Proces zdravstvene nege je sistemati\u010dno zaporedje povezanih negovalnih ukrepov, ki omogo\u010dajo individualno oskrbo bolnika v dani situaciji, vendar sam proces zdravstvene nege \u0161e ni zagotovilo, da bo otrok res obravnavan individualno. Ta proces zajema \u0161tiri faze:
\n1. zbiranje informacij in podatkov, njihova analiza, ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (negovalna diagnoza),
\n2. postavljanje ciljev in na\u010drtovanje zdravstvene nege,
\n3. izvajanje zdravstvene nege
\n4. vrednotenje zdravstvene nege.<\/p>\n
Faze procesa zdravstvene nege so v medsebojni povezanosti in odvisnosti. Pri otroku poteka proces zdravstvene nege po enakih fazah kot pri odraslemu, le v vse faze je potrebno vklju\u010diti tudi dru\u017eino. Pri tem niso mi\u0161ljeni le star\u0161i, pa\u010d pa vsi \u010dlani, ki jih med seboj povezujeta ljubezen in naklonjenost oz. medsebojna pomo\u010d. Ravno tako pa moramo upo\u0161tevati, da so otroci \u017ee od samega za\u010detka individuumi s specifi\u010dnimi potrebami (fizi\u010dne, emocionalne, socialne in duhovne potrebe).<\/p>\n
Teoreti\u010dni modeli, ki jih medicinske sestre lahko uporabijo, ko negujejo otroke, so razli\u010dni. Naloga medicinskih sester je, da se seznanijo z razli\u010dnimi teoreti\u010dnimi modeli in jih dobro prou\u010dijo. Medicinske sestre naj izoblikujejo na oddelkih oz podro\u010djih kjer delajo lastno filozofijo in na podlagi poznavanja teoreti\u010dnih modelov in izoblikovane filozofije oddelka izberejo najustreznej\u0161i teoreti\u010dni model. Z upo\u0161tevanjem filozofije in z uporabo teoreti\u010dnega modela naj medicinske sestre oblikujejo svoj lastni teoreti\u010dni model.<\/p>\n
Pri nas se najpogosteje uporablja teoreti\u010dni model Virginije Henderson. Ta navaja naslednje \u017eivljenjske aktivnosti, ki naj bi jih medicinska sestra upo\u0161tevala pri izvajanju zdravstvene nege:
\n– dihanje,
\n– prehranjevanje in pitje,
\n– izlo\u010danje,
\n– gibanje,
\n– spanje in po\u010ditek,
\n– obla\u010denje in sla\u010denje,
\n– vzdr\u017eevanje telesne temperature,
\n– skrb za osebno higieno,
\n– izogibanje nevarnostim v okolju,
\n– izra\u017eanje \u010dustev, potreb, mnenj (komunikacija),
\n– koristno delo,
\n– razvedrilo, rekreacija,
\n– izra\u017eanje verskih \u010dustev,
\n– u\u010denje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju.<\/p>\n
Za la\u017eje razumevanje teoreti\u010dnega modela Hendersonove je dobro, da poznamo tudi motivacijsko teorijo po Maslowu.
\nZbiranje informacij in podatkov in ugotavljanje potreb po zdravstveni negi<\/p>\n
V prvi fazi procesa zdravstvene nege mora medicinska sestra najti odgovor na vpra\u0161anje: “Kaj moram vedeti o otroku in njegovi dru\u017eini, da mu bom lahko nudila najkakovostnej\u0161o zdravstveno nego?” Za sistemati\u010dno zbiranje podatkov je nujno potreben “nek okvir” – negovalni list, sicer se mora medicinska sestra nasloniti zgolj na svoj spomin. V tem primeru se kaj lahko pripeti, da enostavno pozabi na kak\u0161no pomembno informacijo. Zavedati se pa moramo, da je negovalni list zgolj vodi\u010d. Pri zbiranju podatkov se ravnamo po na\u010delu individualnega in celostnega pristopa.<\/p>\n
Na\u010dini zbiranja podatkov<\/p>\n
Podatke o otroku dobimo:
\n– direktno:
\n– z lastnim opazovanjem \/splo\u0161no, specifi\u010dno\/,
\n– iz pogovora z dru\u017eino in otrokom,
\n– iz pogovora z negovalnim in zdravstvenim timom,<\/p>\n
– indirektno:
\n– iz dokumentacije, ki jo je otrok prinesel s seboj,
\n– iz popisa bolezni.<\/p>\n
Tako zbrane podatke delimo na:
\n– objektivne: to so vsi podatki, ki jih dobimo z antropolo\u0161kimi meritvami in z diagnosti\u010dnimi preiskavami, opazovanjem,
\n– subjektivne: to so podatki, ki so obi\u010dajno kombinacija odgovorov otroka in star\u0161ev. Otroka moramo spodbuditi, da odgovori na \u010dimve\u010d vpra\u0161anj. Upo\u0161tevati moramo, da se otrokovi odgovori pogosto razlikujejo od star\u0161evskih, \u010desar pa se le-ti sploh ne zavedajo. Ker ugotavljamo otrokove potrebe, so njegov ob\u010dutja za na\u010drtovanje zdravstvene nege zelo pomembna. Opa\u017eanja nas u\u010dijo, da so otroci, ki doma sodelujejo pri sprejemanju odlo\u010ditev, tudi v procesu zdravstvene nege sposobni odigrati aktivno vlogo.
\n– Pomen prvega pogovora<\/p>\n
Prvo sre\u010danje medicinske sestre z otrokom in njegovo dru\u017eino je pomembno za nadaljnje sodelovanje. \u010ceprav so si MS in dru\u017eina z otrokom ob prvem sre\u010danju tujci, se takrat postavijo temelji za dobro medsebojno sodelovanje. Dober medsebojni odnos je temelj za kakovostno zdravstveno nego. Medicinska sestra naj pri\u010dne razgovor glede na otrokovo vedenje in razpolo\u017eenje ter njegovo razvojno stopnjo in glede na reakcije star\u0161ev. Otroci in star\u0161i, ki vstopajo v sistem zdravstvenega varstva, so zelo razli\u010dni. Medicinska sestra mora vedeti, da otrok zlepa ne bo mogel verbalizirati vseh svojih te\u017eav. Za razumevanje otrokovih strahov in stisk mora biti pozornost posve\u010dena vsem vidikom otrokovega vedenja, ne le govoru. Tudi informacije, ki jih dajo star\u0161i, so lahko izkrivljene, ker ne \u017eelijo, da bi bili obravnavani kot nesposobni.<\/p>\n
V za\u010detni fazi si medicinska sestra pridobiva zaupanje in razumevanje otroka in dru\u017eine. Pomembno je, da medicinska sestra aktivno in pozorno poslu\u0161a star\u0161e in otroka in jim izkazuje popolno spo\u0161tovanje, da jih sprejme tak\u0161ne kot so. Naj bo ljubezniva in prijateljska. Ne sme jim vsiljevati svojega mnenja, ampak mora z njimi vzpostaviti razumevajo\u010d odnos in jim postavljati odprta vpra\u0161anja. Star\u0161em in otroku naj ponudi \u010dim ve\u010d informacij, s tem jim zmanj\u0161a strah in pove\u010da zaupanje. Izogiba naj se dajanju nasvetov, zanikanju star\u0161evskih in otrokovih \u010dustev. Star\u0161em in otroku moramo dati mo\u017enost izbire in odlo\u010danja, med razli\u010dnimi mo\u017enostmi.<\/p>\n
Pogovor z otrokom in dru\u017eino je pomemben zaradi:
\n– pridobitve pomembnih informacij, ki so osnova za na\u010drtovanja zdravstvene nege,
\n– vzpostavi se zaupanje in razumevanje med medicinsko sestro, otrokom in star\u0161i,
\n– otrok pridobi ob\u010dutek varnosti in izgubi ob\u010dutek strahu,
\n– med pogovorom imamo mo\u017enost otroka pomiriti in potola\u017eiti,
\n– star\u0161e motiviramo za sodelovanje v procesu zdravstvene nege,
\n– otroku pove\u010damo zanimanje za njegovo okolico.
\nOkoli\u0161\u010dine prvega razgovora<\/p>\n
Vsekakor morajo biti star\u0161i in otrok pripravljeni na sodelovanje.Prilo\u017enosti za prvi pogovor je veliko, ni nujno, da je sprejemna ambulanta najbolj\u0161i prostor za pogovor. Dol\u017enost medicinske sestre je, da zagotovi intimnost. Mo\u017enosti za pogovor se poka\u017eejo, ko star\u0161i pospremijo otroka na oddelek, \u010de sodelujejo pri kopanju otroka, obla\u010denju ali namestitvi v posteljo. V tem \u010dasu ima medicinska sestra dovolj \u010dasa za pridobitev vseh potrebnih podatkov. \u010ce pa star\u0161i pogovor zavra\u010dajo, moramo njihovo odlo\u010ditev sprejeti in pogovor prelo\u017eiti na kasnej\u0161i \u010das.
\nVpra\u0161alnik za zbiranje informacij<\/p>\n
S pomo\u010djo vpra\u0161alnika za zbiranje informacij naj medicinska sestra zbere vse informacije, ki se nana\u0161ajo na fizi\u010dni, psihosocialni in intelektualni vidik otrokovega razvoja. Poleg osnovnih podatkov o otroku zbere medicinska sestra tudi podatke o njegovi pripravi na hospitalizacijo, o vzrokih za sedanjo in morebitne prej\u0161nje hospitalizacije in o reakcijah v zvezi z njimi\u2026<\/p>\n
Podatke zbiramo o otrokovih navadah pri hranjenju, spanju, izlo\u010danju, osebni higieni, gibanju, komuniciranju, igri,\u2026Poizvedeti moramo, kako otroka kli\u010dejo v njegovi dru\u017eini. Ve\u010dina otrok, zlasti mlaj\u0161ih, ima ljubkovalno ime in svojega pravega imena sploh ne pozna ter se nanj ne odzove. Vpra\u0161ajmo tudi, kako otrok kli\u010de svojo mamo, o\u010deta, sestre in brate oz. ostale bli\u017enje osebe. Pomembno je izvedeti, na koga v dru\u017eini je najbolj navezan, kaj ga najbolj zanima, \u010desa se boji. Prav tako moramo v pogovoru ugotoviti, kako gledajo star\u0161i na hospitalizacijo in kaj \u017ee vedo o sedanji otrokovi bolezni ter v kolik\u0161ni meri so zdravstveno razgledani.
\nNegovalna diagnoza<\/p>\n
S pomo\u010djo zbranih podatkov in njihove analize ugotovimo otrokove potrebe oz. formuliramo negovalno diagnozo, ki vsebuje tri komponente:
\n– negovalni problem,
\n– vzrok problema,
\n– znake in simptome problema.<\/p>\n
Negovalna diagnoza je identifikacija obstoje\u010dega ali potencialnega negovalnega problema. Pomembno je, da negovalna diagnoza ustreza ugotovljenemu stanju otroka.
\nPostavljanje ciljev zdravstvene nege<\/p>\n
K vsakemu negovalnemu problemu sodi tudi negovalni cilj. Ta opisuje stanje, ki ga posku\u0161amo dose\u010di z zdravstveno nego. Postavi ga medicinska sestra skupaj z otrokom in dru\u017eino. Cilje delimo na kratkoro\u010dne in dolgoro\u010dne. Kratkoro\u010dni opisujejo posamezne stopnje oz. korake zdravstvene nege. Ti morajo biti usmerjeni k dolgoro\u010dnim ciljem. Prednost formuliranja kratkoro\u010dnih ciljev za posamezni negovalni problem je v tem, da lahko \u017ee v kraj\u0161em \u010dasovnem obdobju vidimo uspeh, kar motivira otroka, dru\u017eino in negovalni tim.<\/p>\n
Na\u010drtovanje zdravstvene nege<\/p>\n
Negovalne ukrepe na\u010drtujemo glede na individualne potrebe in cilje, ki smo jih skupaj s star\u0161i in otrokom zastavili pri posameznem otroku. Pri individualiziranem na\u010drtovanju zdravstvene nege morajo biti dane mo\u017enosti, da upo\u0161tevamo \u017eelje otroka in njegove dru\u017eine. Pri na\u010drtovanju zdravstvene nege upo\u0161tevamo vse zbrane podatke o otroku in dru\u017eini, standardni na\u010drt nege zdravega otroka in standard nege otroka z motenimi \u017eivljenjskimi aktivnostmi. V na\u010drtu naj bo opredeljeno kaj bo narejeno, kdaj, kje, kako in kdo bo to napravil.
\n[wp_ad_camp_1]
\nPri na\u010drtovanju zdravstvene nege otroka moramo upo\u0161tevati, da morajo biti najprej zadovoljene fiziolo\u0161ke potrebe: potreba po kisiku, vodi, hrani, izlo\u010danju, spanju, gibanju in temperaturi. Prav tako morajo biti zadovoljene potrebe po varnosti, ljubezni, pripadnosti, priznanju in osebni rasti (Maslow). Ugotovimo lahko, da za na\u0161tete potrebe najla\u017eje poskrbijo star\u0161i. Ravno tako lahko star\u0161i sodelujejo \u0161e pri hranjenju otroka, skrbi za osebno higieno, pestovanju in igranju z njim, laj\u0161anju bole\u010din, spremljanju otrok na razne diagnosti\u010dne preiskave \u2026. V primeru sodelovanja star\u0161ev moramo planirati tudi nadzor nad njimi in zdravstveno vzgojno delo z njimi.
\nIzvajanje zdravstvene nege<\/p>\n
Pred dejansko izvedbo plana zdravstvene nege je potrebno, da ga predelamo z otrokom in star\u0161i. \u010ce tega ne storimo, lahko to privede do zaklju\u010dka, da njihovo sodelovanje ni potrebno in da v dani situaciji nimajo nikakr\u0161ne kontrole nad dano situacijo, ne mo\u017enosti sodelovanja in ne pravic. Taka diskusija nudi medicinski sestri zagotovilo, da so zastavljeni cilji in na\u010drt zdravstvene nege skladni z otrokovim in dru\u017einskim pri\u010dakovanjem. \u010ce se o ciljih in na\u010drtih nismo pogovorili z otrokom ali dru\u017eino, je zelo malo mo\u017enosti, da bomo z na\u010drtovano strategijo uspeli. Idealno bi bilo, da bi na\u010drt zdravstvene nege predstaviti dru\u017eini \u017ee v prvih urah otrokovega sprejema, pri \u010demer ni nujno, da je ta na\u010drt \u017ee dokon\u010den, saj dodatno zbiranje informacij vodi do ustrezni sprememb na\u010drta. Obi\u010dajno terja taka predstavitev na\u010drta samo nekaj minut, vodi pa do bolj\u0161ega sodelovanja med medicinsko sestro in dru\u017eino. Izvedba dobro zami\u0161ljenega na\u010drt zdravstvene nege predstavlja za medicinsko sestro osebno zadovoljstvo. V tej fazi delovnega procesa lahko medicinska sestra dose\u017ee najve\u010djo nagrado za svoje delo: otrokov objem, otrokov nasmeh po prenehanju bole\u010dine, olaj\u0161anje na obrazih star\u0161ev, zadovoljstvo ob uspe\u0161no dose\u017eenem cilju.
\nVsaka medicinska sestra mora vedeti, da izvajanje zdravstvene nege brez ustreznega planiranja vodi kve\u010djemu k povpre\u010dnim rezultatom, \u010de ne kar k drugo razrednosti.
\nVrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege<\/p>\n
Prav je, da je vrednotenje vedno pridru\u017eeno izvajanju. Vrednotenje na predstavlja linearnega poteka v procesu zdravstvene nege, ampak se izvaja v obliki povratnih zank, v katerih stopimo korak nazaj, da bolj\u0161e ocenimo in analiziramo dano situacijo, ev. spremenimo oz. prilagodimo planiranje, uvedemo dodatne modifikacije in nove strategije za dosego cilja. Vrednotenje bo najbolj uspe\u0161no takrat, kadar bo otrokovo in mnenje dru\u017eine osnova za spremembe izvajanja plana. Pri vrednotenju se moramo zavedati, da otroci nimajo enakih vzorcev obna\u0161anja in reagiranja kakor odrasli. Ravno to nam narekuje, da moramo kriterije . vrednotenja oblikovati skupaj z otroci in njihovo dru\u017eino. Npr. medicinska sestra, ki je dala otroku zdravilo zoper bole\u010dino pred 30 minutami in najde otroka mirnega (pri gledanju televizije) , lahko sklepa, da je bilo zdravilo u\u010dinkovito. Po pogovoru z otrokom , pa lahko izve, da je bole\u010dina \u0161e prisotna, toda otroku koristi, da mirno le\u017ei in nanjo ne misli. Seveda se nadaljnje akcije medicinske sestre v takem primeru razlikujejo od tistih, ki bi jih sicer izvedla na osnovi prvotnega sklepanja.<\/p>\n
Pri vrednotenju zdravstvene nege otroka, ki sam ne more oz. ne zna vrednotiti rezultatov zdravstvene nege, hkrati pa njegovi star\u0161i niso stalno prisotni, je eti\u010dnost medicinske sestre izrednega pomena.<\/p>\n
Telesni razvoj:
\n– Ve\u010danje zunanjih delov telesa
\n– Rast notranjih organov
\n– Razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti<\/p>\n
Spoznavni razvoj:
\n– Razvoj govora
\n– Razvoj spomina
\n– Razvoj sklepanja
\n– Re\u0161evanje problemov
\n– U\u010denje
\n– presojanje<\/p>\n
\u010custveno osebnostni razvoj:
\n– Izra\u017eanje potreb
\n– Izra\u017eanje \u010dustev
\n– Do\u017eivljanje
\n– Temperament
\n– Osebnostne zna\u010dilnosti<\/p>\n
Socialni razvoj:
\n– Razvoj komunikacije
\n– Medosebni odnosi
\n– Socialne spretnosti
\n– Vedenje
\n– Morala<\/p>\n
Cilji zdravstvene nege otroka
\nCilj zdravstvene nege otroka je skrb za zdrav razvoj kot fizi\u010dnega, intelektualnega in \u010dustveno socialnega in duhovnega bitja znotraj dru\u017eine in skupnosti.Skrb od spo\u010detja do adolescence, v obdobju zdravja in bolezni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Proces zdravstvene nege je sistemati\u010dno zaporedje povezanih negovalnih ukrepov, ki omogo\u010dajo individualno oskrbo bolnika v dani situaciji, vendar sam proces zdravstvene nege \u0161e ni zagotovilo, da bo otrok res obravnavan individualno. Ta proces zajema \u0161tiri faze: 1. zbiranje informacij in podatkov, njihova analiza, ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (negovalna diagnoza), 2. postavljanje ciljev in na\u010drtovanje … Preberi ve\u010d o Posebnosti procesa zdravstvene nege<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3586,3521,963,935],"class_list":["post-4364","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-posebnosti-procesa-zdravstvene-nege","tag-skripta-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4364\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}