivih zajedalcev<\/p>\n
HIGIENA PREBIVALSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
\n– poleg \u010dlove\u0161kih \u017ertev pride skoraj vedno tudi do velike gmotne \u0161kode in hudih soc. problemov, spremenijo se \u017eivljenjske razmere
\n– higiensko-epidemiolo\u0161ke razmere se razlikujejo od nesre\u010de do nesre\u010de
\n– vojne naseljene kraje (ru\u0161ilni u\u010dinki okolja, RKB dekontaminacija…) v hipu spremene hig.- epidemiol. razmere.<\/p>\n
64. Kateri so najpomembnej\u0161i preventivni – medicinski ukrepi v izjemnih razmerah?
\nNajpomembnej\u0161i preventivno – medicinski ukrepi so:
\n– asanacija prizadetega, napadenega kraja (naselja) , za\u010dasna nastanitev prebivalcev
\n– oskrba z zdravo pitno vodo, oskrba z zdravo hrano
\n– zagotavljanje mo\u017enosti za osebno higieno in RKB dekontaminacijo
\n– higienske razmere v zakloni\u0161\u010dih<\/p>\n
65. Evakuacija – kaj je, vrste in na\u010drtovanje?
\nEvakuacija je nujno preseljevanje prebivalcev ob nekaterih nesre\u010dah. Je ukrep CZ s katerim na\u010drtno premestimo prebivalce iz ogro\u017eenih v manj ogro\u017eene kraje.
\nVrste evakuacije: pravo\u010dasna, delna, popolna
\nPopolna evakuacija – le izjemoma; npr. iz ve\u010djih mest, naselij, ki jih nenadoma ogro\u017ea vodna stihija, obse\u017enej\u0161a zastrupitev, poplava…<\/p>\n
Na\u010drtovanje evakuacije: + kaj upo\u0161tevano (vpr 67)
\n– Posebej skrbno predvidimo za zagotovitev naslednjih potreb: stanovanja, vodo, prehrano, zdr. varstvo, soc. varstvo (starej\u0161e osebe, otroci, invalidi)
\n– Izhajamo iz ocene dejanskega stanja na dolo\u010denem obmo\u010dju – dolo\u010dimo: obmo\u010dje s katerega bo nujno evakuirati prebivalstvo (npr. poplave); kraj za sprejem in razmestitev (najprej sorodstvo); zbirali\u0161\u010de; na\u010din prevoza, prevozna sredstva ter pot; potrebna gmotna in tehni\u010dna sredstva za preskrbo; varnostne ukrepe (ozna\u010deno z znakom RK)
\n– Prostor dolo\u010dimo glede na: prizadetost naselja, \u0161tevilo prizadetega prebivalstva oz. dru\u017ein, glede na nadaljne nevarnosti
\n– Za vse naloge jasno dolo\u010dimo nosilce in na\u010dine za njihovo izvajanje. Pri zavarovanju evakuacije sodelujejo: zdr. slu\u017eba, RK, soc. slu\u017eba, policija, prebivalstvo; ki je evakuirano. Naloge opravlja ekipa strokovnjakov
\n– Vse dejavnosti usklajuje \u0161tab CZ (evakuacija poteka pod okriljem CZ). Pri na\u010drtovanju evakuacije moramo \u0161e posebej poskrbeti, da se ne bi razmere \u0161e bolj poslab\u0161ale, \u0161e bolj kot \u010de evakuacije ne bi bilo.
\n– Praviloma evakuiramo: na naseljeno obmo\u010dje (koristimo obstoje\u010de stanovanjske stavbe), v manj\u0161em obsegu (izjemoma) v za\u010dasne objekte.<\/p>\n
Na\u010drt za zgraditev in razporeditev objektov in naprav:
\n– Stavbe razvr\u0161\u010damo na: \u010disto stran (stanovanja, pitna voda, kuhinja, skladi\u0161\u010da z \u017eivili, ambulante, prostor za otroke); ne\u010dista stran: (prostor za odpadke, sanitarije, parking)
\n– Pri dolo\u010danju \u010diste in ne\u010diste strani upo\u0161tevamo: lego vodnih virov, nagnjenost zemlji\u0161\u010da, smer glavnih vetrov, obstoje\u010de poti.<\/p>\n
66. Kaj upo\u0161tevamo pri izbiri prostora za za\u010dasno namestitev prebivalstva v IR?
\n– \u010ce razmere dopu\u0161\u010dajo izberemo tak\u0161en kraj, ki omogo\u010da: izkori\u0161\u010danje \u017ee obstoje\u010dih naprav in stavb (npr. posameznih hi\u0161, elektri\u010dne napeljave, obratov za mno\u017ei\u010dno prehrano); to so lahko: ve\u010dji mestni park, \u0161portni teren, avtokampi,
\n– Teren mora biti: predvsem suh, zavarovan pred mo\u010dnimi vetrovi, oddaljen od mo\u010dvirja (v bli\u017eini uporabe vodnih virov, vira elektri\u010dne energije, dobrih prometnih povezav).<\/p>\n
ZAGOTOVITEV IN GRADNJA STANOVANJSKIH PROSTOROV:
\nO vrsti zasilnih stanovanjskih prostorov odlo\u010da:
\n– letni \u010das, razpolo\u017eljiva sredstva oz. gradivo, razpolo\u017eljiva delovna sila<\/p>\n
Obi\u010dajno uporabimo:
\n– \u0161otore, barake, naravne jame, votline, nagibe zemlji\u0161\u010da
\n– preurejena prevozna sredstva, bivalne kontejnerje<\/p>\n
68. Kak\u0161ni so kriteriji za preskrbo z zdravo, pitno vodo v izjemnih razmerah?
\nKriteriji za preskrbo z zdravo pitno vodo:
\n– Zagotoviti moramo zadostno koli\u010dino zdrave pitne vode. To je: minimalno mo\u017eno dnevno koli\u010dino vode \u2013 3l\/osebo, srednje 3 \u2013 15l\/osebo, primerno za izjemne razmere \u2013 60l\/osebo. Za: pitje, pripravo hrane, osebno higieno, skupno higieni in higiensko odstranjevanje odpadnih snovi ter RKB dekontaminacijo (v vojnem \u010dasu)
\n– Preskrbo s pitno vodo zagotavlja posebej dolo\u010dena ekipa, ki skrbi za: preglede in \u010di\u0161\u010denje vodnih virov, improvizacijo, higienizacijo, hranjenje, razdeljevanje, prevoz, pregled osebja, ki dela pri vodi
\n– Kakovost vode popravljamo na ve\u010d na\u010dinov: prekuhavanje (15 – 20 minut), precejevanje (s filtri, improvizacija), kloriranje
\n– RKB dekontaminacijo izvajajo usposobljene ekipe.<\/p>\n
69. Kako dvigujemo kakovost pitne vode v izjemnih razmerah?
\n– prekuhavanje (15 – 20 minut), precejevanje (s filtri, improvizacija), kloriranje<\/p>\n
70. Kak\u0161ne so bistvene zna\u010dilnosti preskrbe z \u017eivili v izjemnih razmerah?
\nPreskrba z \u017eivili in pripravljanje hrane – osnovne zna\u010dilnosti:
\n– motnje v proizvodnji (\u0161e zlasti, \u010de prebivalci nimajo zalog)
\n– uni\u010dene zaloge, oku\u017eene, zastrupljene zaloge, motnje pri prevozu
\n– motnje v proizvodnji, pri pripravljanju (npr. zaradi pomanjkanja delavcev)<\/p>\n
Preskrba z \u017eivili zunaj naseljenega kraja:
\n– Bivanje zunaj naseljenega kraja \u0161e zaostri posebej navedene te\u017eave: \u0161irjenje in prena\u0161anje nalezljivih bolezni, prebavne motnje (otroci, stari ljudje, bolniki), poslab\u0161anje splo\u0161nega zdr. stanja bolnikov, motnje v normalnem razvoju otrok
\n– Na za\u010detku koristimo zaloge (posameznik, dru\u017eina), dokler ne uredimo ustreznih prostorov, uporabljamo konzervirano hrano, s poljskimi kuhinjami poskrbimo vsaj za en topel obrok na dan.<\/p>\n
71. Kako zagotavljamo nadzor nad preskrbo s hrano v izjemnih razmerah?
\nNadzor nad preskrbo s hrano:
\n– Dova\u017eanje: meso (zaprti avtomobili, zaprti \u010disti zaboji, PVC vre\u010dke), kruh (zaprti avtomobili, zaboji, pokrite ko\u0161are), mleko, mle\u010dni izdelki (v ustrezni embala\u017ei, v \u010distem prevoznem sredstvu, pokrito)
\n– Skladi\u0161\u010denje: posebej urejeni prostori, shramba skopana v zemljo (hitro pokvarljiva \u017eivila); lesene barake, \u0161otori: zavarovati pred vlago, dvignemo od tal; omejimo dostop (samo zdrave, pregledane osebe z umitimi rokami)
\n– Kuhanje: za\u010dasno v poljskih kuhinjah, kasneje osebno (individualni) ali skupinsko (kolektivno); kuhinja mora biti zgrajena po na\u010delu \u010disti, ne\u010disti del z enosmernim prometom; jedilnica; prostor za pranje posode (posoda, jedilni pribor); zadostna koli\u010dina vode; paziti na red in \u010disto\u010do (nadzor!!!)<\/p>\n
72. Kak\u0161ni so minimalni kriteriji za zagotavljanje osebne higiene v izjemnih razmerah?
\nOsebna higiena: je v najve\u010dji meri odvisna od kulture posameznika
\n– zagotoviti moramo vsaj osnovne pogoje za osebno higieno: jutranje umivanje, umivanje rok, ve\u010derno umivanje, tedensko kopanje in preobla\u010denje, higiena ust (vsaj splakovanje), pranje perila<\/p>\n
73. Kako zagotovimo higiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi v IR?
\nHigiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi:
\n– je najpomembnej\u0161i ukrep, da prepre\u010dimo oku\u017ebo zemlji\u0161\u010da, vode, zraka ter \u0161irjenja nevarnosti nalezljivih in zajedavskih bolezni, hkrati pa tudi zatiramo \u0161kodljivi mr\u010des, podgane, mi\u0161i
\n– vrste odpadnih snovi: iztrebki in se\u010d ljudi (\u017ee v za\u010detku prepre\u010dimo onesna\u017eevanje terena, osvetljena strani\u0161\u010da, umivanje in razku\u017eevanje rok – nadzor); odplake pri umivanju, pranju (izkopljemo ponikovalnice); smeti (zbiramo, zakopavamo, se\u017eigamo); kuhinjske odpadne snovi (zakopavamo, uporabljamo za prehrano \u017eivali)<\/p>\n
74. Kako izvajamo razku\u017eevanje in uni\u010devanje \u0161kodljivih zajedavcev v IR?
\nRazku\u017eevanje in uni\u010devanje \u0161kodljivih zajedavcev je pomo\u017een ukrep, kjer sku\u0161amo popraviti zamujeno in izbolj\u0161ati u\u010dinek drugih ukrepov.
\nVrsta razku\u017eevanja so: – mehani\u010dna dezinfekcija (tj. odstranjevanje ku\u017enega materiala)
\n– prekuhavanje, uporaba kemi\u010dnih razku\u017eil
\n– zavarovanje pred mr\u010desom in podganami, SNITARNI NADZOR!!!<\/p>\n
75. Kako zagotovimo obvladovanje epidemij v primeru hudih nesre\u010d?
\nEpidemije obvladamo tako, da poskrbimo za mrtve, za osebno higieno prebivalcev, za nadzor nad hrano in pitno vodo, poskrbimo za evakuacijo na primeren teren ter skrbimo za higienske ukrepe glede hrane, prostora, osebja, vode, odpadkov in prepre\u010dimo dostop zajedavcem. Zdr. slu\u017eba organizira nadzor nad zdr. stanjem ljudi (epidemiolo\u0161ka slu\u017eba) in poskrbi za bolne in ranjene.<\/p>\n
90. Predstavite vlogo solidarnosti kot imunskega sistema na socialni ravni! primerom.
\nSolidarnost je vzajemna pomo\u010d po na\u010delu vsi za enega eden za vse. Vsak je dele\u017een pomo\u010di glede na potrebo in ne glede na njegovo materialno stanje, zavarovanje… Tako so najve\u010d pomo\u010di dele\u017eni najbolj \u0161ibki, kar zagotavlja ve\u010djo zdr. varnost tudi za ostale. Gre za skupno odgovornost in korist. Vklju\u010duje aktivno sodelovanje ljudi, ki \u017eive skupaj v neki obliki dru\u017ebene ureditve. Solidarnost se ka\u017ee na vseh podro\u010djih, za ohranjanje zdravja, povrnitev zdravja, preskrba s stanovanji, hrano ter pitno vodo. Ljudje so sposobni pomagati sebi ter svoji okolici. Gre za re\u0161evanje socialnih stisk in te\u017eav posameznikov, dru\u017ein in skupin. Socialno varstvo nudi naslednje storitve: soc. preventivo, soc. pomo\u010d, osebno pomo\u010d, pomo\u010d dru\u017einam, institucionalno varstvo, zaposlitev. Podpira razvoj samopomo\u010di, dobrodelnosti, prostovoljno delo. Prim.: pomo\u010d pri nastanitvi in os. higieni onemoglemu zagotavlja manj\u0161o mo\u017enost za\u010detka epidemij, ki bi prizadele tudi ostale.<\/p>\n
91. Utemeljite \u00bbvpra\u0161anje pre\u017eivetja\u00ab skozi eno od naslednjih teoreti\u010dnih perspektiv: Podkrepite s svojim primerom.
\n1. pove\u010danje adaptivne sposobnosti (Parsons), Oseba razvije ve\u010d mo\u017enosti prilagajanja
\n2. ohranjanje Autopoiesis in zmo\u017enost prilagajanja (Maturana in Varela) Zmo\u017enost samoproizvajanja in prilagajanja
\n3. zadostna raznolikost mo\u017enih odgovorov (Beer). Model biabilne mo\u017enosti pre\u017eivetja – oseba razvije ve\u010d mo\u017enih odgovorov – isto stvar zaradi izku\u0161enj lahko dose\u017ee na razli\u010dne na\u010dine. \u010ce npr nima strehe, \u0161otora, zna narediti zavetje iz naravnih materialov, vej, suhe trave… ,na dopust smo pozabili vzeti \u010daje in sirupe. Odlo\u010dili smo se, da bomo pre\u017eiveli brez njih. Nabirali smo zeli\u0161\u010da v naravi (ki smo jih poznali) in iz njih kuhali doma\u010di \u010daj.<\/p>\n
76. Zakaj je pomembna bitka pri Solferinu? Kaj je spro\u017eila?
\n– Po bitki pri Solferinu leta 1859 je Henry Dunant (HD) videl in do\u017eivel neizmerno trpljenje tiso\u010dev ranjencev, ki so brez pomo\u010di umirali na boji\u0161\u010du (okoli 40 000 mrtvih). Zato je okoli\u0161ko prebivalstvo organiziral, da so jim preskrbeli streho nad glavo in dali vsaj zasilno PP in oskrbo (ne glede na dr\u017eavno pripadnost).
\n– HD je bil utemeljitelj organizirane pomo\u010di ranjencem in napisal je knjigo Spomini na Solferino, ki je bila nato pobuda za ustanovitev mednarodne humanitarne organizacije RK (1863) in za ustanovitev \u017dK. H. Dunant je l. 1901 dobil Nobelovo nagrado za mir.<\/p>\n
77. Na\u0161tejte \u017denevske konvencije! Koga \u0161\u010ditijo? \u017denevske konvencije iz leta 1949:
\n– I. \u017dK za izbolj\u0161anje polo\u017eaja ranjencev in bolnih oboro\u017eenih sil na bojnem polju
\n– II. \u017dK za izbolj\u0161anje polo\u017eaja ranjencev in bolnih in brodolomcev oboro\u017eenih sil na morju
\n– III. \u017dK o ravnanju z vojnimi ujetniki, IV. \u017dK za za\u0161\u010dito civilnih oseb med vojno<\/p>\n
Dopolnilna protokola iz leta 1977:
\n– Protokol I.: dopolnilni protokol o za\u0161\u010diti \u017ertev mednarodnih oboro\u017eenih spopadov
\n– Protokol II.: dopolnilni protokol o za\u0161\u010diti \u017ertev ne mednarodnih oboro\u017eenih spopadov<\/p>\n
\u017dK \u0161\u010ditijo: ranjence in bolnike oboro\u017eenih sil na bojnem polju, ranjence, bolnike in brodolomce oboro\u017eenih sil na morju, vojne ujetnike, zdr. osebje in civilne osebe med vojno.
\nPrepovedano je moriti, mu\u010diti, pohabljati, izrekati skupinske kazni (pravica do sodi\u0161\u010da in zagovora), usmrtiti \u010dloveka brez sodne odlo\u010ditve, nikoli niso dovoljeni povra\u010dilni ukrepi.<\/p>\n
78. Na\u0161tejte podro\u010dje uporabe \u017denevskih konvencij!
\nPodro\u010dje uporabe \u017dK: vojna ali oboro\u017eeni spopadi, okupacija, kolonialna prevlada, podpisnice konvencij, od za\u010detka oboro\u017eenega spopada do zaklju\u010dka voja\u0161kih operacij<\/p>\n
80. Razlo\u017eite razliko med \u010dlove\u0161kimi pravicami in MHP (mednarodno humanit. pravo)!
\n– Skupno obema – za\u0161\u010dita posameznika
\n– \u010clovekove pravice: pravice posameznika, ki mu jih mora zagotoviti dr\u017eava in veljajo vedno – v vojni in miru (v izjemnih razmerah jih dr\u017eava lahko omeji)
\n– MHP: za\u0161\u010dita posameznika v oboro\u017eenih spopadih, uporaba osnovnih \u010dlovekovih pravic v oboro\u017eenih spopadih (je nadgrajeno \u010dlovekovim pravicam, teh dr\u017eava ne more omejiti)
\n– MHP se nana\u0161a tudi na dobrine, okolje, objekte z nevarnimi snovmi<\/p>\n
81. Na\u0161tejte ukrepe za prepre\u010devanje zlorab in kr\u0161itev dolo\u010dil MHP!
\nPrepre\u010devanje zlorab in kr\u0161itev dolo\u010dil MHP.
\n– dr\u017eave – dolo\u010dene kazenske sankcije, ad hoc sodi\u0161\u010da
\n– mednarodno kazensko sodi\u0161\u010de<\/p>\n
82. Katera so temeljna na\u010dela MHP, veljavna v oboro\u017eenih spopadih?
\nTemeljna na\u010dela MHP: na\u010delo razlo\u010devanja (vojak – civilist), na\u010delo sorazmernosti (izguba – korist), prepoved uporabe oro\u017eij, ki povzro\u010dajo prekomerno trpljenje in po\u0161kodbe
\n– varstvo in spo\u0161tovanje kulturnih in naravnih spomenikov<\/p>\n
RAZVOJ IN POMEN HUMANITARNEGA PRAVA
\nMHP – sopomenke: vojno pravo; pravo oboro\u017eenih sil. Kdaj se MHP uporabi? oboro\u017eeni spopad. MHP – \u017eenevsko pravo – za\u0161\u010diti \u017ertve vojne, – haa\u0161ko pravo – pravni in tehni\u010dni vidiki vojskovanja
\nMHP: – JUS AD BELLUM (pravica do vojne) – pravica za\u010deti vojno: prava, pravi\u010dna in sprejemljiva vojna
\n– JUS IN BELLUM (pravica v vojni) – pravila in omejitve v vojni
\n– prva \u017eenevska konvencija leta 1864 – za\u0161\u010dita vojakov in medicinskega osebja z znakom
\n– pri muslimanih – rde\u010di polmesec na beli podlagi – 40 dr\u017eav: je enakovreden na\u0161emu rde\u010demu kri\u017eu na beli podlagi – 1392 dr\u017eav<\/p>\n
NAMEN MHP: za\u0161\u010dita in spo\u0161tovanje za\u0161\u010ditenih oseb
\n– za\u0161\u010dita – nikdar nih\u010de ne more odpovedat
\n– za\u0161\u010ditene osebe:pripadniki oboro\u017eenih sil (brodolomci in vojaki ranjenci oz. bolniki), zdr. osebje in slu\u017ebe, pripadniki CZ: vojni ujetniki: civilne osebe, civilne in kulturne dobrine; naravno okolje, vsi objekti, ki vsebujejo nevarne sile
\n– pravila za vse vpletene strani
\nMHP DANES: Problem je poznavanje in spo\u0161tovanje dolo\u010db MHP, hude kr\u0161itve: Afganistan, Irak, Izrael, Javno kazanje fotografij vojnih ujetnikov je prepovedano
\n– vojnemu ujetniku se vzame oro\u017eje, ne sme se pa vzeti plinske maske, obleka se pusti – kot jo ima, vojni ujetniki imajo pravice in dol\u017enosti (pravica, da komunicirajo s svojci; pravica, da jih obi\u0161\u010dejo delegati RK…), eden ve\u010djih problemov v svetu so otroci-vojaki v vojni
\nSISTEM ZRP IN VLOGA RKS – Varnost pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami je del notranje varnosti RS. V okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami se izvajajo za\u0161\u010ditni ukrepi ter re\u0161evanje in pomo\u010d.<\/p>\n
ZAKONODAJA IN PRAVNI AKITI
\n– zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami, resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS, obrambna strategija RS, doktrina civilne obrambe RS, – doktrina ZRP
\n– nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami<\/p>\n
ZNAK RK KOT SREDSTVO OZNA\u010cEVANJA IN SREDSTVO ZA\u0160\u010cITE
\nZGODOVINA ZNAKA: \uf09f pred sprejemom znaka RK, 1859 – bitka pri Solferinu,
\n– 1863 – ustanovitev MORK (mednarodni odbor RK) v \u017denevi
\n– 1864 \u2013 sprejet RK na belem ozadju (1. \u017eenevska konvencija)
\n– 1876 – tur\u0161ka vlada sprejme rde\u010di polmesec (na beli podlagi)
\n– 1923 – rde\u010di lev s soncem (na beli podlagi) – Iran,
\n– 1929 – priznani vsi trije znaki (v Haagu),
\n– 1980 – Iran sprejme rde\u010di polmesec (namesto rde\u010dega leva s soncem),
\n– 2000 – pobuda za sprejem dodatnega, tretjega znaka (rde\u010di kristal – opu\u0161\u010deno),
\n– 2001 – predlog SLO za tretji znak, sicer \u0161e ve\u010d predlogov drugih dr\u017eav,
\n– H. D. (1828 – 1910) \u2013 l. 1901 dobitnik 1. Nobelove nagrade za mir (RK na belem ozadju)<\/p>\n
PRAVNA PODLAGA ZNAKA:
\n– IV. \u017eenevske konvencije (1949), dopolnilna protokola (1977), dopolnilna protokola iz 2005 Ustava RS (1991), zakon o RKS (1993), zakon o obrambi (1994),
\n– zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami (1994).<\/p>\n
83. Razlo\u017eite razliko med za\u0161\u010ditno in ozna\u010devalno uporabo znaka RK \u2013 z. MIRU!
\nUporaba znaka v za\u0161\u010ditne namene – velik znak na vidnem mestu – se uporablja med spopadi in pomeni vidno znamenje za\u0161\u010dite, ki jo dajejo \u017dK:
\n– prostovoljcem RK, medicinskem osebju, delegatom MORK- a…
\n– medicinskim enotam, in \uf09f prevoznim sredstvom ND, ki bodo med vojno uporabljala v medicinske namene in \u010de taksno uporabo odobrijo vladne oblasti.
\n– bolni\u0161nice, znak je ve\u010dji kot v ozna\u010devalne namene<\/p>\n
V ozna\u010devalne namene – manj\u0161i znak: se uporablja zlasti v miru
\n– poudarja, da je oseba ali objekt povezan z Mednarodnim gibanjem RK ali RP
\n– opozarja, da organizacije delujejo po temeljnih na\u010delih RK (7)
\n– ne sme biti na traku okoli rokava ali na strehi \uf09f predvsem nacionalna dru\u0161tva za RK, RP
\n– za ozna\u010devanje re\u0161evalnih vozil in postaj PP (pod pogojem, da je znak rabljen v skladu z dr\u017eavno zakonodajo da ND izrecno dovoljuje njegovo uporabo in da je v ozna\u010denih objektih mogo\u010de dobiti brezpla\u010dno oskrbo)<\/p>\n
UPORABA ZNAKA V MIRU: stavbe, naprave, sanitetni material ter prevozna in prenosna sredstva zdr. zavodov, zasebnih zdr. delavcev in zdr. sodelavcev
\n– prevozna in prenosna sredstva drugih pravnih oseb, ki se uporabljajo za prevoz ranjencev in bolnih, \u010de dobijo za no\u0161enje znaka dovoljenje ministra pristojnega za zdravstvo
\n– kraji dolo\u010deni za prvo med. pomo\u010d v naselju, na prometnicah, podjetjih, zavodih, organih
\n– znak, ki se uporablja kot sredstvo ozna\u010devanja mora biti manj\u0161i od znaka, ki se uporablja kot sredstvo za\u0161\u010dite in ne sme biti na traku okrog rokava in ne na strehi stavbe.<\/p>\n
UPORABA ZNAKA MED SPOPADl:
\nA) za ozna\u010devanje (majhen znak)- samo ND, RK in RP (ne smejo namestiti znak-a na rokave ali na strehe stavbe)
\nB) za za\u0161\u010dito (velik znak) – medicinske slu\u017ebe OS (oboro\u017eene sile), ND, RK in RP (s pooblastilom dr\u017eave za pomo\u010d medic. slu\u017ebam OS), civilne bolni\u0161nice (s pooblastilom), vse civilne med. enote (H, postaje PP… s pooblastilom), druga dru\u0161tva za pomo\u010d<\/p>\n
84. Na\u0161tejte zlorabe znaka RK, podkrepite s primeri!
\nZloraba znaka: posnemanje (imitacija)
\n– napa\u010dna raba\/prilastitev (uzurpacija) (uporaba za ozna\u010ditev o\u010di\u0161\u010denega prostora, oznaka sanitetnega materiala…)
\n– huda zloraba\/zahrbtna raba (perfidnost) (na tanku, na helikopterju – ki potem napade)<\/p>\n
85. Na\u0161tejte ukrepe za spo\u0161tovanje znaka RK? – Ukrepe za spo\u0161tovanje znaka RK:
\n– preventivni ukrepi (\u0161irjenje znanj, usposabljanje, zakonodaja, prevajanje \u017dK, medsebojna pomo\u010d dr\u017eav)
\n– nadzor spo\u0161tovanja (MORK-a, pristojne dr\u017eavne slu\u017ebe, ND, delovne sile za\u0161\u010ditnice)
\n– represivni ukrepi (obveznosti dr\u017eav, kazenska in disciplinska odgovornost, medsebojna pomo\u010d dr\u017eav)<\/p>\n
SKLEP: znak RK je bistvenega pomena za vso humanitarno dejavnost – \u0161\u010diti \u017ertve in tiste, ki jim pridejo na pomo\u010d, za\u0161\u010ditno vrednost znaka je treba krepiti \u017ee v miru.<\/p>\n
NA\u010cELA ORGANIZIRANJA ZA\u0160\u010cITE, RE\u0160EVANJA IN POMO\u010cI<\/p>\n
Vsakdo ima pravico do ZRP, \u010de je zaradi nesre\u010de ogro\u017eeno njegovo \u017eivljenje, zdravje ali premo\u017eenje, Prednost imata za\u0161\u010dita in re\u0161evanje \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, Vse dejavnosti za ZRP so \u010dlovekoljubne narave, Organi in sile ZRP delujejo v skladu z zakonodajo,
\n– Pomembno je izvajanje preventivnih ukrepov, Pri izvajanju ZRP se je treba izogibati nepotrebnim tveganjem, Vsakdo je dol\u017ean pomagati po svojih mo\u010deh in sposobnostih,
\n– Pri nudenju pomo\u010di poskrbeti za lastno varnost, Vsakdo mora obvestiti najbli\u017eji center za obve\u0161\u010danje, policijo ali ustrezni re\u0161evalno slu\u017ebo o vsaki nevarnosti ali nesre\u010di takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel, \uf09f Prebivalci morajo imeti dostop do informacij o nevarnostih naravnih in drugih nesre\u010d ter o varstvu pred njimi, Pomembna je vloga lokalne skupnosti o prepre\u010devanju, obve\u0161\u010danju, za\u0161\u010diti in re\u0161evanju. (ob nesre\u010di uporabi najprej svoje sile in sredstva za ZRP). Vsaka fizi\u010dna ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz malomarnosti, povzro\u010dila ogro\u017eenost, zaradi katere so nastali stro\u0161ki nujnega ukrepanja, mora pokriti neposredno \u0161kodo, stro\u0161ke za\u0161\u010ditnih ukrepov ter stro\u0161ke za\u0161\u010dite in re\u0161evanja.
\n– Sile in sredstva za ZRP se organizirajo glede na ogro\u017eenost ter po prostorskem in funkcionalnem na\u010delu. Sile za ZRP morajo biti organizirane, usposobljene in opremljene tako, da se na nesre\u010do lahko odzovejo v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu, Vojsko in obrambna sredstva je mogo\u010de uporabiti za ZRP, \u010de razpolo\u017eljive sile in sredstva ne zadostujejo za nujno re\u0161evanje in pomo\u010d in \u010de vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog
\n– Na\u010drti ZRP morajo biti enostavni, jasni in razumljivi, z njimi morajo biti seznanjeni vsi njihovi izvajalci, V vojnem stanju morajo izvajalci ZRP izpolnjevati pogoje, dolo\u010dene z \u017dK,
\n– Pomo\u010d ob nesre\u010di je praviloma brezpla\u010dna.<\/p>\n
TEMELJNA PRAVILA MHP, VELJAVNA V OBORO\u017dENIH SPOPADIH
\n1. Osebe zunaj spopada so v vseh okoli\u0161\u010dinah so za\u0161\u010ditene, z njimi je treba ravnati brez kakr\u0161negakoli neugodnega razlikovanja.
\n2. Prepovedano je ubiti ali raniti sovra\u017enika, ki se preda ali ki je zunaj spopada.
\n3. Ranjence in bolnike je treba pobrati in stran v spopadu, ki jih ima v oblasti, jih mora negovati. Za\u0161\u010diteni so tudi medicinsko osebje, zgradbe, prevozna sredstva in material.
\n4. Zajeti bojevniki pod oblastjo nasprotne strani so upravi\u010deni do spo\u0161tovanja njihovega \u017eivljenja, dostojanstva, prepri\u010danja in osebnih pravic. Za\u0161\u010diteni so pred vsakim nasilnim dejanjem. Pravico imajo do javljanja svojcem in prejemanja pomo\u010di.
\n5. Vsak ima pravico do osnovnega pravnega varstva. Nikogar se ne sme telesno ali psihi\u010dno mu\u010diti, telesno kaznovati ali z njim kruto oziroma poni\u017eujo\u010de ravnati.
\n6. Strani v spopadu in pripadniki njihovih oboro\u017eenih sil ne morejo izbrati kateregakoli na\u010dina ali sredstva vojskovanja.
\n7. Strani v spopadu morajo vedno razlikovati med vojaki in civilisti ter prizana\u0161ati civilnemu prebivalstvu in dobrinam.<\/p>\n
86. Vplivi\/ posledice travmatskega do\u017eivetja: – PSIHOLO\u0160KI POTEK SOO\u010cANJA Z NESRE\u010cO
\n– kratkotrajni: \u0161ok\/panika in postopno vrnitev v obi\u010dajne tirnice
\n– dolgotrajni: \u0161ok\/ posttravmatske motnje
\n– vse\u017eivljenjski: \u0161ok\/ neozdravljiva posledica (tri plastne krize)
\n– Pomembna je prva psiholo\u0161ka pomo\u010d za prepre\u010ditev in omilitev trajnih posledic<\/p>\n
87. Kaj je posttravmatska stresna motnja?
\nPost-travmatska motnja pomeni dolgotrajen \u0161ok, ki ga oseba do\u017eivi zaradi nesre\u010de. Le ta traja dolgo \u010dasa in potrebuje tudi zdravljenje psihiatra ter pomo\u010d dru\u017eine ter ostalih zdr. delavcev. Je ozdravljiva, vendar na dolgi rok. Za razliko od kratkotrajnega \u0161oka, ki nastopi ob nesre\u010di ter se postopoma umiri.<\/p>\n
88. Kako lahko koristimo socialne mre\u017ee in socialno oporo v izjemnih razmerah?
\nIzredno pomembna je pomo\u010d prijateljev in znancev, ko do\u017eivimo stres. Predvsem je pomembna komunikacija, psih. ter materialna podpora (sprejetje pod svojo streho). Prizadeti potrebuje tudi pomo\u010d \u0161ir\u0161e skupnosti ( z obleko, hrano, adaptacijo stanovanja..) Posebno pozornost je potrebno nameniti populaciji s posebnimi potrebami (invalidi, otroci, ostareli). Potrebujejo soc. pomo\u010d in pomo\u010d svetovalcev, ki morajo biti ustrezno izobra\u017eeni.<\/p>\n
89. Prika\u017eite primere dejavnikov medsebojne pomo\u010di v izrednih razmerah
\nDa bi lahko razvili pri ljudeh ob\u010dutek za medsebojno pomo\u010d, moramo delovati na vzgojnem podro\u010dju, razvijati vrednote, gojiti dobre medsebojne odnose, komunikacijo, ljudi izobraziti za pomo\u010d. Poleg neposrednega re\u0161evanja \u017eivljenj so potrebne \u0161e druge oblike pomo\u010di, kot so zagotavljanje in delitev hrane, vode, obleke, stanovanja ter drugih \u017eivljenjsko nujnih stvari. V izrednih razmerah se najprej koristijo mo\u017enosti pri sorodnikih in prijateljih, nato pa \u0161e \u0161ir\u0161e skupnosti. Posebno pozornost posve\u010damo nose\u010dnicam, otrokom, invalidom…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
SLO – povr\u0161ina; 20256 km2; 1965980 prebivalcev, BDP 10,119 USD\/preb. (1.2000), sti\u010di\u0161\u010de Alp, Panonske ni\u017eine, dinarsko-kra\u0161kega sveta in Sredozemlja, v povpre\u010dju ve\u010d kot 2% BDP letno za naravne nesre\u010de, nove nevarnosti civilizacijskih nesre\u010d IZREDNE RAZMERE \u2013 kdaj nastopijo izredne razmere za zdravstvo Nastopijo za zdravstvo takrat, ko pride (obi\u010dajno nenadno) do nesorazmerja med potrebami po … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori iz zdravstvene nege v izjemnih razmerah<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1289],"tags":[3580,91,3579,80,392],"class_list":["post-4352","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-javno-zdravje","tag-izjemne-razmere-v-zdravstvu","tag-prva-pomoc","tag-vprasanja-in-odgovori-iz-zdravstvene-nege-v-izjemnih-razmerah","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4352","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4352"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4352\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4352"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4352"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4352"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}