Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifi\u010dnega astmati\u010dnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko ob\u010dutljivej\u0161e za \u0161tevilne dra\u017eljaje, ki zdravim otrokom ne povzro\u010dajo nikakr\u0161ne \u0161kode. Dihalne poti so tudi ob\u010dutljivej\u0161e od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo ob\u010dutljivej\u0161e dihalne poti, kadar smo prehlajeni. Ka\u0161ljamo ob naporu, pri prehodu iz mrzlega na topel zrak, dra\u017ei nas onesna\u017een zrak, vendar nam takrat ne piska v prsi in ne dihamo te\u017eko. Pri otroku z astmo pa se te\u017eave pojavijo, ker se dihalne poti zo\u017eijo. \u010cim huj\u0161a je astma, tem slab\u0161e je vodena, tem manj\u0161i dra\u017eljaj je potreben za hudo zo\u017eitev dihalnih poti.<\/p>\n
Zo\u017eenje dihalnih poti povzro\u010di:
\n– mi\u0161ice v steni dihalnih poti se skr\u010dijo in zo\u017eijo dihalno cev,
\n– svetlina dihalne cevke se zo\u017ei tudi zaradi vnetja, ki zadebeli steno cevi,
\n– zaradi vnetja se v svetlini dihalnih poti nabira sluz, ki je pri astmi gosta in jo je te\u017eko izka\u0161ljati.<\/p>\n
Ker se ne ve, zakaj astma nastane, njenega nastanka \u0161e ne znamo prepre\u010diti.<\/p>\n
Kdaj pomislimo na astmo?
\n– kadar otroku piska v prsih, ki ga sli\u0161imo pri otrokovem izdihu, ki je videti poudarjen.
\n– kadar se piskanje v prsih ponavlja, piskanje je prisotno po naporu,
\n– kadar otrok ve\u010dkrat te\u017eko diha,
\n– kadar ima otrok ve\u010dkrat ob\u010dutek stiskanja v prsih,
\n– kadar je prisoten ka\u0161elj, ki je izrazitej\u0161i pono\u010di in ob naporu.
\n– kadar se te\u017eave pojavijo ali poslab\u0161ajo:
\n1. pono\u010di in bolnika prebudijo,
\n2. po naporu,
\n3. ob virusnih oku\u017ebah,
\n4. ob stiku z pr\u0161icami, pelodi in dra\u017ee\u010dimi snovmi v zraku,
\n5. pri psihi\u010dnem stresu,
\n6. spremembi temperature.
\n– kadar otrokovi prehladi pogosto preidejo navzdol na plju\u010da in trajajo ve\u010d kot 10 dni,
\n– kadar je te\u017eav ob prehladu manj, \u010de otrok dobi zdravilo za astmo.<\/p>\n
Z astmo ne smemo zamenjati:
\n– hropenja v prsih zaradi zatekanja sluzi iz zgornjih dihalnih poti, \u010de se otrok \u0161e ne zna izka\u0161ljati
\n– hropenje oz. piskanje zaradi aspiracije tujka.<\/p>\n
Spro\u017eilci in poslab\u0161evalci astme:
\nEden od ogro\u017eujo\u010dih dejavnikov je pozitivna dru\u017einska anamneza o atopi\u010dni bolezni. Atopija pa pomeni nagnjenost k pove\u010danemu tvorjenju protiteles tipa IgE ob stiku z vdihanim ali zau\u017eitim alergenom. Materino kajenje med nose\u010dnostjo in po porodu, ter izpostavljenost otroka cigaretnemu dimu sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj astme. Ravno tako so pogosta virusna obolenja lahko spro\u017eilni dejavnik
\nDejavniki, ki povzro\u010dajo bronhialno preodzivnost, so:
\n– onesna\u017een zrak, izpu\u0161ni plini,
\n– mrzel zrak, megla,
\n– pretirano suh zrak,
\n– dra\u017ee\u010de kemi\u010dne snovi (barve, laki, spreji),
\n– telesne preobremenitve,
\n– psihi\u010dni stresi, cigaretni dim. Ti nespecifi\u010dni spro\u017eilci povzro\u010dajo simptome
\nposlab\u0161anja, ki imajo slabo zdravljeno astmo.<\/p>\n
Vnetje dihalnih poti se pove\u010da tudi zaradi virusnih infekcij dihal in to v 80%. Pogosto spro\u017ei vnetje dihalnih poti alergija. Najpogostej\u0161i alergeni so pr\u0161i\u010dni alergeni. Pr\u0161ice \u017eivijo povsod v stanovanju, kjer je v prahu tudi \u010dlove\u0161ki prhljaj. Najve\u010d ga je v posteljah, oblazinjenem pohi\u0161tvu, preproge talnih oblog, oblazinjenem pohi\u0161tvu, oblekah in igra\u010dah iz blaga. Za njihovo razmno\u017eevanje je najbolj\u0161a temperatura 22-26\u00b0C in vsaj 50% vlaga, hranijo se z \u010dlove\u0161kim prhljajem, najbolj se mno\u017eijo v poletnih mesecih, alergeni v njihovih iztrebkih pa ostanejo v zraku vse do zime. Pr\u0161ice ne moremo povsem iztrebiti, lahko pa zmanj\u0161amo koncentracijo alergena v bivalnih prostorih in s tem zmanj\u0161amo mo\u017enost za alergijsko bolezen.<\/p>\n
Ukrepi za zmanj\u0161anje pr\u0161i\u010dnega alergena v bivalnem okolju:
\n– neprodu\u0161no zaprte vzmetnice, blazine in odeje v posebne protialergijske prevleke (polivinil),
\n– blazine in odeje iz umetnih vlaken, ki jih lahko peremo,
\n– posteljno perilo peremo tedensko na 65 \u00b0C.
\n– najbolj\u0161a talna obloga je parket, odsvetujemo tapison in preproge,
\n– shranjevanje zimske garderobe ne priporo\u010damo v spalnici,
\n– manj\u0161e kose zmrzujemo, ker s tem ubijamo pr\u0161ico (manj\u0161e kose v zamrzovalniku, vzmetnice pa pozimi odnesemo na prosto,
\n– spalnico dobro zra\u010dimo, posteljo pustimo odgrnjeno \u010dez dan,
\n– sesanje ne odstrani \u017eivih pr\u0161ic. Najbolj\u0161i so sesalci z vodnim filtrom. U\u010dinkovitih kemi\u010dnih sredstev za zatiranje je malo.<\/p>\n
Alergeni plesni:
\nPlesni uspevajo v vla\u017enih kleteh, stanovanjih, kuhinjah, v prsti, hrani, drveh, posodah za odpadke. Ker rast plesni omejujemo z zmanj\u0161anjem vlage, je pomembno, da zmanj\u0161amo vla\u017enost stanovanj z ve\u010dkratnim zra\u010denjem. V stanovanju ne su\u0161imo perila, v zimskih mesecih dobro ogrevamo. Rast zidne plesni zatiramo s klorom. Iz spalnic umaknemo lon\u010dnice.<\/p>\n
Alergeni pelodov trav, dreves plevelov, cvetja:
\nPelodom vetrocvetk se otrok te\u017eko izogne. Najve\u010d peloda je v zraku v vetrovnem, suhem vremenu, in sicer zjutraj in zve\u010der. Najmanj jih je v de\u017eevnem vremenu in opoldne. V \u010dasu, ko je zunaj veliko pelodov naj otrok ostane v zaprtem prostoru, stanovanja ne zra\u010dimo v jutranjem in ve\u010dernem \u010dasu. Priporo\u010dljivo je, da otrok v tem \u010dasu zamenja okolje.<\/p>\n
Alergeni dlakavih \u017eivali:
\n\u010ce je otrok senzibiliziran z alergeni ma\u010dke in psa, je najbolje, da odstranimo \u017eivali, \u010de \u017eelimo, da otrok ne bo imel alergijskih simptomov in poslab\u0161anja bolezni. \u010ce pa \u017ee imamo \u017eivali v stanovanju, so ukrepi naslednji:
\n– \u017eival ne sme vstopiti v spalnico,
\n– tedensko kopanje \u017eivali,
\n– zra\u010denje prostorov.<\/p>\n
Prehranski alergeni:
\nZau\u017eita hrana le redko povzro\u010di poslab\u0161anje astme. Do poslab\u0161anja lahko pride, kadar otroci \u017eivila vdihavajo pri pripravi hrane (moka, za\u010dimbe, \u2026). Nekatera \u017eivila pa lahko povzro\u010dijo poslab\u0161anje astme. Pri tem gre za kemi\u010dne in fizikalne mehanizme, ki povzro\u010dajo bronhospazem, zaradi bronhialne odzivnosti. Tako lahko bronhospazem povzro\u010dijo mrzla hrana in pija\u010da, gazirane pija\u010de, para med kuhanjem, ali hlapi med cvrtjem, ter \u017eivila, ki vsebujejo sulfide, ki jih uporabljajo za konzerviranje. S sulfidi konzervirajo krompir, suho sadje, vino\u2026.
\nTudi \u017eveplov dioksid je dra\u017eilec za dihalne poti.<\/p>\n
Poslab\u0161anje astme lahko izzovejo tudi nekatera zdravila kot so: aspirin in druga nesteroidna antirevmatska zdravila (Naprosyn in Ibruprofen\u2026). Tudi blokatorji adrenergi\u010dnih receptorjev lahko v minimalnih koli\u010dinah izzovejo zelo huda poslab\u0161anja astme (kapljice za o\u010di).<\/p>\n
Drugi dejavniki, ki spro\u017eijo astmo so \u0161e:
\n– gastroezofagialni refluks, zaradi \u017eelod\u010dne kisline, ki zateka v po\u017eiralnik in v dihalna pota, zlasti pono\u010di,
\n– hormonske spremembe pred menstruacijo ali nose\u010dnostjo,
\n– predmenstrualno poslab\u0161anje astme pri tretjini bolnic,
\n– med nose\u010dnostjo nobeno zdravilo za astmo ni tako \u0161kodljivo za plod kot je nezdravljena ali slabo zdravljena astma.
\nPri tretjini nose\u010dnic se astma poslab\u0161a, pri tretjini izbolj\u0161a, pri tretjini pa poslab\u0161a.<\/p>\n
Ko\u017eni testi<\/p>\n
Ko\u017ene teste uporabljamo za dokaz alergije. Z ko\u017enimi testi dokazujemo prisotnost specifi\u010dnih protiteles IgE v ko\u017ei. Specifi\u010dna protitelesa so vezana na celice pitonke (mastocite) v ko\u017ei. Ko vnesemo alergen v ko\u017eo, se le ta ve\u017ee na specifi\u010dna protitelesa IgE in nastopi reakcija, ki se ka\u017ee v obliki nastanka urtike in eritema.
\nZa testiranje se uporabljajo standardizirani izvle\u010dki alergenov, v obliki raztopine. Standardizirane raztopine vsebujejo vse alergogene sestavine brez dra\u017ee\u010dih snovi. \u010cimbolj so izvle\u010dki o\u010di\u0161\u010deni, tem bolj so testi realni. Najbolj pre\u010di\u0161\u010deni so inhalacijaki alergeni (pr\u0161ica, perje, \u017eivalska dlaka, pelodi trav, dreves in plevelov, nekoliko manj pa prehrambeni (jajca, mleko, moka).<\/p>\n
Ko\u017ene teste za\u010dnemo z testi, ki najpogosteje povzro\u010dajo alergi\u010dne reakcije oz. s tistimi, ki sumimo, da bolniku povzro\u010dajo te\u017eave. \u0160tevilo testov zmanj\u0161amo tako, da na za\u010detku uporabimo skupinske alergene. Kadar je test pozitiven, testiranje nadaljujemo \u0161e s posameznimi alergeni znotraj skupine.<\/p>\n
Vrste ko\u017enih testov:
\n– intrakutani testi,
\n– vbodni test (prick),
\n– test s prasko (scratch),
\n– testi s krpico (patch).<\/p>\n
Pri testiranju je pomembno:
\n– da je otrok zdrav, da njegova bolezen miruje,
\n– da ne testiramo takrat, ko je v okolju najve\u010dja koncentracija alergenov,
\n– da je ko\u017ea na mestu testiranja \u010dista, brez izpu\u0161\u010dajev,
\n– da otrok ne dobiva nobenih antihistaminikov (Claritin, Histazol, Dihalar) nobenih sistemskih ali lokalnih kortikosteroidov ali antihistaminskih mazil,
\n– da imamo pripravljena vsa zdravila in pripomo\u010dke za zdravljenje anafilakti\u010dne reakcije.<\/p>\n
Zakaj testiramo na ko\u017ei:
\n– ker je zelo primerna za diagnostiko alergije,
\n– ker je bogata z alergijskimi protitelesi \u2013 reagini,
\n– ker spremembe na ko\u017ei lahko vidimo in jih lahko ocenjujemo.<\/p>\n
Osnovni cilj ko\u017enega testiranja je, da najdemo alergen, ki alergijo povzro\u010da.<\/p>\n
Kje testiramo:
\n– na notranji (volarni) strani podlahti,
\n– na hrbtu.<\/p>\n
V praksi, predvsem pri otrocih najve\u010dkrat uporabljamo vbodne teste (ker so manj bole\u010di) na notranji strani podlahti, da v primeru alergi\u010dne reakcije z za\u017eemkom prepre\u010dimo \u0161irjenje vnesenih alergenov po telesu.<\/p>\n
Za pravilno izvedbo testov pri otrocih je pomembno:
\n– da otroka namestimo v udoben polo\u017eaj, tako da je roka spro\u0161\u010dena,
\n– testirati za\u010dnemo vedno na zunanji strani podlahti proti notranji strani,
\n– ob straneh zmeraj ozna\u010dimo mesta testiranja, ki jih moramo enakomerno porazdeliti,
\n– prvi test je zmeraj negativna kontrola, zadnja pa pozitivna (histamin), vmes nana\u0161amo alergene to\u010dno po istem vrstnem redu kot jih je zdravnik napisal na temperaturni list.
\nZa vbodne teste se uporablja standardizirana raztopina v 50- odstotnem glicerolu v razre\u010denju 1. 1000.<\/p>\n
Izvedba postopka:
\n– ko\u017eo 3x o\u010distimo in dobro osu\u0161imo,
\n– ozna\u010dimo mesta testiranja v razmiku 3 cm,
\n– ob ozna\u010denem mestu nanesemo kapljico predpisanega alergena,
\n– vbodemo z lanceto pravokotno na ko\u017eo skozi kapljico,
\n– za vsak test uporabimo novo lanceto,
\n– po eni minuti nane\u0161ene alergene obri\u0161emo, pri \u010demer pazimo, da se nane\u0161ani alergeni med seboj ne zlivajo,
\n– teste od\u010dita zdravnik po 10-ih in 20-ih minutah.<\/p>\n
Poznamo dva na\u010dina od\u010ditavanja testov:
\n– primerjava velikosti urtike z pozitivno kontrolo,
\n– merjenje premera urtike.<\/p>\n
Primerjava velikosti urtike z pozitivno kontrolo:
\n– reakcijo ozna\u010dimo s tremi plusi, kadar je enake velikosti kot je pri pozitivni kontroli (histamin)
\n– reakcija, ki je manj\u0161a od histaminske, ozna\u010dimo z enim ali dvema plusoma,
\n– reakcija, ki je ve\u010dja od histaminske, ozna\u010dimo z dodatnim plusom,
\n– \u010de je pozitivna negativna kontrola, njeno velikost od\u0161tejemo od reakcije na mestu vne\u0161enega alergena.
\nMerjenje urtike:
\nMerimo velikost urtike in eritema. Pri intradermalnih testih velja za pozitiven tisti test, kjer sta urtika velikosti 5x 5 mm in eritem 10x 10 mm. Pri vbodnih testih pa urtika 2×2 mm, eritem pa 5×5 mm.<\/p>\n
Zdravstvena nega otroka z akutnim poslab\u0161anjem astme:<\/p>\n
Pri zdravstveni negi (ZN) otroka z akutnim poslab\u0161anjem je pomembno sodelovanje star\u0161ev in otroka, ki ga vklju\u010dimo v vse faze zdravstvene nege. Medicinska sestra (MS), ki neguje takega otroka mora imeti \u0161iroko znanje. Poznati mora zna\u010dilnosti posameznega otro\u0161kega obdobja, zavedati se mora, da so klju\u010dne osebe v otrokovem \u017eivljenju star\u0161i, da v otro\u0161tvu potekata procesa rasti in razvoja, da je prav zaradi tega delovanje organov in organskih sistemov druga\u010dno kot pri odraslem, ravno tako \u0161e ni dozorel imunski sistem.
\nZa na\u010drtovanje ZN pri otroku z astmo, je pomembno da ocenimo:
\n– pretekle izku\u0161nje star\u0161ev in otroka z boleznijo,
\n– njihov odnos do bolezni in zdravljenja,
\n– poznavanje bolezni,
\n– vodenje bolezni doma oz. samozdravljenje \u2013 (pomemben je dnevnik vodenja bolezni doma, obvladovanje tehnike inhalacij in merjenje pretoka),
\n– urejenost dru\u017einskega in \u0161ir\u0161ega bivalnega okolja,
\n– izpostavljenost otroka spro\u017eilcem poslab\u0161anja,
\n– motene otrokove \u017eivljenjske aktivnosti, oz. simptomi, ki so bili izra\u017eeni pono\u010di,
\n– otrokove potrebe v bolni\u0161nici,
\n– otrokova sposobnost samooskrbe,
\n– otrokove izku\u0161nje s prej\u0161njimi hospitalizacijami,
\n– potrebe star\u0161ev, ki jih izrazijo sami ali pa jih ugotovijo zdravstveni delavci. Upo\u0161tevati je potrebno njihove \u017eelje in pri\u010dakovanja glede zdravljenja in ZN otroka.
\nDihanje
\n[wp_ad_camp_1]
\nUgotovljeno stanje:
\n– ote\u017eko\u010deno dihanje, zaradi bronhospazma, edema sluznice in pove\u010dane sekrecije, ki ga spremlja du\u0161enje in bole\u010dina v prsih,
\n– dihanje je plitvo, prisotna je tahipnoa. Frekvenca dihanja je povi\u0161ana nad 50%,
\n– pri dihanju opazimo sodelovanje pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic, kar se ka\u017ee z vdiranjem medrebernih prostorov,vdrte so supraklavikularne jamice, jegulum in epigastrij, opaziti je plapolanje nosnih kril,
\n– spremenjeno je razmerje med vdihom in izdihom, izdih je podalj\u0161an v\u010dasih za ve\u010d kot 2x,
\n– otrok je lahko bled, cianoti\u010den in poten, zaradi nezadostne oksigenacije tkiv. Saturacija je manj\u0161a od 92, PEF je manj\u0161i od 33% ali pa ga ne moremo izmeriti,
\n– pri otroku je lahko prisoten suh dra\u017ee\u010d ali produktiven ka\u0161elj s pove\u010danim izlo\u010danjem sekreta. Dojen\u010dki in mali otroci izlo\u010dke pojejo, kar lahko izzove bruhanje. Otrok se boji ali no\u010de ka\u0161ljati, zaradi bole\u010dine v prsih,
\n– pri otroku sli\u0161imo piskanje celo od dale\u010d, lahko pa popolnoma izgine, kadar je napad zelo hud (tiha plju\u010da)
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja je otrok nemiren, prestra\u0161en in utrujen,
\n– zaradi pospe\u0161enega dihanja, potenja, je otrok pogosto dehidriran.
\n– zaradi ote\u017eko\u010denega dihanja lahko otrok govori v celih stavkih, ne more povedati celega stavka v enem dihu, govori le nekaj besed v enem dihu.<\/p>\n
Cilji ZN:
\n– otrokovo dihanje bo olaj\u0161ano,
\n– dihalna pota bodo prehodna in raz\u0161irjena ,
\n– izbolj\u0161ana bo oksigenacija tkiv,
\n– otrok bo rehidriran,
\n– dra\u017ee\u010d ka\u0161elj bo ubla\u017een,
\n– otrok bo pomirjen,
\n– izbolj\u0161alo se bo njegovo psihofizi\u010dno stanje.<\/p>\n
Na\u010drt ZN:
\n1. MS pri otroku opazuje, meri in zapisuje:
\n– frekvenco, na\u010din in kakovost dihanja,
\n– uporabo pomo\u017ene dihalne muskulature,
\n– nasi\u010denost tkiv s kisikom,
\n– frekvenco pulza, stanje zavesti,
\n– barvo ko\u017ee in sluznic,
\n– ka\u0161elj (vrsto ka\u0161lja, pogostost in trajanje),
\n– koli\u010dino popite teko\u010dine,
\n– opazuje njegovo verbalno komunikacijo,
\n– meri najve\u010dji pretok zraka v izdihu (PEF), ki pomaga oceniti u\u010dinek zdravljenja med napadom.<\/p>\n
2. MS otroku ponudi napitke, ga spodbuja k pitju, da se zmanj\u0161a viskoznost sluzi,
\n3. MS skrbi za ustno nego, po kortikosteroidni terapiji je obvezno potrebno umiti obraz in sprati ustno sluznico, sicer se na tako sluznico rade naselijo glivice,
\n4. Za umiritev dra\u017ee\u010dega ka\u0161lja MS otroke spodbuja k pitju, poskrbi, da v sobi ni dra\u017ee\u010dih snovi, ki otroka dra\u017eijo, da je primerna vlaga (70 \u2013 80%) in temperatura (20\u00b0C). Ob napadu ka\u0161lja MS otroka vzame v naro\u010dje, ve\u010dje otroke pa posku\u0161a umiriti,
\n5. MS otrokom zagotovi \u010dimbolj udoben polo\u017eaj, bodisi sede\u010d ali polsede\u010d polo\u017eaj, ki prepre\u010di pritisk trebu\u0161nih organov na prsni ko\u0161, dojen\u010dki in mali otroci pa se najudobneje po\u010dutijo v naro\u010dju star\u0161ev, ko le\u017eijo jim tudi dvignemo zglavje in jim ve\u010dkrat menjamo polo\u017eaj (levi, desni bok, hrbet). Lega na trebuhu ni priporo\u010dljiva, ker s tem \u0161e bolj ote\u017eko\u010dimo dihanje.
\n6. MS dihalne poti o\u010disti ro\u010dno ali z aspiratorjem. Ve\u010dje otroke spodbuja k izpihavanju sluzi iz nosu, po naro\u010dilu zdravnika aplicira v nos fiziolo\u0161ko raztopino, ki zmanj\u0161a edem sluznice in s tem sekrecijo.
\n7. Po naro\u010dilu zdravnika aplicira predpisano terapijo in upo\u0161teva pravilo 5-ih P. Med aplikacijo terapije opazuje otroka in je pozorna na morebitne stranske u\u010dinke. Ker MS s svojim delom neprenehoma zdravstveno vzgojno deluje, je pomembno, da se pri aplikaciji terapije dr\u017ei vseh pravil in da ravna vestno in strokovno. Star\u0161e in otroka je potrebno v bolni\u0161nici nau\u010diti pravilne aplikacije zdravil, ki jih bodo otroci tudi doma potrebovali.
\n8. Po zdravnikovem naro\u010dilu otroku aplicira potrebno koli\u010dino kisika.<\/p>\n
Vzdr\u017eevanje telesne temperature<\/p>\n
Ugotovljeno stanje:
\n– povi\u0161ana telesna temperatura, zaradi infekcije, otroku se zaradi povi\u0161ane telesne temperature frekvenca dihanja \u0161e pospe\u0161i, pove\u010dano je tudi potenje.<\/p>\n
Cilji ZN:
\n– otroku bo imel normalno telesno temperaturo,
\n– zmanj\u0161ala se bo frekvenca dihanja,
\n– prepre\u010dena bo dehidracija.<\/p>\n
Naloge ZN:
\n1. Ms meri in bele\u017ei telesno temperaturo vsako uro,
\n2. ob povi\u0161ani telesni temperaturi otroku naredi hladilno in osve\u017eilno kopel, hladne ovitke,
\n3. po naro\u010dilu zdravnika aplicira antipiretike,
\n4. MS otroku ponudi napitke in ga spodbuja k pitju,
\n5. MS poskrbi za ugodno mikroklimo (glej aktivnost dihanja),
\n6. MS poskrbi, da ima otrok oble\u010dena dovolj velika in bomba\u017ena obla\u010dila, da se prsni ko\u0161 lahko neovirano premika.<\/p>\n
Prehranjevanje<\/p>\n
Ugotovljeno stanje:
\nV akutni fazi otroci odklanjajo hrano in pija\u010do zaradi bole\u010din v prsih, pove\u010danega dihalnega dela, ob\u010dutka du\u0161enja in strahu, da se bo zadu\u0161il. Mali otroci in dojen\u010dki odklanjajo hrano zaradi zapore v zgornjih dihalnih poteh. Zavra\u010danje hrane je povezano tudi s hospitalizacijo in lo\u010ditve od star\u0161ev.<\/p>\n
Cilji ZN:
\n– otroku se bo apetit izbolj\u0161al,
\n– otrok bo hidriran,
\n– telesna te\u017ea bo ohranjena.<\/p>\n
Na\u010drt ZN:
\n1. MS poskrbi, da otrok dobi tako hrano, ki jo ima rad,
\n2. \u010de je mo\u017eno, naj otrok je z ostalimi otroki, dojen\u010dke in male otroke naj hranijo star\u0161i,
\n3. prostor, kjer otrok je, naj bo prezra\u010den in urejen,
\n4. pred hranjenjem naj MS otroku o\u010disti dihalne poti (glej aktivnost dihanja),
\n5. hrana naj ne bo ne prevro\u010da, ne premrzla, ker spodbuja ka\u0161elj,
\n6. hranjenje naj bo ve\u010dkrat v manj\u0161ih koli\u010dinah,
\n7. MS s hranjenjem ne hiti, otroku da dovolj \u010dasa, da se nadiha in odka\u0161lja,
\n8. MS dojen\u010dka zmeraj hrani v naro\u010dju in med hranjenjem podre \u00bbkup\u010dek\u00ab,
\n9. MS otroke, ki potrebujejo kisik, hrani med dovajanjem kisika, da ne pride do hipoksije. Otrok zaradi pomanjkanja kisika za\u010dne hlastati za zrakom in zato je velika nevarnost, da pride do aspiracije. Enostavna je uporaba dvorogega nosnega katetra. \u010ce otrok potrebuje ve\u010d kot 4 L kisika, ga hranimo pod kisikovim \u0161otorom z dvignjenim vzglavjem in v bo\u010dnem polo\u017eaju ali pod masko,
\n10. \u010de otrok ni sposoben zau\u017eiti dovolj hrane in teko\u010dine oz. jo odklanja, MS po zdravnikovem naro\u010dilu dovaja parenteralne teko\u010dine,
\n11. MS vso zau\u017eito hrano in teko\u010dino zabele\u017ei,
\n12. vsakodnevno kontrolira telesno te\u017eo in jo zabele\u017ei.<\/p>\n
Gibanje<\/p>\n
Ugotovljeno stanje:
\nOtrokovo gibanje je lahko ovirano zaradi utrujenosti, pove\u010danega dihalnega dela, dihalne stiske in zaradi diagnosti\u010dno terapevtskega programa (dovajanje kisika, inhalacijske terapije, parenteralne terapije). Ve\u010dji otroci svoje gibanje \u017ee znajo prilagoditi svojim sposobnostim in nekateri nimajo te\u017eav ali omejitev pri izvajanju telesnih dejavnosti. Se pa zgodi, da zavestno presli\u0161ijo opozorilne signale. Posebno pozorni pa moramo biti pri dojen\u010dkih, ki ne znajo verbalno izraziti svojega po\u010dutja.<\/p>\n
Cilji ZN:
\n– otrok bo razgiban in telesno aktiven glede na njegove sposobnosti,
\n– otrok bo v \u010dim bolj\u0161i psihofizi\u010dni kondiciji,
\n– \u010de je mo\u017eno,diagnosti\u010dno terapevtski program prilagodimo otrokovim \u017eeljam.<\/p>\n
Na\u010drt ZN:
\n1. MS delo dobro na\u010drtuje in diagnosti\u010dno terapevtski program prilagodi posameznemu otroku. Cev za dovajanje kisika podalj\u0161a, da se otrok lahko giba po sobi, gre za mizo, do umivalnika\u2026 Infuzijsko kanilo mu nastavi na mesto, kjer ga ne bo motila,
\n2. MS otroke stalno opazuje, jih opozarja, kadar z telesno aktivnostjo pretiravajo, pasivne otroke pa spodbuja k telesni aktivnosti.
\n3. kadar so prisotni star\u0161i, jih MS spodbuja, da otroke pestujejo, se z njimi igrajo. \u010ce pa otrok zaradi oslabelosti ali diagnosti\u010dno terapevtskega programa ne more iz postelje, mu zagotovimo ugoden polo\u017eaj.<\/p>\n
Zdravstveno vzgojno delo, u\u010denje<\/p>\n
Zdravstvena vzgoja otrok in star\u0161ev se za\u010dne takoj ob sprejemu otroka, oz. ko je diagnoza potrjena. Zdravstvena vzgoja je na za\u010detku individualizirana, in se izvaja glede na potrebe po znanju, star\u0161i pa so vklju\u010deni tudi v skupinsko obliko izobra\u017eevanja. Pridobljeno teoreti\u010dno znanje se preverja pri prakti\u010dnem izvajanju dolo\u010denih postopkov, najbolj pa v doma\u010dem okolju, ko star\u0161i in otrok sami vodijo bolezen. Star\u0161i in otrok dobijo tudi napisano gradivo v obliki knji\u017eice, kjer je opisana astma, dnevnik za vodenje astme in navodila za samozdravljenje. Z aktivnim procesom u\u010denja in ob lastnih izku\u0161njah se star\u0161i in otrok u\u010dijo, kako z lastno dejavnostjo in naporom dose\u010di tako kakovost \u017eivljenja otroka kot njegovi zdravi vrstniki. Zdravstveno vzgojo izvajajo zdravniki, MS, pa tudi fizioterapevti.<\/p>\n
Cilj zdravstvene vzgoje:
\nOsnovni cilj zdravstvene vzgoje je, da znajo star\u0161i in otrok z lastnimi napori in dejavnostjo pravo\u010dasno in pravilno oceniti stopnjo izra\u017eenosti bolezni in temu prilagoditi zdravljenje, da se prepre\u010di huda poslab\u0161anja, ki zahtevajo hospitalizacijo. Dobro pou\u010deni star\u0161i in otrok, bodo znali ob prvih znakih poslab\u0161anja pravilno in pravo\u010dasno ukrepati, tako da bo otroku omogo\u010deno normalno \u017eivljenje z \u010dimmanj simptomi ali brez njih, otrok bo sposoben za telesne napore in \u0161port, njegovo spanje bo mirno brez prebujanja.<\/p>\n
Na\u010drt zdravstvene vzgoje:
\n1. zdravnik star\u0161e in otroke pou\u010di o naravi bolezni in zdravljenju,
\n2. pou\u010di jih o znakih poslab\u0161anja, njihovo prepoznavanje in ukrepanje ob njihovem pojavu,
\n3. pou\u010di jih o mo\u017enih spro\u017eilcih oz. poslab\u0161evalcih bolezni, ter mo\u017enosti in pomenu njihovemu izogibanju.
\n4. razlo\u017ei jim delovanje zdravil, tako za prepre\u010devanje poslab\u0161anja astme kot zdravila za olaj\u0161anje dihanja.
\n5. MS jih nau\u010di pravilnega vdihovanja zdravil skozi podalj\u0161ke (aerochamber, babyhaler, nebulator) kot tudi pravilne uporabe zdravil iz pr\u0161ilnika,
\n6. MS jih nau\u010di pravilnega merjenja PEF in frekvence dihanja in bele\u017eenje v dnevnik,
\n7. Razlo\u017ei jim pomen dobljenih rezultatov,
\n8. MS jih nau\u010di voditi dnevnik o sami bolezni, meritvah, jemanju zdravil in spremljajo\u010dih simptomih,
\n9. Opozori jih na nujnost rednih pregledov, ker se pregleda dnevnik, zmeri telesna te\u017ea, vi\u0161ina in PEF.
\n10. MS in zdravnik na pregledih star\u0161e in otroka vzpodbujata k \u0161e dodatnemu pridobivanju znanja, pohvalita za dose\u017eek pri vodenju bolezni in ugotavljata stopnjo pridobljenega znanja. Znanje se dopolnjuje in utrjuje ob vsakokratnem sre\u010danju, star\u0161i pa imajo mo\u017enost, da se posvetujejo tudi preko telefona.<\/p>\n
Merjenje najve\u010djega pretoka zraka v izdihu<\/p>\n
\u017de od nekdaj so mo\u010d plju\u010d preverjali z vpihovanjem sve\u010de na razli\u010dni oddaljenosti od ust. Za testiranje bolnikov z astmo se pogosto uporablja merjenje najve\u010djega pretoka zraka z merilnikom pretoka (PEF), ki ga bolnik pri enem samem forsiranem izdihu lahko ustvari. PEF metoda je \u0161e starej\u0161a od spirometrije.<\/p>\n
PEF je odvisen:
\n– mo\u010di ekspiratornih mi\u0161ic,
\n– volumna plju\u010d, pri katerem za\u010dnemo izdih,
\n– trajanje zadr\u017eevanja vdiha na to\u010dki maksimalnega vdiha, ko moramo otroku dopovedati, da mora po maksimalnem izdihu maksimalno vdihniti, ter tako pihniti v merilnik, brez \u010dakanja.<\/p>\n
Za astmo sta iz funkcijskega stali\u0161\u010da zna\u010dilna dva pojava:
\n– omejitev pretoka zraka med izdihom,
\n– variabilnost tega pretoka.<\/p>\n
Zapora bolniku ne dovoli, da bi otrok lahko tako hitro izdihnil ves zrak iz plju\u010d, kot ga lahko zdravi ljudje. Ta pojav lahko zelo dobro izmerimo z merilnikom najve\u010djega pretoka zraka v izdihu oz. PEF (peak expiratory flow).
\nPEF je majhen in priro\u010den aparat, ki v enotah pretoka (1\/min) poka\u017ee, kolik\u0161en je maksimalni pretok. Narejeni so zelo enostavno in tudi uporaba je enostavna. Uporabljati jih za\u010dnejo \u017ee otroci po 3. letu starosti, oz. ko so sposobni sodelovati. Naloga MS je, da otroka nau\u010di pravilnega merjenja PEF. Glede na otrokovo starost izberemo primeren merilnik pretoka. Mali merilnik se uporablja do 7. leta starosti, ima rde\u010do lestvico in maksimalno vrednost meritve do 350 1\/min, veliki merilnik je za ve\u010dje otroke, ima \u010drno lestvico, maksimalno vrednost meritve do 800 1\/min.<\/p>\n
Meritev otrok izvaja trikrat zaporedoma, zabele\u017ei pa najve\u010djo izmerjeno vrednost. Otrokov 100% pretok oz. PEF je njegov osebni rekord, ki ga je izmeril vsaj trikrat, ko je bil zdrav, dokler se ne pove\u010da zaradi stalnega zdravljenja z inhalacijskimi glukokortikoidi ali zato, ker je otrok zrastel.<\/p>\n
Otrok naj meri PEF:
\n– redno vsak dan zjutraj in zve\u010der, ob poslab\u0161anjih ve\u010dkrat na dan,
\n– pred vdihom bronhodilatatorja in po njem,
\n– kadar je izpostavljen spro\u017eilcem oz. poslab\u0161evalcem astme.<\/p>\n
V dnevnik si otrok zapisuje meritve in sicer:
\n– v zeleno polje, \u010de je njegova meritev 80 do 100% maksimalnega PEF,
\n– v rumeno polje, \u010de je njegova meritev 60 do 80% maksimalnega PEF,
\n– v rde\u010de polje, kadar je meritev pod 60%.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifi\u010dnega astmati\u010dnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko ob\u010dutljivej\u0161e za \u0161tevilne dra\u017eljaje, ki zdravim otrokom ne povzro\u010dajo nikakr\u0161ne \u0161kode. Dihalne poti so tudi ob\u010dutljivej\u0161e od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo ob\u010dutljivej\u0161e dihalne poti, kadar smo prehlajeni. … Preberi ve\u010d o Astma pri otroku<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3501,3604,941,1983,3601,3521,3518,963,935],"class_list":["post-4395","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-astma","tag-astma-pri-otroku","tag-dojencek","tag-novorojencek","tag-skripta-za-nego-otroka","tag-skripta-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-zdravstvena-nega-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4395","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4395"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4395\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4395"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4395"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4395"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}