{"id":4451,"date":"2015-09-27T16:51:53","date_gmt":"2015-09-27T15:51:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4451"},"modified":"2015-09-27T17:51:22","modified_gmt":"2015-09-27T16:51:22","slug":"imunost-bakterije-virusi-in-crvi-protitelesa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/imunost-bakterije-virusi-in-crvi-protitelesa\/","title":{"rendered":"Imunost, bakterije, virusi in \u010drvi"},"content":{"rendered":"<h3><span style=\"background-color: #d5d5d5;\">VRSTE PROTITELES<\/span><\/h3>\n<ul>\n<li>IgG\n<ul>\n<li>monomeri, v serumu preko 80%, do 40 dni<\/li>\n<li>na Ag delujejo liti\u010dno, pospe\u0161ujejo fagocitozo, delujejo kot opsonini<\/li>\n<li>prehajajo skozi placento v plod \u2013 za\u0161\u010ditijo otroka pred infekcijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>IgA\n<ul>\n<li>dimeri, v serumu pribl. 15%<\/li>\n<li>ovirajo, da bi se \u010drevesni patogeni MO lahko tesno prilepili na epitelijske celice<\/li>\n<li>97% beljakovin kolostruma, 10 \u2013 15 % beljakovin mleka \u2013 prenesejo pasivno imunost na potomce (pri \u010dl. le 36 ur po rojstvu), zavarujejo sluznico prebavil<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>IgM\n<ul>\n<li>i. makroglobulin (5 Ig enot), v serumu pribl. 7%<\/li>\n<li>redno nastajajo pri imunskih odzivih \u2013 velika koli\u010dina ka\u017ee na sve\u017eo infekcijo; nastajajo \u017ee intrauterino \u2013 odkrivanje intrauterine infekcije<\/li>\n<li>tudi v mleku in kolostrumu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>IgD\n<ul>\n<li>monomeri, v serumu malo<\/li>\n<li>membranski recptor za Ag na limfocitih B?<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>IgE\n<ul>\n<li>monomeri<\/li>\n<li>i. alergi\u010dni reagini<\/li>\n<li>s Fc delom ve\u017eejo na mastocite ter tkivne (npr. v ko\u017ei) in krvne bazofilce<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita proti prazitom?<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280161\"><\/a>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Specifi\u010dna obramba organizma<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pridobljena tekom infekcije oz. umetno z aktivno imunizacijo<\/li>\n<li>usmerjena le proti povzro\u010ditelju, ki je vzpodbudil njen nastanek<\/li>\n<li>pogojujejo jo specifi\u010dna protitelesa<\/li>\n<li>humoralna imunost, celi\u010dna imunost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280160\"><\/a>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prirojena (naravna) imunost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>usmerjena je proti vsem \u0161kodljivim vplivom okolja, varuje nas pred razli\u010dnimi oku\u017ebami in pred \u0161kodljivimi ne\u017eivimi vplivi okolja<\/li>\n<li>dejavniki\n<ul>\n<li>geneti\u010dni dejavniki<\/li>\n<li>naravna obrambna telesna povr\u0161ina \u2013 ko\u017ea, sluznice (mehani\u010dna in kemi\u010dna pregrada)<\/li>\n<li>nespecifi\u010dne baktericidne snovi v tkivih oz. telesnih povr\u0161inah<\/li>\n<li>fagocitoza in znotrajceli\u010dno uni\u010denje mikrobov \u2013 fagociti<\/li>\n<li>mikrofagi ali granulociti (neutrofilci, bazofilci, eozinofilci)<\/li>\n<li>makrofagi: potujo\u010di ali histociti (v krvi monociti), pritrjeni<\/li>\n<li>vnetje<\/li>\n<li>properdin: sestavina seruma, iz beljakovin, uni\u010devanje gram<sup>\u2013<\/sup> bakterij in virusov<\/li>\n<li>komplement sistem: serumske beljakovine, reagirajo med seboj, s protitelesi in celi\u010dnimi membranamii<\/li>\n<li>interferoni: antivursno, antitumorsko delovanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na u\u010dinkovitost vplivajo\n<ul>\n<li>prehrana<\/li>\n<li>hormonsko ravnovesje<\/li>\n<li>starost<\/li>\n<li>klimatski dejavniki<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<h3>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nukleotidov<\/h3>\n<ol>\n<li>sladkor \u2013 iz petih ogljikovih atomov (pentoza):\n<ol>\n<li>riboza (RNA \u2013 C<sub>5<\/sub>H<sub>10<\/sub>O<sub>5<\/sub>) ali deoksiriboza (DNA \u2013 C<sub>5<\/sub>H<sub>10<\/sub>O<sub>4<\/sub>)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>ostanek fosforjeve kisline<\/li>\n<li>organska baza\n<ol>\n<li>z enim obro\u010dem \u2013 \u0161est\u010dlenski obro\u010d \u2013 pirimidinske baze \u2013 citozin, timin (pri RNA namesto tega uracil), adenin<\/li>\n<li>z dvema obro\u010dema \u2013 \u0161est- in pet\u010dlenski obro\u010d \u2013 purinske baze \u2013 adenin, gvanin<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280186\"><\/a>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Staphylococcus<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> kok, negibljiva, nesporogena, posami\u010dno ali v skupkih, s kapsulo ali brez<\/li>\n<li>nekateri izlo\u010dajo strupe: enetrotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksi\u010dnega \u0161okovnega sindroma (zastrupitev z oku\u017eenim tamponom), eksofaliativni toksin (lu\u0161\u010denje epidermisa)<\/li>\n<li>ve\u010d tednov na predmetih, v prahu (odporni na vplive okolja), ko\u017ea, rane, dihala<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280188\"><\/a>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sterptococcus<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> kok, kraj\u0161e ali dalj\u0161e veri\u017eice<\/li>\n<li>laboratorijska razdelitev: glede na sposobnost tvorjenja hemolizinov (\u03b1- hemoliza, \u03b2- hemoliza) in raztapljanja eritrocitov<\/li>\n<li>potrebno osamiti v kulturi, ku\u017enina (bris nebnic) na krvni agar za identifikacijo, tipizacijo in antibiogram<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280180\"><\/a>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neisseria meningitidis<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> diplokok \u2013 meningokok, polisaharidna kapsula<\/li>\n<li>\u010dlovek edini nosilec<\/li>\n<li>s fimbrijami prilepijo na nosno\u017erelni prostor (tudi pri 10% zdravih oseb), od tod v kri in likvor<\/li>\n<li>likvor na ogreto goji\u0161\u010de (kri) s pove\u010dano koli\u010dino CO<sub>2<\/sub>, i\u0161\u010demo diplokoke v levkocitih in zunaj njih; v likvorju i\u0161\u010demo polisaharidne antigene<\/li>\n<li>epidemi\u010dni meningitis, meningokona sepsa<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280181\"><\/a>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neisseria gonorhoeae<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> diplokok, ledvi\u010dasta oblika, beljakovinasti izrastki in posebne beljakovine za pritrditev na celice sluznic \u2013 oku\u017ei celice celindri\u010dnega epitelija sluznic<\/li>\n<li>izlo\u010da proteazo IgA \u2013 zavira delovanje IgA v sluznicah<\/li>\n<li>v celicah se\u010dil in spolovil ter o\u010desne veznice (sluznica)<\/li>\n<li>ku\u017enina iz gnojnega izcedka iz se\u010dnice (\u2642) oz. birsa cerviksa (\u2640); mikroskopska preiskava, zasejevanje na goji\u0161\u010de<\/li>\n<li>hitri test hibridizacije za gonokok zna\u010dilnih NK<\/li>\n<li>gonoreja ali kapavica<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280190\"><\/a>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bacillus anthracis<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> bacil, pal\u010dka, sporogena, aerobna bakt.<\/li>\n<li>skozi po\u0161kodbe na ko\u017ei, z vdihavanjem spor, ev. skozi \u010drevo<\/li>\n<li>v telesu spore vzkalijo, razmno\u017eujejo, \u0161irijo v kri, organe<\/li>\n<li>v telesu dela polipeptidno kapsulo \u2013 olaj\u0161a \u0161irjenje<\/li>\n<li>toksin \u2013 okvarja \u017eilje organov \u2013 edem<\/li>\n<li>izcedek pod mikroskop in na goji\u0161\u010de, zasejemo tudi kri<\/li>\n<li>zdravljenje \u2013 zgodnja indikacija \u2013 penicilin v velikih odmerkih<\/li>\n<li>antraks: najpogostej\u0161i ko\u017eni antraks (\u010drna krasta)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280193\"><\/a>10.\u00a0 Clostridium perfringens<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> bacil, pal\u010dka, sporogena, anaerobna bakt.<\/li>\n<li>v zemlji, \u010drevesju (\u017eivali, ljudi)<\/li>\n<li>enterotoksin \u2013 okvarja celice na \u010drevesnih resicah \u2013 motnje pri vsrkavanju in izlo\u010danju vode in elektrolitov<\/li>\n<li>zastrupitve s hrano: po 6 urah bole\u010dine v trebuhu, driska, ki ne traja dolgo<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280192\"><\/a>11.\u00a0 Clostridium botulinum<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> bacil, pal\u010dka, sporogena, anaerobna bakt.<\/li>\n<li>v zemlji, s hrano (kjer anaerobni pogoji)<\/li>\n<li>botulinusni toksin (eden najnevarnje\u0161ih strupov za \u010dloveka) \u2013 kr\u010di<\/li>\n<li>botulizem: dvojni vid (12 \u2013 36 ur po zastrupitvi), ohromelost dihalnih mi\u0161ic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280191\"><\/a>12.\u00a0 Clostridium tetani<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>+<\/sup> bacil, pal\u010dka, sporogena, anaerobna bakt.<\/li>\n<li>v zemlji, \u010drevesju (konj)<\/li>\n<li>spora vzkali v globoki rani in odmrlem tkivu, zlasti \u010de prisotne druge bakt., ki porabijo kisik<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280194\"><\/a>13.\u00a0 Mycobacterium tuberculosis<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bacil, tanka, dolga pal\u010dka<\/li>\n<li>plju\u010da, lahko raz\u0161iri v kosti, mo\u017eganske opne, ledvice in druge organe<\/li>\n<li>debela plast voskov in ma\u0161\u010dobnih kislin v celi\u010dni steni \u2013 neob\u010dutljiva na \u017eelod\u010dno kislino<\/li>\n<li>cepljenje \u2013 celi\u010dna imunost \u2013 tuberkulinski test pozne preob\u010dutljivosti<\/li>\n<li>svetlobni mikroskop: obarvamo po Ziehlu in Neelsenu \u2013 rde\u010de pal\u010dke na modrem ozadju<\/li>\n<li>fluorescen\u010dni mikroskop: flouresen\u010dno barvilo (avramin) \u2013 ka\u017eejo rumeno flourescenco<\/li>\n<li>tuberkuloza: oku\u017eba plju\u010d \u2013 kroni\u010dni potek (ve\u010d mesecev, let), vro\u010dina, huj\u0161anje, ka\u0161elj, izme\u010dek<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280182\"><\/a>14.\u00a0 Escherichia coli<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> bacil, pal\u010dka, gibljiva, bi\u010dki in fimbriji<\/li>\n<li>na hladnem v vodi in ledu tudi do 1 leto<\/li>\n<li>ve\u010dina tipov del normalne flore<\/li>\n<li>posamezni tipi imajo virulen\u010dne dejavnike: sestavine celi\u010dne stene in celi\u010dni izrastki (prilepljanje na celice \u010drevesnih resic), izlo\u010danje enterotoksinov oz. vdiranje v globlje plasti \u010drevesne sluznice<\/li>\n<li>ku\u017enino zasejemo na goji\u0161\u010de za osamitev, dolo\u010ditev zapletene antigenske zgradbe bakt. in tvorjenja virulen\u010dnih dejavnikov posameznih vrst<\/li>\n<li>driska pri dojen\u010dkih, otrocih in odraslih<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280183\"><\/a>15.\u00a0 Shigella<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup>, negibljiva, \u010drevesna bakt.<\/li>\n<li>lipopolisaharidni antigen 0<\/li>\n<li>nosilec \u010dlovek (tudi klicenosci \u2013 insekti), neposredni stik, prek hrane, vode<\/li>\n<li>posebna selektivna goji\u0161\u010da tik ob bolniku (sicer propadejo)<\/li>\n<li>dizenterija in gri\u017ea<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280184\"><\/a>16.\u00a0 Salmonella<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> bacil, pal\u010dka, gibljiva, antigeni celi\u010dne stene in bi\u010dkov<\/li>\n<li>v \u010drevesju razli\u010dnih \u017eivali, oku\u017eba z jajci, mesom, mlekom\u2026, rokami<\/li>\n<li>2000 vrst, ve\u010dino bolezni pri \u010dloveku povzro\u010da pribl. 10 vrst (Salmonela typhi le \u010dl., na \u010dl. prilagojeni tudi Salmonella paratyphi A in B)<\/li>\n<li>vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega in za\u010detnega dela debelega \u010drevesa, izlo\u010dajo z iztrebki<\/li>\n<li>bakteriolo\u0161ko preiskujemo tudi se\u010d, kri, kostni mozeg, gnoj<\/li>\n<li>salmoneloza: \u010drevesna vro\u010dina \u2013 tifusna oblika bolezni s splo\u0161nim obolenjem, povi\u0161ano TT in akutno drisko (akutni gastoenterokolitis)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280185\"><\/a>17.\u00a0 Chlamydia trachomatis<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup>, zelo drobna<\/li>\n<li>znotrajceli\u010dni zajedavec<\/li>\n<li>nosilec le \u010dlovek<\/li>\n<li>negonokokno vnetje se\u010dnice, rodil, o\u010desna veznica, dihala<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280178\"><\/a>18.\u00a0 Pseudomonas earuginosa<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>splo\u0161no raz\u0161irjena bakt. okolja, v vodi, tudi z rokami<\/li>\n<li>naseli v \u010drevesju<\/li>\n<li>bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe se\u010dil in ran, tudi druga vnetja<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280176\"><\/a>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Borelia burgdorferi<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bacil, spiralna<\/li>\n<li>pri nas endemi\u010dna<\/li>\n<li>iz krvi v sklepe in centralno \u017eiv\u010devje<\/li>\n<li>i\u0161\u010demo v krvi, vzorcih ko\u017ee, likvorju, sklepni teko\u010dini; zahtevna za gojenje \u2013 bogato goji\u0161\u010de<\/li>\n<li>Lymska borelioza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280177\"><\/a>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Camyplobacter jejuni<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> bacil, en ali dva zavoja v obliki \u010drke S, gibljiva bakt.<\/li>\n<li>za rast zmanj\u0161ana koli\u010dina O<sub>2<\/sub>, pove\u010dana koli\u010dina CO<sub>2<\/sub><\/li>\n<li>izlo\u010dajo enterotoksin<\/li>\n<li>razmno\u017eujejo v tankem \u010drevu<\/li>\n<li>ku\u017enina iz blata; posebna, zanje prirejena goji\u0161\u010da za osamitev in identifikacijo<\/li>\n<li>driska, v\u010dasih splo\u0161na bolezen, \u010drevesna vnetja<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148280179\"><\/a>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Legionella pneumophila<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gram<sup>\u2013<\/sup> iz okolja, v vodah, algah, vodnih amebah<\/li>\n<li>ku\u017enina iz dihal; posebna goji\u0161\u010da<\/li>\n<li>protitelesa \u2013 s preiskavo parnih ali \u0161e ve\u010dkrat odvzetih serumov v dalj\u0161ih \u010dasovnih presledkih<\/li>\n<li>plju\u010dnici in influenci podobna vnetja dihal (predvsem manj odporni)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280196\"><\/a>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus influenzae<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>srednje velik virus, vija\u010dna somerna nuklokapsida, ki obdaja genom RNK<\/li>\n<li>uvr\u0161\u010damo v skupino Ortomyxoviriade, 3 virusi \u2013 A, B, C<\/li>\n<li>ovojnica \u2013 vsebuje beljakovino hemaglutinin (vezava na ob\u010dutljive celice) in encimsko nevraminidazo (omogo\u010da spro\u0161\u010danje virusnih delcev s povr\u0161ine celic)<\/li>\n<li>virusi hitro spreminjajo \u2013 antigenske variacije<\/li>\n<li>kaplju\u010dna oku\u017eba \u2013 \u0161iri z vdihavanjem (tudi z oku\u017eenimi rokami in predmeti)<\/li>\n<li>obolenje dihal\n<ul>\n<li>influenca ali gripa: vnetje sapnika, sapnic, lahko pride do plju\u010dnice<\/li>\n<li>afiniteta do zgornjih dihal<\/li>\n<li>mrazenje, povi\u0161ana TT, glavobol, bole\u010dine mi\u0161ic, slabo po\u010dutje<\/li>\n<li>pojavlja endemi\u010dno oz. pandemi\u010dno<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280197\"><\/a>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus HIV<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Human immune deficiency virus (humani virus imunske pomanjkljivosti)<\/li>\n<li>AIDS \u2013 sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (povzro\u010data dva tipa: HIV 1 in HIV 2)<\/li>\n<li>ARC \u2013 razvijejo nezna\u010dilni znaki<\/li>\n<li>retro virus, RNA, lipidna ovojnica iz ve\u010d plasti (kapsida) z nestabilnimi Ag<\/li>\n<li>s pomo\u010djo encimov se v oku\u017eeni celici virusni genom prepi\u0161e iz RNA v enovija\u010dno DNA, ki se dopolni v dvovija\u010dno in vstopi v jedro celice<\/li>\n<li>razmno\u017euje v limfnem sistemu, antigensko spreminja<\/li>\n<li>uni\u010duje celice T pomagalke (zelo se zmanj\u0161a \u0161tevilo limfocitov CD4) in celice monocitno makrofagnega sestava, dendriti\u010dne celice in glia celice v mo\u017eganih<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280198\"><\/a>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus varicella-zooster (VZV)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>varicella (norice): akutna vro\u010dinska bolezen z izpu\u0161\u010dajem (epidemi\u010dno pri otrocih)<\/li>\n<li>zoster (pasavec): vnetje dorzalni korenin ali kranilanih senzori\u010dnihh \u017eiv\u010dnih ganglijev (posami\u010d pri odraslih)<\/li>\n<li>DNK, z ovojnico, iz skupine herpesnih virusov<\/li>\n<li>s kapljicami iz dihal, po zraku in s stikom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280199\"><\/a>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus Herpes simplex tip 1 (HSV \u2013 1)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>DNK, z ovojnico, kubi\u010dno someren<\/li>\n<li>ko\u017ea, sluznica ust, o\u010desna veznica, ev. vnetje mo\u017eganov<\/li>\n<li>s stikom (skozi usta, veznico o\u010desa, preko spolovil)<\/li>\n<li>na mestu vstopa mehur\u010dek \u2013 na dnu mehur\u010dka ve\u010djedrne celice \u2013 v njih eozinofilni virusni vklju\u010dki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280200\"><\/a>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus Herpes simplex tip 2 (HSV \u2013 2)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>DNK, z lipidno ovojnico<\/li>\n<li>epitelij spolovil<\/li>\n<li>mehur\u010dki in razjede<\/li>\n<li>dokaz \u2013 preiskovanje vsebine mehur\u010dka \u2013 neposredno z mikroskopom, imunofluorescen\u010dni dokaz antigena, dokaz specifi\u010dne nukleinske kisline s hibridizacijo<\/li>\n<li>za osamitev zasejemo ku\u017enino v celi\u010dne kulture<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280201\"><\/a>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virus hepatitisa A (HAV)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zelo droben, kubi\u010dno someren, brez ovojnice, enovija\u010dni genom RNK<\/li>\n<li>vir oku\u017ebe \u010dlovek \u2013 z rokami, oku\u017eeno hrano, vodo<\/li>\n<li>zelo odporen na segrevanje in kemikalije, uni\u010dijo klorova razku\u017eila, aldehidi<\/li>\n<li>hepatitis A \u2013 t.i. epidemi\u010dni ali infekcijski<\/li>\n<li>dokazujemo z radioaktivnimi metodami (t.i. RIA)<\/li>\n<li>cepivo v poskusni fazi, za hudo ogro\u017eene<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280202\"><\/a>10.\u00a0 Virus hepatitisa B (HBV)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dvojnovija\u010dna DNK, nukleokapsida<\/li>\n<li>vir oku\u017ebe \u010dlovek \u2013 tudi po bolezni lahko celo \u017eivljenje vironosci<\/li>\n<li>hepatitis B \u2013 t.i. serumski<\/li>\n<li>preventiva\n<ul>\n<li>cepljenje \u2013 cepivo vsebuje HBS Ag (povr\u0161inski Ag viriona)<\/li>\n<li>skrben nadzor krvi krvodajalcev (ne vemo koliko \u010dasa vironosci&#8230;)<\/li>\n<li>navodila za varovanje pred oku\u017ebo (vbodi, ureznine&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148280203\"><\/a>11.\u00a0 Virus hepatitisa C (HCV)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>tudi s krvjo in ob porodu<\/li>\n<li>niso ga \u0161e osamili, ni cepiva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PARAZITI!!!!!!!<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Trichomonas vaginalis<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>\u017eivi v se\u010dniku in se\u010dnici, pri \u017eenski v vagini in pri mo\u0161kem v prostati<\/li>\n<li>je hru\u0161kaste oblike,velik 7&#215;5 um ,s 5 bi\u010dki<\/li>\n<li>en bi\u010dek je delno pritrjen kot valovita membrana<\/li>\n<li>cist ne dela<\/li>\n<li>bolezen povzro\u010da TRIHOMONIAZA in spada med spolno prenosljive bolezni<\/li>\n<li>mo\u017enost oku\u017ebe nastane ob fizikalnih ali kemi\u010dnih travmah v vagini,ob antibioti\u010dni terapiji,ob kontracepciji kot je IUV<\/li>\n<li>mnoge \u017eenske so asimptomatske nosilke in nevede \u0161irijo infekcijo<\/li>\n<li>pri mo\u0161kemu lahko trihomoniaza povzro\u010di sterilnost,\u010de je \u0161tevilo spermijev zmanj\u0161ana na mejno vrednost<\/li>\n<li>prena\u0161a se s spolnim odnosom , v\u010dasih pa tudi s predmeti za osebno higieno<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Toxoplasma gondii <\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>ima ve\u010d oblik ,obliko pomaran\u010dnega krhlja(trofozoit),kot cista (tkivna cista) v \u010dloveku in \u017eivalih oz.spolna cista v iztrebkih ma\u010dk<\/li>\n<li>velik je 4 do 7 um<\/li>\n<li>ima posredni \u017eivljenski krog<\/li>\n<li>\u017eivali se oku\u017eijo z zemljo<\/li>\n<li>\u010dlovek pa s kontaminiranim mesom \u2013ov\u010djim,govedom ali svinjino<\/li>\n<li>pomemben vir oku\u017ebe pri \u010dloveku so ma\u010dke ,ki se oku\u017eijo z inficirano zemljo ali z inficiranimi pti\u010di oz.glodalci<\/li>\n<li>infekcija poteka skozi usta v \u010drevo in s krvjo se paraziti raznesejo po telesu<\/li>\n<li>bolezen se ka\u017ee s povi\u0161ano teles.temp. in pove\u010danimi bezgavkami<\/li>\n<li>zapleti so redki<\/li>\n<li>sve\u017ea infekcija nose\u010dnice je nevarnej\u0161a ker lahko povzro\u010di kongenitalno toksoplazmozo-prazit prehaja skozi placento v plod in povzro\u010di prirojene okvare<\/li>\n<li>pri ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi ,zlasti pri bol.z aidsom povzro\u010da te\u017eke oku\u017ebe.Tukaj povzro\u010ditelj prehaja v mo\u017egane ,kjer povzro\u010di te\u017eke okvare in smrt<\/li>\n<li>toksoplazmozo dokazujemo serolo\u0161ko,mikroskopsko pregledujemo tkiva organov,kjer sumimo ,da so inficirani(likvor,mozeg,mo\u017egani),najve\u010dkrat pa pregledujemo serum<\/li>\n<li>na voljo je ve\u010d metod &#8211; RVK nadome\u0161\u010da indirektna IF ali ELISA<\/li>\n<li><\/li>\n<li>\n[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Trichinella spiralis (lasnica )<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>je \u017eivorodna (viviparna ) glista<\/li>\n<li>v tkivo odlaga \u017eive li\u010dinke<\/li>\n<li>samica meri do 4 mm, samec je manj\u0161i<\/li>\n<li>li\u010dinke so velike do 1 mm,najdemo jih v mi\u0161icah,kjer so spiralno zavite<\/li>\n<li>i\u0161\u010demo jih s trihinoskopom ( mikroskop za preiskavo stisnjenih vzorcev mi\u0161ic)<\/li>\n<li>\u010dlovek se zavaruje pred boleznijo , \u010de u\u017eiva dovolj prekuhano svinjino , nevarni so surovi prekajeni izdelki<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Enterobius vermicularis (podan\u010dica )<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>je najbolj raz\u0161irjena glista<\/li>\n<li>podan\u010dica je majhna -5 do 10 mm velika glista;samice so nekaj ve\u010dje 8 do 13 mm<\/li>\n<li>jaj\u010deca so velika pribli\u017eno 50x20um, ovalna , v njih je zrela li\u010dinka, zato so infektivna<\/li>\n<li>samec in samica \u017eivita v spodnjem delu ozkega \u010drevesa in v \u0161irokem \u010drevesu ,kjer infekcija povzro\u010da simtome kot so diareja in srbenje v okolici anusa<\/li>\n<li>pri podan\u010dicah preiskujemo perianalne obrise ,kamor samica odlaga jaj\u010deca<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Trichuris trichiura (bi\u010deglavec )<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>ime je glista dobila zaradi bi\u010daste oblike telesa<\/li>\n<li>sprednji del\u00a0 kjer je\u00a0\u00a0 \u00bbglava\u00ab je bi\u010dasto stanj\u0161an,s katero se parazit zarine v \u010drevesno sluznico;zadnji del pa je zadebeljen<\/li>\n<li>samica meri 3 do 5 cm ,samec je nekaj manj\u0161i<\/li>\n<li>jaj\u010deca so podobna sod\u010dkom , s \u010depki na obeh straneh<\/li>\n<li>so rjave barve<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Ascaris lumbricoides (navadna \u010dlove\u0161ka glista )<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>je med najve\u010djimi in raz\u0161irjenimi glistami, ki zajedajo v \u010drevesju \u010dloveka<\/li>\n<li>ima \u0161iljasto telo<\/li>\n<li>spola sta lo\u010dena<\/li>\n<li>samica je ve\u010dja kakor samec ( 30 cm )<\/li>\n<li>parazit je podoben de\u017eevniku<\/li>\n<li>samica dnevno izle\u017ee preko 200.000 jaj\u010dec<\/li>\n<li>jaj\u010deca so velika do 60 um , ovalna ,rumenorjava in nagubane povr\u0161ine<\/li>\n<li>jaj\u010deca v sve\u017eih iztrebkih so nezrela in dozorijo \u0161ele v okolju<\/li>\n<li>gliste lahko zama\u0161ijo \u010drevo (ileus) ,mo\u017ena je tudi perforacija \u010drevesja<\/li>\n<li>larve pri zorenju lahko zaidejo v plju\u010da,kjer povzro\u010dijo lahko plju\u010dnico<\/li>\n<li>oku\u017ebo doka\u017eemo z mikroskopskim pregledom blata ,kjer so prisotna jaj\u010deca parazita<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Acarina(klopi)<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li><strong><em>klopi<\/em><\/strong> imajo ve\u010dje telo kot pr\u0161ice<\/li>\n<li>je otrdelo in usnjato<\/li>\n<li>barva telesa je razli\u010dna , od svetlo rumene do rde\u010dkaste<\/li>\n<li>na glavi je bodalo(hipostom za vbadanje) z navzdol obrnjenimi zob\u010dki,poleg helicer , s katerimi se \u017eival najprej zarije v ko\u017eo<\/li>\n<li>na trebu\u0161ni strani so 4 pari \u010dlenastih nog<\/li>\n<li><em>Ixodes ricinus<\/em> je dolg 2,5 mm , ko se napije krvi pa 11 mm ; podoben semenu ricinusa,\u0161\u010dit je pisan<\/li>\n<li><em>Argas<\/em> usnjati ali mehki klop ima okroglo jaj\u010dasto telo ;glavnati del vidimo le od spredaj ,nima o\u010di<\/li>\n<li><strong><em>Pr\u0161ice<\/em><\/strong> so drobne ,mikroskopsko majhne<\/li>\n<li>ko\u017easto telo je dlakavo,hipostom je skrit ,nima zobcev ,helicere so iglaste<\/li>\n<li><strong><em>Sarcoptes scabiei<\/em> <\/strong>\u00a0je ovalna pr\u0161ica;samci so rde\u010dkasti in merijo 250um ,samice so sivkaste , velike do 400 um<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Krvni metljaji &#8211; Shistosoma sp.<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>jih je ve\u010d vrst (S.heamatobium , S.mansoni ,S.japonicum )<\/li>\n<li>so krvni metljaji s lo\u010denimi spoli<\/li>\n<li>samec je kraj\u0161i in plo\u0161\u010dat ,samica je dalj\u0161a in valjasta<\/li>\n<li>naselijo se v venah okoli urinskega mehurja ali debelega \u010drevesja<\/li>\n<li>med oploditvijo se telo samca zvije in tvori ginekoforni kanal<\/li>\n<li>jaj\u010deca imajo trn ,ta je razli\u010dno orientiran pri razli\u010dnih vrstah shistosom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Jetrni metljaj \u2013 Fasciola hepatica<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>je metljaj v obliki lista, obi\u010dajno zajedalec rastlinojedih \u017eivali,ovac in goveda<\/li>\n<li>povzro\u010da vnetje \u017eol\u010devoda in jetrne ognojke<\/li>\n<li>ima mesnato ,plo\u0161\u010dato ,do 3 cm dolgo telo<\/li>\n<li>vidni sta ustni in trebu\u0161ni prisesek<\/li>\n<li>jaj\u010deca so velika 140x80um in imajo poklopec<\/li>\n<li>v iztrebku najdemo jaj\u010deca , odrasle \u017eivali pa parazitirajo v jernih venah<\/li>\n<li>miracidij,ki se sprosti iz jaj\u010dec \u017eivi v okolju na rastlinjaku<\/li>\n<li>cerkarije-naslednja stopnja v razvoju parazita zaidejo v \u017eivalska oz.\u010dlove\u0161ka prebavila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>TRAKULJE (Cestoda)<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-imajo dolgo ,trakasto telo<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-sestavljeno iz glave \u2013 sokoleksa s prisesanimi ponvicami <\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-lahko tudi enojen ali dvojen obro\u010d kavelj\u010dkov<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-glava se pri nekaterih trakuljah podalj\u0161a v vrat<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-sledijo odrivki \u2013 proglotide<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-so obojespolniki- hermafroditi<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-vsak odrivek ima mo\u0161ke in \u017eenske spolne organe ,kjer nastajajo jaj\u010deca , ki pri nekaterih trakuljah skozi odprtinico zapu\u0161\u010dajo odrivek<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-v iztrebkih najdemo jaj\u010deca ,redkeje odrivke<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-dol\u017eina ,starost in\u00a0 \u0161tev.odrivkov so pri posameznih vrstah razli\u010dni<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-obi\u010dajno trakulje \u017eive v prebavni cevi kon\u010dnega gostitelja , obdaja jih hranilna teko\u010dina , prebavilo jim je zakrnelo,imajo pa dobro razvito mi\u0161i\u010dje, izlo\u010dala in \u017eiv\u010devje<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Taenia solium (svinjska trakulja)<\/em><\/strong>\n<ul>\n<li>ima 7 do 9 stranskih vej uterusa v vsaki proglotidi<\/li>\n<li>na glavi ima prisesene ponvice in ril\u010dek (rostelum ) s kavelj\u010dki<\/li>\n<li>dolga je 2 do 3 m<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Taenia saginata (goveja ali progasta trakulja )<\/em><\/strong><\/li>\n<li>ima 15 do 30 stranskih vej uterusa v odrivku<\/li>\n<li>na glavi ima 4 prisesne ponvice<\/li>\n<li>distalne proglotide imajo zrela jaj\u010deca,kimzapu\u0161\u010dajo odrivek<\/li>\n<li>jaj\u010deca so okrogla ,z radialnimi \u017earki<\/li>\n<li>trakulja je dolga 4 do 5 m<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Echinococcus granulosus (pasja trakulja )<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>parazitira v psih in drugih zvereh kot so volkovi,lisice ,kujoti\u2026,ki so kon\u010dni gostitelji te trakulje<\/li>\n<li>velika je le 3 do 6 mm in zveri ne \u0161koduje\n<ul>\n<li>ima le 3 odrivke<\/li>\n<li>na glavi prisesne ponvice,rostelum in 2 obro\u010da kavelj\u010dkov<\/li>\n<li>pri \u010dloveku najdemo le fazo li\u010dinke (mehurnjak ),ki ga obdaja opna ,napolnjen je s teko\u010dino in s skoleksi ,ki nastajajo iz notranje plasti ovoja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u010c R V I (helminti)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>-paraziti te skupine povzro\u010dajo tipi\u010dne bolezenske znake,odvisno od tega ,v katerem delu telesa se naselijo<\/p>\n<p>-gostitelj tolerira parazita dolgo \u010dasa ,dokler se paraziti ne namno\u017eijo v velikem \u0161tevilu<\/p>\n<p>-takrat se pojavijo motnje v normalnem delovanju posameznih organov v organizmu ,bolezen izbruhne.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>PLO\u0160\u010cATI \u010cRVI<\/em> <em>(Trematoda)<\/em><\/strong><\/p>\n<p><em>&#8211;<strong>imajo splo\u0161\u010deno telo v obliki lista ali so trakasti<\/strong><\/em><\/p>\n<p><strong><em>-\u017eivali so bilateralno simetri\u010dne , vzdol\u017e telesa se pojavljajo parni organi<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-mnogi imajo prebavno cev s smo eno odprtino(metljaji) ali pa so jim prebavila zakrnela (trakulje)<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-imajo zamotane razmno\u017eevalne organe<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-so obojespolniki<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-imajo mo\u0161ke in \u017eenske organe za razmno\u017eevanje,so hermafroditi<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>-v to skupino \u0161tejeta dva parazitska razreda:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>sesa\u010di- trematoda<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>trakulje \u2013cestoda<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>VRSTE PROTITELES IgG monomeri, v serumu preko 80%, do 40 dni na Ag delujejo liti\u010dno, pospe\u0161ujejo fagocitozo, delujejo kot opsonini prehajajo skozi placento v plod \u2013 za\u0161\u010ditijo otroka pred infekcijo IgA dimeri, v serumu pribl. 15% ovirajo, da bi se \u010drevesni patogeni MO lahko tesno prilepili na epitelijske celice 97% beljakovin kolostruma, 10 \u2013 15 &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/imunost-bakterije-virusi-in-crvi-protitelesa\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Imunost, bakterije, virusi in \u010drvi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[173,3638,600,557,3637,174],"class_list":["post-4451","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-bakterije","tag-crvi","tag-imunost","tag-mikrobiologija","tag-protitelesa","tag-virusi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4451","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4451"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4451\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4451"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4451"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4451"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}