Spanje je ena izmed temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele dru\u017eine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost.<\/p>\n
James Roberts in sod. (1993) pi\u0161ejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to \u017ee od obdobja nose\u010dnosti preko samega rojstva, dobe novorojen\u010dka, dojen\u010dka in ve\u010djega otroka. Z dobrim po\u010dutjem nose\u010dnice,z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja, z zdravim delovnim in dru\u017ebenim okoljem lahko z zdravstveno vzgojo v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nose\u010dnic in v \u0161oli za star\u0161e \u017ee vplivamo na ravnanje matere z dojen\u010dkom. Po\u010dutje in razpolo\u017eenje otroka vpliva na mater, na njeno po\u010dutje, ve\u010da se utrujenost.. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojen\u010dka. Prav tako vpliva na vzorec spanja otroka izku\u0161nje in pri\u010dakovanja matere in socialna podpora. Zelo pomembna je tudi pomo\u010d zdravstvenih delavcev in njihov profesionalen pristop.<\/p>\n
Spanje dojen\u010dka ima svoje specifi\u010dne lastnosti. Novorojen\u010dkovi mo\u017egani so \u0161e slabo razviti, tako da so vse njegove osnovne fiziolo\u0161ke potrebe kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Dolo\u010den del mo\u017eganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje. Dojen\u010dkovo spanje se tako postopoma koncentrira na no\u010d in kraj\u0161a se \u010das dnevnega spanja. Cerkadialna ura zori za ritem spanja in budnosti in hkrati se ustvarja tudi cirkardialni ritem \u0161tevilnih drugih fiziolo\u0161kih spremenljivk Pri dojen\u010dku so kraj\u0161e tudi faze spanja, zato se pono\u010di ve\u010dkrat zbuja, ko prehaja med posameznimi fazami spanja. Nekateri med njimi tudi ne znajo sami ponovno zaspati , \u0161e posebej, \u010de so zve\u010der zaspali v naro\u010dju, pri prsih ali z zibanjem.<\/p>\n
Otroku je treba pomagati pri razvoju zdravih vzorcev spanja, hkrati pa je potrebno poskrbeti za njegovo varnost. Otrok se mora po\u010dutiti varnega in ljubljenega, obenem pa ga je potrebno nau\u010diti samostojno zaspati.<\/p>\n
Potrebno je dolo\u010deno znanje o spanju: koliko \u010dasa naj bi otrok sploh spal, da so pri\u010dakovanja realna, potrebno je vedeti, da je spanje pono\u010di v obratnem sorazmerju s spanjem podnevi, da so razvade pri spanju, ki se oblikujejo prav v prvih mesecih, pogosto dejavnik kasnej\u0161ih te\u017eav s spanjem, da je potreben dolo\u010den ritem glede hranjenja, dnevnih aktivnosti in spanja, da se je potrebno \u010dez dan ukvarjati z otrokom, da je vzdu\u0161je \u010dez dan spro\u0161\u010deno in mu daje okolje ob\u010dutek ljubljenosti, da je zelo pomembna priprava na spanje, ko naj bi se star\u0161i posvetili otroku in mu z dolo\u010denim obredom uspavanja pomagali zaspati .<\/p>\n
Na otrokove vzorce spanja od 5 mesecev do 5 let najbolj vplivajo navade star\u0161ev in tako otroci postopno prevzemajo spalne navade, ki ustrezajo dolo\u010denemu kulturnemu okolju. Osnovno vlogo in nalogo pri vzgoji otrok in tudi spalnih navad imajo torej star\u0161i. Pri tem pa jim mora pomagati celotna dru\u017eba. Pomembno vlogo ima tudi zdravstvo in kot del tega tudi medicinske sestre, ki z zdravstveno vzgojo posredujejo znanje in tako lahko pomagajo star\u0161em pri spreminjanju slabih ter utrjevanju oz. sprejemanju dobrih navad tudi pri spanju otroka. S procesom zdravstvene vzgoje spreminjamo stali\u0161\u010da in pripomoremo k postopnemu osvajanju novih vzorcev zdravega na\u010dina \u017eivljenja.
\nSpanje pri novorojen\u010dkih in dojen\u010dkih se sestoji iz dveh obdobij: globokega mirnega spanja in plitvega aktivnega spanja. Aktivno obdobje spanja naj bi obsegalo 35 do 50% skupnega spanja, pri nedono\u0161en\u010dkih celo 80%. To se potem naglo zmanj\u0161uje na 30%, kolikor zna\u0161a v otro\u0161tvu (Klinar in Kolnik, 2001).<\/p>\n
Za globoko spanje je zna\u010dilno. Da je dojen\u010dek miren, brez gibanja, razen ob\u010dasnih nenadnih trzljajev, obraznih gibov ni, razen redkih, ki so podobni sesanju in se pojavljajo v pravilnih intervalih. Dihanje je enakomerno in pravilno. Prah dra\u017eljajev je zelo visok, tako da le zelo intenzivni zbudijo dojen\u010dka.<\/p>\n
V plitvem aktivnem spanju zasledimo pri dojen\u010dku hitre o\u010desne premike \u2013 to je utripajo\u010de o\u010di pod zaprtimi vekami, nekaj telesnih premikov, dihanje je neenakomerno. Lahko se smeje in v spanju zastoka ali celo zajoka. Je bolj odziven na zunanje dra\u017eljaje. Kadar se le ti pojavijo, lahko dojen\u010dek ostane v fazi plitvega spanja. Se vrne v globoko spanje ali pa se prebudi do dremavosti. (Wrong in sod., 2001).
\nDoseganje spalne zrelosti je biolo\u0161ki proces. Novorojen\u010dek zaspi najprej v REM fazo, od tretjega meseca dalje pa v N- REM spanje. Po \u0161estem mesecu se spanje \u017ee bli\u017ea spanju odraslega, le da se aktivno in globoko spanje izmenjujeta mnogo hitreje (kast- zahn in Morgenroth, 2000).<\/p>\n
Cikli spanja pri dojen\u010dku<\/p>\n
Cikli spanja pri dojen\u010dku so kraj\u0161i in \u0161tevilnej\u0161i. Ve\u010d \u010dasa pre\u017eivijo v plitvem spanju in imajo ve\u010d vmesnih faz, ko se za hip zbudijo.Za to naj bi bila dva razloga.
\n– Prvi razlog je povezan z dojen\u010dkovim razvojem. Tak na\u010din spanja pospe\u0161uje rast mo\u017eganov in telesni razvoj.
\n– Drugi razlog je povezan z dojen\u010dkovim pre\u017eivetjem. Veliko \u010dasa pre\u017eivi v plitvem spancu, tako se lahko hitro zbudi, \u010de se znajde v neprijetnih in nevarnih okoli\u0161\u010dinah: lakota, mokrota, nelagodje, bole\u010dina. Z no\u010dnim bujenjem dojen\u010dki preverjajo, ali le\u017eijo dobro, ali imajo dovolj zraka, ali jim ni prevro\u010de ali prehladno, ali jih kaj boli, preverjajo, \u010de je vse tako kot takrat, ko so zaspali (Kast- Zahn in Mongenroth, 2000).
\nCirkadialna ura pri dojen\u010dku<\/p>\n
V preteklih petdesetih letih so znanstveniki dokazali, da 24- urna narava \u017eivljenja ni le posledica sprememb v 24- urnem ciklu fizi\u010dnega okolja zaradi premika nebesnih teles, temve\u010d je odvisna od notranjih sistemov \u010dasovnega uravnavanja v mo\u017eganih.<\/p>\n
Center za regulacijo spanja je v hipotalamusu. Le ta uravnava biolo\u0161ko uro posameznika ali cirkadialni ritem. Izraz izvira iz latinske besede \u00bbcirka diem\u00ab, kar pomeni okoli dneva.. Pri tej biolo\u0161ki uri so nekateri deli dneva rezervirani za spanje, drugi za budnost (Starc, 1997).<\/p>\n
Polek spanja in budnosti ka\u017ee cirkadialno ritmiko ve\u010d kot sto fiziolo\u0161kih spremenljivk: spreminjanje telesne temperature, krvnega tlaka, sr\u010dne frekvence, izlo\u010danje mnogih hormonov in presnovnih produktov prek ledvic in \u010drevesja, lokomotorna aktivnost, pripravljenost za delo (Starc, 1997).<\/p>\n
\u0160tudija cirkadialnih ritmov pri dojen\u010dku je pokazala,da se prvi \u017ee kmalu po rojstvu pojavi cirkadialni ritem temperature, okrog 45. dneva po rojstvu pa cirkadialni ritem budnosti in pove\u010dana koli\u010dina melatonina ob son\u010dnem zahodu. Zadnji se pojavi ritem spanja. Melatonin je hormon, ki ga izlo\u010da epifiza v odsotnosti svetlobe. Melatonin ima mo\u010dno hipotermi\u010dno dejavnost, spodbuja imunski sistem, povzro\u010da utrujenost.<\/p>\n
Na otrokovo no\u010dno spanje vplivajo svetlobni in nesvetlobni (dru\u017ebeni) dejavniki, ki so pomembni dolo\u010devalci \u010dasa spanja in budnosti v novorojen\u010dkovem okolju.Pod cirkadialnim nadzorom no\u010dnemu spanju sledi budnost, kar pomeni, da je budnost predpogoj za no\u010dno spanje (Mc Graw., 1999)<\/p>\n
Razvoj spanja pri dojen\u010dku
\nZdrav dono\u0161en otrok – novorojen\u010dek spi toliko , kolikor spaja potrebuje, kolikor mu velevajo fiziolo\u0161ke potrebe (Hoyer,1995).
\nPantleyeva (2003) pravi, da novorojen\u010dek prespi dve tretjini dneva. Njegov vzorec spanja in zbujanja je odvisen od njegovega \u017eelod\u010dka. Zbudi se, ko je la\u010den,in zaspi, ko je sit, Njegov \u017eelod\u010dek je majhen in potreba po hranjenju pogostej\u0161a.<\/p>\n
Spanje se izmenjuje s hranjenjem v tri do \u0161tiriurnih ciklih, ko otroci zadremajo in se zbudijo za hranjenje ali igro oz. interakcijo s star\u0161i (Mc Quaid in sod., 1996).<\/p>\n
S\u010dasoma pride do postopnega zgo\u0161\u010devanja spanja preko no\u010di. Tako je \u017ee v starosti enega meseca najdalj\u0161e obdobje spanja praviloma pono\u010di.<\/p>\n
\u010cas med prvim in tretjim mesecem je \u010das intenzivnega prilagajanja. Tedaj pride do medsebojne uskladitve razli\u010dnih cirkadialnih biolo\u0161kih ritmov: temperature, sr\u010dne frekvence, frekvence dihanja, za\u010dne se izlo\u010danje razli\u010dnih hormonov. Cirkadialni ritem spanja in budnosti naj bi se v celoti vzpostavil v starosti 3 \u2013 4 mesecev (Gnidovec,2001).<\/p>\n
Zorenje spanja in budnosti pri dojen\u010dku vklju\u010duje med seboj \u0161tevilne povezane parametre:
\n– upada \u0161tevila obdobij spanja;
\n– kraj\u0161a se \u010das spanja podnevi in dalj\u0161a koncentrirani spanje pono\u010di;
\n– vedno manj je aktivnega spanja;
\n– vedno ve\u010d je mirnega spanja;
\n– razvijajo se cirkadialni ritmi;
\n– cirkadialna ciklusa spanja in budnosti se sinhronizira s 24- urnim naravnim ciklusom;
\n– podalj\u0161ujeta se REM in NREM spalna cikla (Pollak, 1994).
\nNekateri dojen\u010dki so sposobni prespati no\u010d (5ur skupaj) prej, drugi kasneje, kar je odvisno od razvoja njihove biolo\u0161ke ure (Pantley, 2003). Obdobja budnosti se koncentrirajo v dnevnem \u010dasu ter se postopoma dalj\u0161ajo.<\/p>\n
Od 4. do 6. meseca ve\u010dina dojen\u010dkov spi najmanj \u0161est zaporednih ur pono\u010di. Po \u0161estem mesecu naj bi bil otrok zmo\u017een prespati no\u010d. \u010cez dan ima \u0161e dva po\u010ditka, enega dopoldne, enega popoldne. Po dvanajstem mesecu starosti ima ve\u010dina otrok potrebo le \u0161e po enem po\u010ditku (Thompson, 1995).
\nOkolje in razvoj spalne zrelosti<\/p>\n
Doseganje spalne zrelosti je biolo\u0161ki proces. Star\u0161i morajo biti pozorni na otrokov razvijajo\u010di se ciklus spanja in budnosti in v skladu s tem ciklusom na\u010drtovati aktivnosti. Otrok lahko v obdobju budnosti dobi hrano, telesno nego, ter s tem \u010dustvene in fizi\u010dne dra\u017eljaje , ki so bistveni za normalni du\u0161evni razvoj otroka. Otroka naj dajo spati, ko opazijo, da je otrok zaspan (Thomson,1995).<\/p>\n
Na stanje spanja in budnosti posredno in neposredno vplivajo dra\u017eljaji iz okolja. Dnevni dr\u017eljaji spodbujajo aktivnost, omejujejo spanje; no\u010dni dra\u017eljaji so navadno bolj monotoni, ritmi\u010dni, pomirjajo\u010di, ter tako spodbujajo spanje (Pollak, 1994). Zato naj dojen\u010dek podnevi spi pri dnevni svetlobi, da mu tako pomagamo po\u010dasi razlikovati dan in no\u010d. Dobro je, da ga na no\u010dno spanje privajamo s stalno enakimi obredi, ki pomagajo otroku zaspati: kopanje, hranjene, obla\u010denje, pestovanje, petje, guganje. Pono\u010di naj bo mirno in temno, lu\u010di naj ne bi pri\u017eigali, pleni\u010dk naj se ne bi menjalo, razen \u010de je dojen\u010dek odvajal blato. No\u010dno hranjenje naj se razlikuje od dnevnega. Poteka naj v miru in ti\u0161ini brez ogovarjanja,.
\nTe\u017eave pri spanju dojen\u010dka<\/p>\n
V literaturi je spanje dojen\u010dka razdeljeno na dve obdobji: na spanje do 6. meseca starosti, ko je spanje v najve\u010djem razvoju in ve\u010dina dojen\u010dkov \u0161e potrebuje no\u010dno hranjenje, ter spanje po \u0161estem mesecu otrokove starosti, ko praviloma dojen\u010dek ne potrebuje ve\u010d no\u010dnega hranjenja in je njegovo spanje \u017ee podobno spanju odraslega , le da se mirno in globoko spanje izmenjujeta hitreje.<\/p>\n
Zelo pomembno pri otrokovem spanju je \u010dustveno stabilna in ne preobremenjena mati. Ko se otrok rodi, se mora telesni stik nadaljevati, kar pripelje do tesne \u010dustvene povezanosti. Dojen\u010dek ne bo umirjen , \u010de ne bo umirjenosti \u010dutil tudi s strani matere. \u010ce je mati depresivna, \u010dustveno nestabilna, to otrok \u010duti in je nemiren, jokav, slab\u0161e uspeva. Vse to se odrazi tudi pri njegovem spanju, ki je v tej starosti pomembna \u017eivljenjska aktivnost.<\/p>\n
\u0160tudija Zuckermaina in sodelavcev (1987, cit. Po Roberts in sod., 1993) je pokazala, da materino po\u010dutje oz. depresija vpliva na otrokovo spanje bolj kot pomanjkanje materinega spanja na depresijo.<\/p>\n
– Spanje pri dojen\u010dku do 6. meseca starosti<\/p>\n
V prvem letu \u017eivljenja se dojen\u010dek pogosto zbuja, kar je biolo\u0161ko dejstvo. Te\u017eava nastane zaradi prepri\u010danja star\u0161ev, da bi otrok moral spati in zaradi potreb star\u0161ev po nemotenemu spanju (Pantley, 2003).<\/p>\n
Dojen\u010dkom povzro\u010da te\u017eave prehod med posameznimi fazami spanja. Po eno do dve urnem globokem spanju se zbudijo in ne morejo oz. ne znajo sami zaspati, posebno \u010de so zaspali v naro\u010dju. Vzroki za nespe\u010dnost pri dojen\u010dku so povezani z hranjenjem oz. prebavo. Dojen\u010dek se zbuja, \u010de ima kr\u010de, \u010de ga \u010drvi\u010di, \u010de je la\u010den, \u010de je odvajal ali pa ga zbudijo tudi lastni gibi. Dojen\u010dek, ki obi\u010dajno spi v hrupu, se bo zbudil, \u010de bo nastala nenadna ti\u0161ina ali hud ropot.<\/p>\n
\u017de v zgodnjem obdobju, v prvih mesecih \u017eivljenja se ustvarja vzorec spanja za naslednje leto ali dve ali celo za dalj\u0161e obdobje. Zato je zelo pomembno, da \u017ee na samem za\u010detku pravilno ravnamo, da ustvarimo dobre temelje za dobro spanje v prihodnjih letih.
\n– Pomembno je, da so star\u0161i zdravstveno vzgojeni, da mati dobi dovolj znanja, o spanju dojen\u010dka. Le z znanjem dobi mati ve\u010dje zaupanje vase in v svoje materinske sposobnosti.
\n– Otrok naj spi v zibki, postelji ali celo v zakonski postelji (\u010de se ster\u0161i tako odlo\u010dijo). Ne ga pestovati, ko vam otrok zaspi (razen ob posebnih prilo\u017enostih).
\n– Veliko dojen\u010dkov zaspi med dojenjem ali med sesanjem cuclja. \u010ce dojen\u010dek vedno tako zaspi, za\u010dne spanje povezovati s sesanjem in ne more zaspati na noben drug na\u010din. Zato materi svetujemo, da dojen\u010dka odstavi, otrok \u0161e dremlje in \u0161e ne spi. Tako mu pomagamo zaspati ne da bi kaj imel v ustih, da ne bo spanja povezoval s sesanjem.
\n– Dojen\u010dki med spanjem oddajajo razli\u010dne glasove: od stokanja, tihega joka do glasnih krikov, kar pa \u0161e ne pomeni, da so se zares zbudili. Pomembno je,da mati zna razlikovati glasove budnega otroka od glasov spe\u010dega.
\n– Poskrbeti moramo, da bo no\u010dno spanje druga\u010dno od dnevnega. Pono\u010di naj bo v sobi temno, mirno in tiho.
\n– Pozorni moramo biti na znake utrujenosti: umirjenost, nezanimanje za stvari okrog sebe, jok, sitnarjenje, nemir, zehanje.
\n– Poskrbeti moramo, da bo otroku udobno (otroka previjemo, urejeno le\u017ei\u0161\u010de, ne\u017eni zvoki, prezra\u010dena soba).
\n– Pred spanjem otroka nahranimo, da bo sit.
\n– Poskrbimo, da bo dojenje oz. hranjenje potekalo umirjeno.
\n– Poenostaviti si moramo \u017eivljenje \u2013 na vrhu seznama prednostnih nalog je otrok.
\n– Pri\u010dakovanja naj bodo realna. Potrebno je veliko potrpe\u017eljivosti in vztrajnosti in otrok se bo v nekaj mesecih navadil spati.<\/p>\n
– Spanje dojen\u010dka po \u0161estem mesecu starosti
\nPo \u0161estem mesecu starosti so dojen\u010dki v ve\u010dini biolo\u0161ko zreli in ve\u010dina otrok si najde dolo\u010den ritem hranjenja in spanja. No\u010dni obroki niso ve\u010d potrebni. Pomembni so redni obroki v dolo\u010denih razmikih. Biolo\u0161ka ura ne more zoreti za no\u010dni mir, \u010de je otrok pono\u010di ve\u010dkrat hranjen , kajti s \u010dlovekovo notranjo uro so povezani temperatura telesa, izlo\u010danje hormonov, telesna aktivnost.<\/p>\n
Spanje postaja podobno spanju odraslega. Do 12. meseca sta otrokom potrebna dva obroka spanja \u010dez dan. . Sposobni so prespati tudi 11ur skupaj. Problem je v tem, da se fazi sanjanja in globokega in mirnega spanja izmenjujeta hitreje kot pri odraslem. Prehod v vzorcih spanja je te\u017eaven, spanec je krhek in ga lahko zmoti kakr\u0161na koli sprememba v otrokovem ritmu. Kratka bujenja med posameznimi fazami spanja lahko nekaterim otrokom povzro\u010dajo velike te\u017eave in se zbudijo in za\u010dnejo jokati, drugi lahko ponovno sami zaspijo. \u010ce star\u0161i uspavajo otroka z zibanjem na rokah ali hranjenjem, da postane to njegov vzorec uspavanja za vedno, tudi ,kose zbudi pono\u010di. Zato je zelo pomembno polaganje budnega otroka v posteljo, ko je zaspan, da se tako nau\u010di zaspati. To je pomembno \u017ee pred \u0161estim mesecem starosti. (Per\u0161i\u010d, 2004).<\/p>\n
Otroci za svoje spanje nujno potrebujejo varnost. Pomembno je, da se otroku dovolj posvetimo \u010dez dan, da ga pestujemo in ljubkujemo, da \u010duti sprejetost in ljubezen in se tako po\u010duti varnega. Potrebno se je izogibati aktivnostim tik pred spanjem, da se otrok umiri namesto raz\u017eivi. Otrok mora biti pred spanjem buden najmanj tri ure, zve\u010der pred no\u010dnim spanjem pa \u0161tiri do pet ur (Per\u0161i\u010d, 2004).
\nObred pred spanjem<\/p>\n
Vse dejavnosti pred spanjem, ki so predvidljive in se ponavljajo vsak ve\u010der na enak na\u010din ter pomagajo otroku zaspati imenujemo kot obred pred spanjem. Otroku olaj\u0161ajo no\u010dno lo\u010ditev od star\u0161ev in mu pomagajo, da la\u017eje zaspi. Take dejavnosti so: kopaje, branje, masiranje, petje, igranje, poslu\u0161anje ne\u017ene glasbe, molitev, pripovedovanje pravljic, gledanje slikanic, dojenje, hranjenje po stekleni\u010dki.<\/p>\n
Da bo otrok pripravljen zaspati in bo bedel, da je \u010das za posteljo, je potrebno ta obred za\u010deti uro pred spanjem. Pomembno je, da vse aktivnosti izvajano mirno, svetlobo zmanj\u0161amo. Obred mora postati ute\u010den iz dneva v dan, izvajamo ga vsak ve\u010der ob isti uri na enak na\u010din, tako se otrok navadi reda in naravna svojo uro (Pantley,2003).<\/p>\n
Z obredom uspavanja star\u0161i lahko za\u010dnejo \u017ee okrog \u010detrtega meseca starosti: otroka skopamo, ga preoble\u010demo, ga zmasiramo, gugamo, pojemo uspavanke, ga podojimo. Le tako bo otrok \u017ee okrog osmega meseca \u017ee vedel, da se star\u0161i najprej z njim igrajo, potem pa on mora zaspati.
\n[wp_ad_camp_1]
\nMed obredom je dobro uporabljati \u00bbninico\u00ab, ki otroku daje ob\u010dutek varnosti, \u010de se otrok pono\u010di zbudi. Nekateri otroci si \u00bbninico\u00ab sami izberejo, drugim naj pomagajo star\u0161i s tem, da izberejo igra\u010do oz. predmet, ki jo ima otrok najraj\u0161i in jo uporabljajo tudi za no\u010dno uspavanje.<\/p>\n
Obred pred spanjem je pomemben tudi kasneje v dobi otro\u0161tva, vse tja do desetega leta starosti, le da se spreminja in prilagajo otrokovim potrebam in starosti.<\/p>\n
V tem obdobju otrok \u017ee zavestno sprejema stvari. No\u010dni \u010das mu predstavlja \u010das lo\u010ditve od star\u0161ev, kar zanj vsekakor ni prijetno, zato otrok v tem obdobju ostane zavestno buden, da bi ostal s star\u0161i. Najbolj\u0161a pomo\u010d je ustaljen vsakodnevni ritem. Lahko se pojavi lo\u010ditveni strah \u2013 tesnoba, ki se ka\u017ee z zbujanjem in jokanjem pono\u010di. V\u010dasih otrok no\u010de zaspati brez prisotnosti star\u0161ev in se privija k njim, ko ga \u017eelijo polo\u017eiti v posteljico, mo\u010dno joka, ko zapustijo sobo (Mathieu, 2002).<\/p>\n
V tej starosti je lahko vzrok za nespe\u010dnost in jok tudi izra\u0161\u010danje zob.<\/p>\n
Najpozneje v \u0161estem mesecu se pri otroku pojavijo bolj ali manj burne sanje . Otroci morajo pono\u010di predelati vse, kar do\u017eivijo \u010dez dan (Ballhausen, 1994).<\/p>\n
Elizabeth Pantley(2003) se je veliko ukvarjala s spanjem dojen\u010dka. \u017delela je pomagati star\u0161em, da bi znali uspavati svojega otroka brez prisile, brez joka, na prijazen na\u010din. Zavzema se za ustvarjanje takih razmer, da dajo otroku psihi\u010dno in fizi\u010dno varnost . To pa zahteva, da star\u0161i najprej poskrbijo zase, za svoje dobro po\u010dutje. Le tako bodo imeli veliko mero potrpe\u017eljivosti in bodo dosledni, kar je osnova za izbolj\u0161anje spanja otroka.
\nPantleya svetuje star\u0161em, ki \u017eelijo otroku pomagati zaspati in da bo otrok spal celo no\u010d, naslednje ukrepe:
\n– Star\u0161i morajo poskrbeti za varnost otroka;
\n– Star\u0161i morajo biti pou\u010deni o osnovnih zna\u010dilnostih spanja otroka;
\n– Star\u0161i morajo poskrbeti za obred pred spanjem;
\n– Star\u0161i naj vodijo dnevnik oz. zapisnik spanja;
\n– Prou\u010dijo naj predloge zdravstvenih delavcev in naj izberejo tiste, ki se jim zdijo najprimernej\u0161i
\n– Naredijo naj na\u010drt spanja za svojega otroka;
\n– Na\u010drta naj se dr\u017eijo deset dni;
\n– Analizirajo naj rezultate;
\n– Na\u010drt naj izvajajo \u0161e nadaljnjih deset dni;
\n– Vsakih deset dni naj prou\u010dijo na\u010drt in ga naj dopolnijo.<\/p>\n
Skrb za varnost
\nStar\u0161i so najve\u010dkrat zaskrbljeni zaradi sindroma nenadne nepri\u010dakovane smrti dojen\u010dka (NNSD.
\nStrokovnjakom je uspelo ugotoviti nekaj dejavnikov tveganja za NNSD, pa tudi nekaj dejavnikov, za katere je dokazano, da tveganje zmanj\u0161ujejo. Eden od teh je spanje na hrbtu.<\/p>\n
\u010ce dojen\u010dek vdihne preve\u010d zraka , ki je nasi\u010den z ogljikovim dioksidom, ki je bil ujet pod odejo, mu to lahko prepre\u010di, da se zbudi. Veliko dojen\u010dkov nima \u0161e delujo\u010dega mehanizma
\n, ki bi jim omogo\u010dil, da bi se dovolj vzburili in obrnili glavo ter zajeli zrak. To se posebno rado zgodi, \u010de dojen\u010dek spi na trebuhu Tudi spanje na boku ni popolnoma varno, saj se lahko obrnejo na trebuh. V nekaterih dr\u017eavah, kjer so upo\u0161tevali priporo\u010dila, naj zdravi dojen\u010dki spijo na hrbtu , je \u0161tevilo primerov NNSD upadlo za 70% (Papalia in sod., 2003).<\/p>\n
Za pomembne dejavnike tveganja za sindrom NNSD so se izkazali tudi mehko le\u017ei\u0161\u010de, blazine, spanje pod pre\u0161ito odejo, pa tudi spanje v skupni postelji, povezano z materami kadilkami (Behrman, 2000).<\/p>\n
Drugi ukrepi za varnost dojen\u010dka v postelji:
\n– V prostoru, kjer spi dojen\u010dek naj bo primerno toplo: 18 \u2013 21 stopinj Celzija.
\n– V prostoru, kjer spi dojen\u010dek se ne sme kaditi.
\n– Dojen\u010dek naj bo primerno oble\u010den, \u010de je v spalnici hladno, naj bo raje ve\u010d oble\u010den kot pokrit, da se ne zamota v odejo. \u010ce je toplo ne sme biti preve\u010d oble\u010den ,da se ne pregreje.
\n– V okolici otrokovega le\u017ei\u0161\u010da ne sme biti no\u010dnih svetilk, lu\u010di in elektri\u010dnih naprav.
\n– Otroka se ne sme dajati spat blizu okna, rolet, vrvi al zaves.
\n– Dudo se na dojen\u010dka nikoli ne pripenja z vrvico, trakom ali veri\u017eico.
\n– Odstraniti je potrebno vse druge trakove, vrvice.
\n– Vzmetnica se mora prilagajati postelji, okrog ne sme biti praznine.
\n– Rjuhe v postelji morajo biti napete, da jih dojen\u010dek ne mora razkopati in se vanje zamotati.
\n– Ne sme se uporabljati plasti\u010dnih prevlek za vzmetnico, prav tako iz okolice odstranimovse plasti\u010dne vre\u010dke.
\n– \u010ce dojen\u010dek \u017ee zna vstati mora biti vzmetnica na najni\u017eji ravni in prepri\u010dati se moramo, da dojen\u010dek ne more splezati iz postelje.
\n– Ve\u010dkrat preveri vijake, zapahe, vzmeti, spoje, da so dobro pritrjeni. Prav tako morajo biti dobro pritrjene letve in med njimi ne sme biti razdalja ve\u010dja kot 60 mm.
\n– Nevarni so lahko ostri robovi, okraski okoli postelje, ki jih lahko odstranimo.
\n– Na dojen\u010dkovo posteljo se ne obe\u0161a igra\u010d in drugih obe\u0161ank.
\n– Dojen\u010dkova postelja oz. soba mora biti toliko oddaljena od ostalih prostorov, da ga lahko sli\u0161imo, sicer moramo namestiti zanesljivo zvo\u010dno (varovalno) napravo.
\n– Dojen\u010dka se ne sme nikoli udarjati ali stresati.
\n– Dojen\u010dkovo okolje naj bo \u010disto.
\n– Doma\u010di ljubljen\u010dki ne smejo imeti dostopa do spe\u010dega dojen\u010dka.
\n– Dojen\u010dka ne smemo pu\u0161\u010dati brez nadzora.
\n– Zmeraj upo\u0161tevajte vse varovalne ukrepe, kjerkoli spi dojen\u010dek, tudi \u010de zdoma, v avtomobilskem sede\u017eu.
\n– \u010ce je le mogo\u010de naj mati otroka doji , kajti materino mleko zmanj\u0161uje tveganje za nastanek dolo\u010denih bolezni in oku\u017eb, to pa lahko zmanj\u0161a tveganje za nastanek sindroma NNSD in prepre\u010di druge zdravstvene te\u017eave.
\n– Mati naj poskrbi za svoje zdravje in dobro po\u010dutje (Pantly, 2003).<\/p>\n
Kje naj spi otrok?<\/p>\n
Mesta, kjer spijo dojen\u010dki, se v razli\u010dnih kulturah mo\u010dno razlikujejo. Dru\u017ebene vrednote zelo vplivajo na vedenje star\u0161ev. Pri nas dojen\u010dki v prvem letu \u017eivljenja ve\u010dinoma spijo v sobi s star\u0161i v svojih posteljah, ker to poenostavlja no\u010dno dojenje oz. hranjenje. Nekateri spijo celo v isti postelji z materjo oziroma s star\u0161i.<\/p>\n
Vzhodne kulture priporo\u010dajo otroka vzeti k sebi v posteljo, ker je tako v naravi \u010dloveka, ker telesna bli\u017eina daje najve\u010djo varnost in bo tako otrok bolje spal.<\/p>\n
V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike strokovnjaki za nego priporo\u010dajo, da imajo dojen\u010dki lo\u010deno posteljo in lo\u010deno sobo. Tako naj bi navajali otroke na samostojnost in neodvisnost (Papalia in sod., 2003).<\/p>\n
Thompson (1995) za odpravljanje no\u010dnega hranjenja po \u0161estem mesecu otrokove starosti svetuje lo\u010deno spalnico.<\/p>\n
Spanje otroka skupaj z materjo spodbuja dojenje. Dojen\u010dki, ki spijo z materami, so pono\u010di trikrat dlje dojeni kot otroci, ki spijo v lo\u010denih posteljah (McKenna in sod., 1997 cit. Po Papalia in sod., 2003).
\nDokazano je, da spanje v skupni postelji vpliva na ve\u010dkratno zbujanje pono\u010di. Vendar lahko matere, ki spijo skupaj z otroki, prej zaznajo njihovo bujenje in nemir in lahko otroku pomagajo. (Roberts in sod., 1993).<\/p>\n
Ni pa znanstvenih dokazov, da bi otrokovo spanje z materjo predstavljalo tveganje za NNSD, niti ni dokazov, da bi to bil za\u0161\u010ditni dejavnik (American Academy of Pediatrics, 1997 cit po Wong in sod., 2001), vendar pa nedavne \u0161tudije dokazujejo, o pove\u010danem \u0161tevilu otro\u0161kih smrti z zadu\u0161itvijo, povezanih z deljenjem postelje, posebno pri dojen\u010dkih, mlaj\u0161ih od treh mesecev (Drago in Danneberg, cit po Wong in sod., 2001).<\/p>\n
Postelje za odrasle niso na\u010drtovane tako, da bi ustrezale varnostnim standardom za dojen\u010dke, zibke in otro\u0161ke posteljice pa vendar je na Japonskem povsem normalno, da matere in dojen\u010dki spijo v isti postelji, je pa Japonska kljub temu ena od dr\u017eav z najni\u017ejo smrtnostjo zaradi NNSD (Hoffman in Hillman, 1992 cit. Po Papalia in sod., 2003).<\/p>\n
Nekatere raziskave ka\u017eejo, da skupaj s star\u0161i spi 70% otrok. Veliko star\u0161ev to zagovarja, saj so prepri\u010dani, da jim to prina\u0161a \u0161tevilne koristi. Drugi star\u0161i so proti, saj ne prenesejo otroka na isti postelji. So tudi otroci, ki ne marajo spati v postelji s star\u0161i. Zato je te\u017eko odgovoriti, kako je prav, ker je vse odvisno od posameznih star\u0161ev in otroka.
\nZa star\u0161em so lahko v pomo\u010d naslednja vpra\u0161anja:
\n– Vas moti, \u010de otrok spi med vami in partnerjem?
\n– Moti to va\u0161e spanje ?
\n– Moti to va\u0161e seksualno \u017eivljenje?
\n– Ali spi va\u0161 otrok slabo in se ve\u010dkrat zbuja?
\n– Se po\u010dutite osamljeni, in zato potrebujete bli\u017eino va\u0161ega otroka?
\n– Ima va\u0161 partner drugo mi\u0161ljenje in moti njega?<\/p>\n
\u010ce na vsa vpra\u0161anja odgovorite z ne, potem otrok lahko spi v va\u0161i postelji, sicer pa morate razmisliti, \u010de je treba to razvado spremenit (Kast- Zahn in Morgenroth,2000).<\/p>\n
Ne glede na to kje spi otrok, pa je potrebno poskrbeti za varnostne ukrepe. Pantleyeva (2003) svetuje star\u0161em, naj nikoli ne spijo z dojen\u010dkom, \u010de so pili alkohol, zau\u017eili drogo ali zdravilo in imajo zelo trden spanec. Tudi star\u0161i z mo\u010dnej\u0161o postavo naj ne bi spali skupaj z dojen\u010dkom, ker so ugotovili, da \u010dezmerna te\u017ea pove\u010da tveganje za dojen\u010dka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spanje je ena izmed temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele dru\u017eine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost. James Roberts in sod. (1993) pi\u0161ejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to \u017ee od obdobja nose\u010dnosti preko samega rojstva, dobe novorojen\u010dka, dojen\u010dka in ve\u010djega otroka. Z … Preberi ve\u010d o Spanje dojen\u010dka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[941,1983,3601,3521,3606,3605,3518,963,935],"class_list":["post-4398","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-dojencek","tag-novorojencek","tag-skripta-za-nego-otroka","tag-skripta-za-zdravstveno-nego-otroka","tag-spanje","tag-spanje-dojencka","tag-zdravstvena-nega-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4398","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4398"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4398\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4398"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4398"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4398"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}