Med 24 \u2013 28 tednov gestacije
\nTe\u017ea: 600 \u2013 1400g, dol\u017eina: 25 \u2013 33 cm<\/p>\n
– Velika glava v primerjavi s telesom
\n– Porasel z dla\u010dicami \u2013 lanugom (17 in 20 tednom)
\n– Ko\u017ea je svetle\u010da, tanka, ob\u010dutljiva, hitro pride do odrgnin, po\u0161kodb
\n– Ko\u017ea je prozorna, skozi ko\u017eo prosevajo krvne \u017eile,ker ni podko\u017enega ma\u0161\u010devja
\n– Barva ko\u017ee govori o otrokovih potrebah po kisiku
\n– O\u010di zaprte, za\u010dnejo se odpirati okrog 26 tedna, vidi \u010drno belo
\n– Trepalnic \u0161e ni
\n– Uhlji mehki in upogljivi,se zavihajo
\n– Nohti na prstih nog in rok so komaj vidni
\n– Podplati so brez brazd in \u010drt
\n– Spolovila: deklice velikih sramnih ustnic \u0161e ni, \u0161\u010degetav\u010dek je velik in \u0161trle\u010d, mali sramni ustnici \u0161iroko razprti,
\n– De\u010dki: testisov \u0161e ni v skrotumu, prsnih bradavic \u0161e ni
\n– Roke kr\u010di in izteguje, pest nese tudi v usta
\n– Ob\u010dasno obrne tudi glavo, vendar jo ne dvigne
\n– \u017de sli\u0161i in zaznava okus
\n– Ob\u010duti bole\u010dino
\n– Ob\u010dutke izra\u017ea z mimiko obraza in s celim telesom (kolca, zeha, cmoka z jezikom\u2026)
\n– Mi\u0161i\u010dni tonus je majhen, zato ne more zadr\u017eati pokr\u010dene lege
\n– Dihati ni sposoben sam
\n– Ne zmore vzdr\u017eevat stalne telesne temperature
\n– ne zmorejo sprejemat hrane
\n– Nima \u0161e sesalnega refleksa, ali ne zna uskladiti po\u017eiranja in dihanja<\/p>\n
Nedono\u0161en\u010dek med 29 in 34 tednom<\/p>\n
– Obrne glavo iz ene strani v drugo
\n– Premika roke noge telo, gibi so sunkoviti
\n– Zagrabi ponujen prst
\n– Z usti prime dudo, ne\u017eno sesa, okrog 34 tedna popije del obroka po stekleni\u010dki
\n– Obrne se proti zvoku
\n– Z o\u010dmi se za kratek \u010das ustavi na obrazu (25 cm oddaljen)<\/p>\n
– Mo\u010dno \u010duti bole\u010dino, glasno joka, izrazita govorica telesa
\n– \u0160e vedno ne zmore skr\u010denega polo\u017eaja
\n– \u0160e ne znajo uskladiti sesanja, po\u017eiranja in dihanja
\n– Hranjenji so po hranilni sondi
\n– Potrebno dodatno ogrevanje
\n– Hitra rast in razvoj mo\u017eganske skorje, mielinizacija<\/p>\n
Dihanje nedono\u0161en\u010dka<\/p>\n
– MS spremlja dihanje z opazovanjem in s pomo\u010djo monitorjev
\n– Neenakomerno dihanje (prenehanje od 3- 10 sek), apnoi\u010dne atake (AA) (prenehanje od 10- 20 sek), posledi\u010dno slab\u0161a oksiginacija tkiv, bradikardija
\n– Prisotnost bledice, cianoze in marmorirana ko\u017ea
\n– Dihalna stiska: pospe\u0161eno dihanje ve\u010d kot 60 x v min.
\n– Ugrezanje prsnega ko\u0161a, stokanje pri izdihu, dihanje z nosnimi krili, stokanje ob izdihu, cianoza, hlastanje za zrakom in AA<\/p>\n
Vzroki nepravilnega dihanja<\/p>\n
– Nerazvitost centra za dihanje
\n– Nezrelost plju\u010d
\n– Premajhno \u0161tevilo alveol
\n– Pomanjkanje surfaktanta
\n– Majhen lumen dihalnih poti
\n– \u0160ibkost dihalne muskulature
\n– Slabo razvit refleks ka\u0161lja
\n– Ukrepi: monitorji- alarm; ne\u017eno drgnjenje po ko\u017ei ali podplatu; dodajanje kisika preko maske ali katetra; zdravila (aminifilin, teofilin, kofein); pomo\u010d pri dihanju z CPAP \u2013 (continuous positive airway pressure) ali z umetno ventilacijo
\n– \u010ce je potrebno otrok dobi preko tubusa surfaktant<\/p>\n
Telesna temperatura<\/p>\n
– Hitro izgubljajo toploto
\n– Nimajo podko\u017enega ma\u0161\u010devja
\n– Imajo malo ali ni\u010d rjavega ma\u0161\u010devja
\n– Velika povr\u0161ina glede na majhno maso
\n– Sobna temperatura: 28 st. in 85%
\n– Inkubator: 37st. In 100% vla\u017enost
\n– V prostoru naj ne bo prepih, postelja oz. inkubator stran od mrzlih povr\u0161in
\n– Vse stvari, ki pridejo v stik z nedono\u0161en\u010dkom morajo biti ogrete (inkubator, obla\u010dila, pleni\u010dke, odeja, fiziolo\u0161ka raztopina, roke)
\n– V prostoru naj ne bo prepih, postelja oz. inkubator stran od mrzlih povr\u0161in
\n– Vse stvari, ki pridejo v stik z nedono\u0161en\u010dkom morajo biti ogrete (inkubator, obla\u010dila, pleni\u010dke, odeja, fiziolo\u0161ka raztopina, roke)<\/p>\n
Stanje ko\u017ee<\/p>\n
– Vse plasti ko\u017ee so slabo razvite
\n– V povrhnjici celice ne zaro\u017eenevajo
\n– Za\u0161\u010ditna plast celic je tanka, ko\u017ea se hitro rani, se dolgo celi, odprta pot za mikroorganizme
\n– Ko\u017ea nima podko\u017eja, zato slaba izolacija
\n– Hitro pride do modric
\n– Po nekaj tednih se za\u010dne lu\u0161\u010dit
\n– Pomembno vzdr\u017eevanje vla\u017enosti v inkubatorju (100% vla\u017enost, 37 st.)
\n– Pomembna podlaga \u2013\u017eelatinasta podlaga
\n– Ne uporabljaj mil, kopeli, \u010distilna mleka
\n– Umivaj z ogreto fiziolo\u0161ko raz.
\n– Ko\u017eo ne bri\u0161i, ampak popivnaj
\n– Za \u010di\u0161\u010denje ne uporabljaj alkohola
\n– Pazi na pri\u010dvrstitev cevk<\/p>\n
Prehranjevanje<\/p>\n
– Nedono\u0161en\u010dki imajo v telesu ve\u010dji dele\u017e vode
\n– Po rojstvu izgubijo 10 \u2013 15% ali celo 20 %
\n– Pridobivanje te\u017ee je v prvih tednih majhno
\n– Veliko energije porabijo za presnovo, dihanje, vzdr\u017eevanje TT
\n– Zaradi malega \u017eelod\u010dka, nezrelih prebavnih fermentov pogosto polivajo
\n– Napihnjen trebu\u0161\u010dek zaradi \u010drevesnih plinov
\n– Pritisk trebu\u0161ne prepone na dihala
\n– Prera\u010dunavanje vnosa na podlagi porodne te\u017ee, pri\u010dakovanih potreb in izgub glede na gestacijsko starost in te\u017eave
\n– Kdaj in kako se bo nedono\u0161en\u010dek hranil, je odvisno od posameznega otroka (gestacijska starost, zdravstveno stanje)<\/p>\n
Izlo\u010danje<\/p>\n
– MS opazuje izlo\u010danje prvega blata in vsakodnevno izlo\u010danje
\n– Opazuje velikost in napetost trebu\u0161\u010dka,ki nastane zaradi neprebavljenih beljakovin in mle\u010dnega sladkorja
\n– Po navodilu zdravnika otrok dobi Donat Mg, ali MS naredi klizmo z toplo fiziolo\u0161ko raztopino,
\n– Pozorni smo na teko\u010de blato, vzrok so lahko mikroorganizmi, kar je za otroka lahko usodno<\/p>\n
Spanje<\/p>\n
– Moten po\u010ditek in spanje zaradi pogostih intervencij ZN \u2013 prilagodimo otrokovem budnem stanju
\n– Potrebuje veliko po\u010ditka in spanja zaradi energije, ki jo potrebuje za rast in razvoj
\n– V sobi zmanj\u0161amo hrup (tiho pogovarjanje \u0160t. Oseb omejeno)
\n– Prostor oz. posteljico zatemnimo<\/p>\n
Gibanje<\/p>\n
– Imajo zni\u017eano mi\u0161i\u010dno napetost in manj\u0161o mi\u0161i\u010dno mo\u010d
\n– Brez podpore imajo iztegnjene roke in noge
\n– Pravilni in podprti polo\u017eaji pomagajo k razvoju normalne dr\u017ee in napetosti mi\u0161ic
\n– Za podporo uporabimo mehke zvitke, vre\u010dke, gnezdeca (obro\u010di) iz razli\u010dnih materialov<\/p>\n
Primeren polo\u017eaj pomaga<\/p>\n
– Razviti normalne gibalne vzorce in dr\u017eo telesa
\n– Olaj\u0161a otrokovo dihanje
\n– Spodbudi normalen sr\u010den ritem
\n– Pomaga pri prebavi
\n– Otrok je umirjen
\n– Primerni razli\u010dni polo\u017eaji, ki jih moramo menjati<\/p>\n
Izra\u017eanje \u010dustev<\/p>\n
– Vez med materjo in otrokom je zaradi prezgodnjega poroda pred\u010dasno prekinjena
\n– Vendar otrok pozna materin glas, petje, smeh\u2026
\n– Ob prisotnosti star\u0161ev se otrok po\u010duti varno in se umiri, star\u0161i pa ob prisotnosti spoznavajo svojega otroka<\/p>\n
Stik z otrokom<\/p>\n
– Dotikanje, bo\u017eanje, ne\u017ena masa\u017ea ljubkovanje otroka
\n– Ne\u017eno pogovarjanje z otrokom
\n– Polaganje kazalca v otrokovo dlan
\n– Pestovanje
\n– \u201cKengoroo baby metoda\u201d<\/p>\n
\u201cKangaroo baby\u201d metoda<\/p>\n
– Mati in otrok sta spro\u0161\u010dena in umirjena
\n– \u010custvena vez med materjo in otrokom se utrjuje
\n– Manj\u0161a nevarnost bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb
\n– Neposredna vizualna stimulacija
\n– Mati in otrok ustvarita toplotno usklajeno okolje
\n– Otroci imajo in manj in kraj\u0161a obdobja plitvega dihanja in AA
\n– Otrok potrebuje manj kisika
\n– Laktacija je bolj\u0161a, dojenje se prej vzpostavi
\n– Otrok hitreje pridobiva na telesni te\u017ei
\n– Pri otroku so opazna dalj\u0161a obdobja globokega spanca
\n– Sr\u010dni utrip je bolj miren
\n– Otroci so hitreje odpu\u0161\u010deni domov<\/p>\n
Zlatenica<\/p>\n
– Fiziolo\u0161ka (vrh dose\u017ee 3- 5 dan in izveni v 2 tednih)
\n– Zgodnja (nastane \u017ee v prvem dnevu in hitro nara\u0161\u010da). Vzrok: neskladje med krvno skupino matere in otroka, nepravilnost eritrocitov
\n– Dolgotrajna (izgine po 6 \u2013 8 tednih). Vzrok: snovi v materinem mleku<\/p>\n
Zdravljenje<\/p>\n
– Pri blagi zlatenici otroka opazujemo
\n– Odvzem krvi za dolo\u010ditev vrednosti bilirubina
\n– Fototerapija: spekter modre ali zelene svetlobe molekule bilirubina spremeni v manj toksi\u010dne in topne v vodi. Nevarnosti: Zaradi izgube teko\u010dine mo\u017enost izgube TT in dehidracija
\n– Izmenjalna transfuzija krvi<\/p>\n
Najpogostej\u0161e te\u017eave nedono\u0161en\u010dkov<\/p>\n
– Dihalni premori (napadi apneje, apnoi\u010dne atake)
\n– Bradikardija
\n– Cianoza: periferna, centralna
\n– Anemija: malo krvi, malo eritrocitov, nizek hemoglobin, pred 32. tednom gestacije \u0161e ni eritropoetina. Znaki: barva ko\u017ee je sivkasto bleda, hitro dihanje, tahikardija, tahipnoa,AA, slabo sesanje, ne pridobivajo na TT, slab mi\u0161i\u010dni tonus, veliko spijo
\n– oku\u017ebe<\/p>\n
Opazovanje nedono\u0161en\u010dka<\/p>\n
Na slabo po\u010dutje oz. te\u017eave ka\u017eejo naslednji znaki:
\n– Pospe\u0161eno dihanje,
\n– Tahikardija,
\n– Nestabilna telesna temperatura
\n– Sprememba barve ko\u017ee
\n– Bruhanje, napet trebuh, driska
\n– Napete roke in noge, bole\u010d izraz
\n– Razdra\u017eljivost, jok<\/p>\n
Oku\u017ebe<\/p>\n
– Nimajo razvitega imunskega sistema
\n– Od matere \u0161e niso dobili protiteles
\n– Ogro\u017eeni zaradi katetrov, sond, tubusov
\n– Oku\u017eijo se pred, med in po porodu
\n– Pomembna higiena rok<\/p>\n
Znaki<\/p>\n
– Bledica, marmorinana ko\u017ea
\n– Hladni na otip
\n– Dihalna stiska
\n– Slabo prebavljajo mleko, bruhajo, pojavi se driska
\n– So nemirni, zaspani, apati\u010dni
\n– Ponovno se lahko pojavi zlatenica
\n– Gnojni izcedek iz o\u010di, noska in popka<\/p>\n
DIHANJE<\/p>\n
Dihala ali respiratorni trakt je organski sistem, ki omogo\u010da dihanje. Respiratorni trakt je zapleten organski sistem, ki ga sestavljajo: nos, \u017erelo, grlo, sapnik, sapnici in plju\u010da z bronhialnim vejevjem ter plju\u010dnimi me\u0161i\u010dki (ponovi anatomijo in fiziologijo).
\nDihanje je ena izmed osnovnih \u017eivljenjskih aktivnosti, ki se vzpostavi ob rojstvu in poteka samodejno celo \u017eivljenje.<\/p>\n
Dihanje zagotavlja, da celice v telesu dobijo za svojo presnovo dovolj kisika (O2) iz okolja in da organizem odda ogljikov dioksid (CO2), ki nastane pri presnovi v celicah.
\nZa dihanje so klju\u010dni procesi:
\n– Plju\u010dna ventilacija: pri kateri se izmenjuje zrak med zunanjostjo in alveoli;
\n– Difuzija: omogo\u010da prenos plinov iz plju\u010dnih alveolov v kri in iz krvi do celic v tkivih in nasprotno;
\n– Perfuzija: zagotavlja prenos plinov po krvi iz plju\u010d v tkiva in obratno (Bajrovi\u0107,1999).<\/p>\n
Takoj po rojstvu si mora otrok sam s svojim dihanjem zagotoviti zadostne koli\u010dine kisika za oskrbo svojih tkiv.
\nDa se dihanje lahko vzpostavi mora priti do trajnih sprememb:
\n– Teko\u010dina, ki je v plju\u010dih mora biti odstranjena;
\n– Plju\u010dne alveole se morajo trajno napolniti z zrakom, ki mora ostati tudi po maksimalnem izdihu kot rezidualni zrak;
\n– Pretok krvi skozi plju\u010da se mora pove\u010dati;
\n– Dihalni center mora prevzeti svojo vlogo.<\/p>\n
Dra\u017eljaji, ki delujejo na dihalni center takoj po rojstvu:
\n– Sprememba koncentracije O2 in CO2 v telesnih teko\u010dinah;
\n– kompresija in dekompresija prsnega ko\u0161a ob prehodu skozi porodni kanal;
\n– vpliv termi\u010dnih, mehani\u010dnih, zvo\u010dnih in drugih dra\u017eljajev iz okolice novorojen\u010dka.<\/p>\n
Novorojenec diha s pomo\u010djo prepone in trebu\u0161nih mi\u0161ic. Diha neenakomerno. Frekvenca dihanja je 55 \u2013 60\/min, pri \u0161estih do dvanajstih mesecih je od 22 \u2013 31, od prvega do drugega leta je 24, od drugega do \u010detrtega je 22, od \u010detrtega do \u0161estega je 20, od \u0161estega do osmega je 18.<\/p>\n
Frekvenca dihanja pri novorojen\u010dku, dojen\u010dku in majhnih otrocih v budnem stanju zelo niha, v spanju pa je odli\u010dno merilo za oceno zapore v dihalnih poteh in oceno dihalnega dela. Frekvenca dihanja, ki za\u010dne nenadoma padati ali je neenakomerna, ka\u017ee na bli\u017eajo\u010do se odpoved dihanja. Hitro dihanje in premori med dihanjem govorijo o iz\u010drpanosti otro\u0161kega organizma in da otroku grozi zastoj dihanja.
\nPri merjenju frekvence dihanja je pomembno, da upo\u0161tevamo naslednje:
\n– meritev izvajamo, ko otrok trdno zaspi;
\n– frekvence dihanja ne merimo po invazivnih posegih;
\n– na frekvenco dihanja vpliva jok in nemir;
\n– izmerimo \u0161tevilo vdihov v eni minuti;
\n– povi\u0161ana telesna temperatura vpliva na frekvenco dihanja;
\n– pretesna obla\u010dila in tesno povite pleni\u010dke vplivajo na frekvenco dihanja;
\n– pri plitvem dihanju obstaja mo\u017enost zgre\u0161enih vdihov;
\n– pri neenakomernem in plitvem dihanju merimo kontinuirano in s pomo\u010djo monitorja (O\u0161tir, 2007)
\n[wp_ad_camp_1]
\nPri dihanju opazujemo:
\n– ritem (enakomerno, neenakomerno);
\n– globino (plitvo, globoko);
\n– na\u010din (evpnoa, dispnoa, kussmaulovo dihanje\u2026);
\n– frekvenca dihanja (normopnoa, tahipnoa, hiperpnoa, bradipnoa, oligopnoa, apnoa);
\n– razmerje med vdihom in izdihom;
\n– dihalni premori;
\n– dihalno delo;
\n– pregled prsnega ko\u0161a;
\n– sli\u0161ni zvoki ob dihanju;
\n– prehodnost dihalnih poti;
\n– spremembe pri dihanju glede na polo\u017eaj telesa;
\n– spremembe pri dihanju ob hranjenju in drugih aktivnostih;
\n– ka\u0161elj (obstrukcija, restrikcija) (O\u0161tir, 2007).<\/p>\n
Ka\u0161elj je eden od \u010distilnih mehanizmov plju\u010d, zato ka\u0161ljajo tudi zdravi otroci, povpre\u010dno 10 epizod ka\u0161ljanja na dan. Predstavlja obrambni mehanizem in ima pomembno funkcijo za vzdr\u017eevanje normalnega stanja v dihalnih poteh. Premik poti iz majhnih in ozkih dihalnih poti v sapnik, poteka s pomo\u010djo utripa cilij migetal\u010dnega epitela v smeri proti zgornjim dihalom. Ka\u0161elj je najve\u010dkrat simptom respiratornih infekcij pri otroku. Dalj \u010dasa trajajo\u010d ka\u0161elj pa je lahko pokazatelj drugih obolenj (Borinc Beden, 2007).<\/p>\n
Ka\u0161elj opazujemo skupaj z drugimi parametri. Opazujemo:
\n– naravo ka\u0161lja (paroksizmalni z ali brez piskanja, v napadih, odsotnost ka\u0161lja);
\n– vrsto ka\u0161lja (suh, dra\u017ee\u010d, moker, so\u010den, produktiven);
\n– frekvenco ka\u0161lja;
\n– posebne oblike ka\u0161lja (lajajo\u010d, oslovski);
\n– situacije ob katerih se ka\u0161elj pojavi (pono\u010di, v spanju, ob aktivnosti, ob fizioterapiji, ob in po hranjenju, po inhalacijah, ob negovalnih in diagnosti\u010dnih posegih\u2026.)
\n– \u010das trajanja ka\u0161lja;
\n– spremljajo\u010di pojavi ob ka\u0161lju (cianoza, pena na ustih, krvavitev iz nosu, bruhanje, izka\u0161ljevanje krvi (hemoptiza));
\n– izlo\u010dki ob ka\u0161lju (volumen, barva, gostota, primesi, viskoznost, vonj)
\n– bole\u010dina ob ka\u0161lju (O\u0161tir, 2007).<\/p>\n
Dojen\u010dki in majhni otroci imajo majhno rezervo in pove\u010dano zahtevo po kisiku napram odraslim. Zasi\u010denost tkiv s kisikom (oksigenacija) se hitreje manj\u0161a, kar pove\u010duje nevarnost hipoksije ter z njo povezanih komplikacij. Pulzna oksimetrija (POX) nam pomaga pri hitri prepoznavi hipoksije, tako da lahko takoj zagotovimo zadostno oksigenacijo. Kadar oksigenacija pade pod 93% je potrebno dodatno zdravljenje s kisikom. S POX merimo odstotek kisika, ki je vezan na hemoglobin v krvi. Za pravilno in natan\u010dno meritev je pomemben pravilen izbor senzorja in sicer mora biti primeren za otrokovo velikost, mesto na katerem bomo merili, otrokovo aktivnost in pri\u010dakovano trajanje merjenja.
\nNa meritve s pulznim oksimetrom lahko vplivajo razli\u010dni dejavniki tehni\u010dne in klini\u010dne narave.<\/p>\n
Vpliva lahko zdravstveno stanje otroka in sicer:
\n– \u0161ibek periferni pulz ali odsotnost le tega (hipotenzija, hipovolemija, hipotermija, visoka vro\u010dina z mrzlico);
\n– mrzle roke;
\n– utripajo\u010d tok krvi v veni (odpovedovanje desnega srca, za\u017eeti udi)
\n– aritmija;
\n– premikanje ali tresenje okon\u010dine;
\n– temno pigmentirana ko\u017ea, huda hiperbilirubenija;
\n– edem;
\n– huda anemija (Hb manj kot 50 gm\/l (Sirk, 2007).<\/p>\n
Vpliv zunanjih dejavnikov:
\n– nepravilna izbira senzorja glede na otrokovo starost, telesno te\u017eo, mesto merjenja, aktivnost otroka ter pri\u010dakovano trajanje merjenja;
\n– izpostavljenost mo\u010dnim virom svetlobe;
\n– premo\u010dno pritrjen sponzor;
\n– za\u017eeti ud (meritev krvnega tlaka);
\n– umazan senzor, temno nalakirani nohti, ostanki posu\u0161ene krvi, umazane in potne roke (Sirk, 2007);
\nPreskrba telesnih tkiv s kisikom je odvisna od dihalnega in sr\u010dno \u017eilnega sistema ter prenosnih lastnosti krvi za kisik. Ob resnem bolezenskem stanju je preskrba tkiv s kisikom odvisna od delovanja vseh treh med seboj odvisnih sistemov (Krivec, 2007).<\/p>\n
Ocena respiratornega stanja je pomembna komponenta pri oceni zdravstvenega stanja otroka in pomembna pri nadaljnji obravnavi otroka. Bolezni dihal so najpogostej\u0161e pri otroku in odpoved dihanja je najpogostej\u0161i vzrok za smrt pri otroku. Za oceno respiratornega statusa ocenjujemo dihanje, oksigenacijo, prisotnost bole\u010dine, stanje krvnega obtoka (pulz, barvo in temperaturo ko\u017ee, prisotnost edemov, kapilarno polnitev, krvni pritisk) meritev plju\u010dne funkcije, splo\u0161no stanje otroka (zavest, fizi\u010dne spremembe na telesu, polo\u017eaj telesa, komunikacija, izraz na obrazu, mo\u010d joka, sposobnost govora, utrujenost, iz\u010drpanost, zadah).<\/p>\n
Kadar pri otroku ugotovimo hipoksemijo, otrok potrebuje zdravljenje s kisikom. Medicinska sestra mora poznati znake hipoksemije, ki se ka\u017eejo v pospe\u0161enem in te\u017ejem dihanju, nemiru otroka, apati\u010dnosti, cianozi, slab\u0161em pitju in prehranjevanju. S kisikovo terapijo zmanj\u0161amo dihalno delo, razbremenimo srce in krvni obtok. Rezultat je zni\u017eana frekvenca dihanja in sr\u010dnih utripov.<\/p>\n
Kisikova terapija<\/p>\n
Kisikovo terapijo vedno predpi\u0161e zdravnik. Kisik uporabljamo kot zdravilo in to v ve\u010djih koncentracijah kot je v zraku. Uporabljamo ga za\u010dasno ali za trajno zdravljenje bolezni in sicer kadar bolniku ne zadostuje koncentracija kisika v zraku. Poznamo \u010disti, uteko\u010dinjeni in stisnjen kisik, ki ga hranimo v jeklenkah ali cisternah. Lahko pa uporabimo koncentrator kisika, ki dose\u017ee 95 odstotno koncentracijo kisika. Za varno aplikacijo kisikove terapije je potrebno dobro poznavanje opreme, pripomo\u010dkov za aplikacijo, potrebno pa je tudi stalno spremljanje otrokovega zdravstvenega stanja. Poznati pa moramo tudi stranske u\u010dinke kisikove terapije in mo\u017ene zaplete, ki jih lahko pravo\u010dasno prepre\u010dimo. Opazovanje otroka, ki prejema kisikovo terapijo mora biti neprestano. Opazujemo:
\n– dihanje (frekvenco, ritem in globino, dihalno delo, prisotnost ali odsotnost ka\u0161lja, nasi\u010denost krvi s kisikom)
\n– cirkulacijo (pulz, barva in temperatura ko\u017ee, edemi, krvni pritisk)
\n– splo\u0161no stanje (zavest, utrujenost, komunikacija, apetit, hidracija)
\n– mi\u0161i\u010dni tonus (otrdelost, hipotonija, opistotonus\u2026)<\/p>\n
Sistemi za dovajanje kisika se med seboj razlikujejo glede na mo\u017een pretok in odstotek dodanega kisika ter glede stalnosti dose\u017eenih koncentracij kisika. Sistem izberemo ga glede na otrokovo respiratorno stanje in glede na potrebo po kisiku. Otroku je potrebno zagotoviti 94% zasi\u010denost krvi s kisikom. Naloga zdravnika je, da predpi\u0161e na\u010din aplikacije in koli\u010dino kisika, ki ga otrok potrebuje.<\/p>\n
Poznamo nizko preto\u010dne in visoko preto\u010dne sisteme za dovajanje kisik.<\/p>\n
Nizko preto\u010dni sistemi za dovajanje kisika so:
\n– enorogi nosni kateter;
\n– dvorogi nosni kateter;
\n– maska z nizkimi pretoki kisika (preprosta maska);
\n– maska z zbiralnikom;
\n– maska z zbiralnikom in nepovratno valvulo.
\nPri uporabi nizko preto\u010dnih sistemov otroku dovajamo koli\u010dino kisika, ki je manj\u0161a od otrokovega volumna dihanja. Preostali del kisika otrok dobi z vdihavanjem sobnega zraka. Koncentracija vdihanega kisika se spreminja.<\/p>\n
Visoko preto\u010dni sistemi za dovajanje kisika so:
\n– venturi maske;
\n– T konekt.<\/p>\n
Poznamo pa \u0161e druge sisteme:
\n– kisikov \u0161otor;
\n– dihalni balon in
\n– nizko preto\u010dni merilec pretoka kisika:<\/p>\n
Z visoko preto\u010dni sistemi dovajamo otroku tolik\u0161en minutni volumen kisika kot zado\u0161\u010da njegovim dihalnim potrebam. Koncentracija kisika je konstantna in se ne spreminja, \u010deprav se spremeni na\u010din otrokovega dihanja. To dose\u017eemo s pretokom, ki je 3-4 krat ve\u010dji od otrokovega najve\u010djega inspiracijskega pretoka (O\u0161tir, 2007).<\/p>\n
Sisteme za dovajanje kisika lahko delimo tudi glede na koncentracijo kisika:
\n– sistemi za aplikacijo nizke koncentracije kisika (do 45%);
\n– sistemi za aplikacijo srednje koncentracije kisika (od 40 \u2013 60%);
\n– sistemi za aplikacijo visoke koncentracije kisika (nad 90%).<\/p>\n
Sistemi za aplikacijo nizke koncentracije kisika (do 45%) so:
\n– nosni kateter (mononasalni in binasalni);
\n– standardna (enostavna) maska;
\n– obrazni kateter.<\/p>\n
Mononasalni kateter je plasti\u010dna cevka, ki se uvede do orofarinksa (do malega jezi\u010dka). Uporablja se redko, ker je za otroka neprijetno, kateter se lahko zama\u0161i, dra\u017ei sluznico in s tem povzro\u010da pove\u010dano izlo\u010danje sluzi, je nevarnost nastanka po\u0161kodb in infekcije. Menja se na 8 ur in kadar se zama\u0161i.<\/p>\n
Binasalni nosni kateter ima dva nastavka, od 1- 2 cm dolga, ki segata v nosnici in ne motita otroka. Otrok lahko diha skozi nos ali usta. Menjamo jih na 24 ur. Lahko jih uporabljamo dlje \u010dasa, ne moremo pa dovajati visokih koncentracij kisika. Pri pretoku 6l\/min zagotavljamo 40% preskrbo s kisikom.<\/p>\n
Enostavna maska se uporablja \u017ee toliko \u010dasa kot kateter. Za majhne otroke ni primerna, ker moti otroka. Maska se mora lepo prilegati obrazu. Najmanj\u0161a koli\u010dina apliciranega kisika je 5l\/min, ker pri manj\u0161i koncentraciji v maski zastaja izdihan zrak. Ko pri otroku izvajamo zdravstveno nego in ga hranimo, mu namestimo nosni kateter.<\/p>\n
Sistemi za aplikacijo srednje koncentracije kisika (od 40 \u2013 60%) so:
\n– venturi maska; ki ima zraven \u0161e kompleten sistem nastavkov razli\u010dnih barv, na katerih pi\u0161e koliko litrov kisika na minuto se aplicira pacientu, da dobi predpisano koncentracijo kisika in sicer 24% modri nastavek, 28% beli, 35% rumeni, 40% rde\u010di, 60% zeleni nastavek. Nastavki kontrolirajo pretok kisika in ustvarjajo podtlak, ki zasi\u010di zrak iz okolice.
\n– maska z rezervoarjem za kisik brez nepovratnih ventilov je namenjena aplikaciji srednje koncentracije kisika in sicer 35- 60% s pretokom 6- 10 l\/min.Pri izdihu se prva koli\u010dina kisika pome\u0161a s kisikom, preostali izdihani zrak gre v prostor. Rezervoar naj bo napolnjen vsa 1\/3 do \u00bd. Koncentracija vdihanega zraka naj bi dosegala 70% koncentracijo.<\/p>\n
Sistemi za aplikacijo visoke koncentracije kisika:<\/p>\n
– maska z rezervoarjem za kisik z nepovratnimi ventili nudi od 80- 90% kisika pri pretoku 15 l\/min. Maska ima tri ventile, en ventil je na vhodu v rezervoar in prepre\u010duje vdihanemu zraku, da bi se me\u0161al s kisikom. Ob vdihu se ta rezervoar sprosti in omogo\u010da izdihanemu kisiku iz rezervoarja vstop v masko. Dva rezervoarja sta na straneh maske. Rezervoar napolnimo s kisikom pred namestitvijo maske.
\n– kisikov \u0161otor, ki prekrije celo telo pacienta. Dovajamo 10 -15l\/min in tako dose\u017eemo 80 do 90% koncentracijo kisika.<\/p>\n
Postopek dovajanja kisika:<\/p>\n
Zaporedje postopkov zagotavljajo varnost
\n– pripravi vir kisika (kisikova bomba, stenska napeljava);
\n– odpremo ventile pred merilnikom pretoka kisika; pripomo\u010dek za aplikacijo kisika namestimo na merilnik pretoka,
\n– Odpremo merilnik pretoka in nastavimo \u017eeleno koli\u010dino kisika;
\n– Pripomo\u010dek za kisik pravilno namestimo na obraz pacienta;
\n– Preverimo pravilno delovanje sistema.<\/p>\n
Za vla\u017eenje kisika poznamo zaprt sistem, kjer uporabljamo \u017ee industrijsko pripravljene vla\u017eilce s sterilno destilirano vodo. Uporabljamo pa tudi plasti\u010dne steklenice na navoj, ki jih je potrebno vsakodnevno sterilizirati in naliti novo sterilno teko\u010dino, sicer to postane goji\u0161\u010de mikroorganizmov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Med 24 \u2013 28 tednov gestacije Te\u017ea: 600 \u2013 1400g, dol\u017eina: 25 \u2013 33 cm – Velika glava v primerjavi s telesom – Porasel z dla\u010dicami \u2013 lanugom (17 in 20 tednom) – Ko\u017ea je svetle\u010da, tanka, ob\u010dutljiva, hitro pride do odrgnin, po\u0161kodb – Ko\u017ea je prozorna, skozi ko\u017eo prosevajo krvne \u017eile,ker ni podko\u017enega ma\u0161\u010devja … Preberi ve\u010d o Nedono\u0161en\u010dek<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[941,938,1983,3601,3521,3518,963,935],"class_list":["post-4386","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-dojencek","tag-nedonosencek","tag-novorojencek","tag-skripta-za-nego-otroka","tag-skripta-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-zdravstvena-nega-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4386","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4386"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4386\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4386"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4386"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}