{"id":4453,"date":"2015-09-27T16:55:01","date_gmt":"2015-09-27T15:55:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4453"},"modified":"2015-09-27T17:51:56","modified_gmt":"2015-09-27T16:51:56","slug":"mikrobiologija-vprasanja-in-odgovori-vaja-za-izpit","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vprasanja-in-odgovori-vaja-za-izpit\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija – vpra\u0161anja in odgovori vaja za izpit"},"content":{"rendered":"
    \n
  1. Na\u0161tej razlike med prokariontsko in evkariontsko celico!<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    PROKARIONTSKE CELICE:<\/strong><\/p>\n

    Ime izvira iz gr\u0161\u010dine (protis \u2013 primitiven, enostaven; karyon \u2013 jedro). To so torej celice s primitivnim jedrom.<\/p>\n

    Njihove najpomembnej\u0161e zna\u010dilnosti, ki jih lo\u010dijo od evkariotskih celic so:<\/p>\n

      \n
    • so najmanj\u0161e celice (njihova povpre\u010dna velikost je 1 \u2013 4 \u03bcm),<\/li>\n
    • nimajo izoblikovanega jedra,<\/li>\n
    • nimajo jedrne membrane,<\/li>\n
    • ne delijo se z mitozo,<\/li>\n
    • membranskih struktur, kot so mitohondriji, kloroplasti, golgijev aparat, endoplazmatski kanali in lizosomi, nimajo, imajo pa mezosome in ribosome,<\/li>\n
    • celi\u010dno membrano ovija celi\u010dna stena, ki je iz peptidoglikana,<\/li>\n
    • nekatere imajo flagele,<\/li>\n
    • metabolizem imajo zelo zapleten in raznovrsten.<\/li>\n<\/ul>\n

      <\/p>\n

      EVKARIONTSKE CELICE:<\/strong><\/p>\n

      Ime je tudi izpeljano iz gr\u0161\u010dine (eu \u2013 pravi; karyon \u2013 jedro). To so torej celice s pravim jedrom.<\/p>\n

      Njihove zna\u010dilnosti so:<\/p>\n

        \n
      • so ve\u010dje od prokariotskih (ve\u010dinoma ve\u010d kot 5 \u03bcm),<\/li>\n
      • jedro je jasno izoblikovano in lo\u010deno od citoplazme z dvojno jedrno membrano,<\/li>\n
      • jedro se mitoti\u010dno deli,<\/li>\n
      • imajo mitohondrije, protoplaste, endoplazmatske kanale, golgijeve strukture, lizosome\u2026<\/li>\n
      • celi\u010dna stena, v kolikor je prisotna, ne vsebuje peptidoglikana,<\/li>\n
      • nekatere imajo psevdopodije,<\/li>\n
      • poznajo v glavnem en na\u010din metabolizma.<\/li>\n<\/ul>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. Na\u0161tej bakterijske ovojnice, opi\u0161i zgradbo in vlogo celi\u010dne membrane!<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          KAPSULA, CELI\u010cNA STENA IN CITOPLAZEMSKA MEMBRANA<\/p>\n

          Celi\u010dna membrana je ozmotska pregrada, ki uravnava vstopanje in izstopanje snovi v in iz celice. Omogo\u010da tudi selektiven transport hrani v notranjost in izstop razkrojev v okolje. Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska 40 \u2013 70%, fosfolipidov je 15 \u2013 40%, nekaj malega je OH in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja, v katerem so vlo\u017eene molekule beljakovin.<\/p>\n

           <\/p>\n

            \n
          1. Kaj je kapsula, za kaj je pomembna, navedi primer bakterije, ki jo ima.<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            Kapsula je zunanja ovojnica bakterije. Vloga kapsule je da \u0161\u010diti bakterijo pred zunanjimi vplivi, predvsem pred antibakterijskimi sredstvi. Kapsulo imajo: Pnevmokoki, Klebsiella, Bacillus anthracis, Streptokoki\u2026<\/p>\n

             <\/p>\n

              \n
            1. Kaj so spore, katere bakterije sporulirajo in kdaj?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

              Spora je odporen, mirujo\u010d \u0161tadij bakterije. Sporulirajo predvsem pali\u010daste bakterije. Spore delata rodova Bacillus in Clostridium. Sporulacija se pri\u010dne, ko bakterija zaide v zanjo neugodne pogoje, kot so: pomanjkanje hrane, vode, nizka ali previsoka temperatura, anaerobni pogoji ( za aerobne bakterije), ali aerobni pogoji ( za anaerobne vrste).<\/p>\n

               <\/p>\n

                \n
              1. Kaj je normalna flora in je se pojavlja?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                Mikroorganizmi \u017eivijo v razli\u010dnih naravnih okoljih, nekateri so se prilagodili za \u017eivljenje na \u010dlovekovi povr\u0161ini, to imenujemo normalna flora. Normalna flora se pojavlja na povr\u0161ini ko\u017ee,\u00a0 v nosu, nasofaringsu, ustih, debelem \u010drevesju, spodnjem delu mo\u0161ke se\u010dnice, vagini.<\/p>\n

                 <\/p>\n

                  \n
                1. Imenuj neceli\u010dne organizme, kako so ti sestavljeni.<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                  Neceli\u010dni MO so virusi, viroidi. Zgrajeni so iz mikro in makro molekul, so zelo drobni, med seboj se razlikujejo po velikosti, obliki in zgradbi, vsebujejo samo DNK ali RNK, nekateri imajo \u0161e nekaj proteinov. Vsi so paraziti bakterijskih, rastlinskih, \u017eivalskih ali \u010dlove\u0161kih celic.<\/p>\n

                   <\/p>\n

                    \n
                  1. Kaj pomeni generacijski \u010das bakterij?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    Generacijski \u010das je \u010das v katerem se dolo\u010dena bakterija podvoji.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                      \n
                    1. Na kak\u0161en na\u010din delujejo antibiotiki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                      Antibiotiki delujejo selektivno toksi\u010dno, kar pomeni, da uni\u010dujejo MO, na celico oz. tkiva pa nimajo toksi\u010dnega vpliva.<\/p>\n

                       <\/p>\n

                        \n
                      1. Na\u0161tej razlike v zgradbi virusa, bakterije in glive.<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                        VIRUSI: so zelo majhni, enostavni, imajo samo eno nukleinsko kislino in se lahko razmno\u017eujejo samo v \u017eivih celicah. So eni najmanj\u0161ih \u017eivih bitji, veliki so 10 \u2013 300 nm<\/p>\n

                        BAKTERIJE: imajo kratko \u017eivljenjsko dobo, so kroglaste, pali\u010daste in spiralne. Imajo tri razli\u010dne ovojnice: kapsula, celi\u010dna stena, citoplazemska membrana. So prokarionti, velike od 0,2 \u2013 5 mikrom<\/p>\n

                        GLIVE: so evkarionti, nefotosintetski, celi\u010dno steno imajo iz hitina, izlo\u010dajo mnogo encimov, velike od 2 \u2013 15 mikrom.<\/p>\n

                         <\/p>\n

                          \n
                        1. Zakaj virusnih bolezni ne moremo zdraviti z antibiotiki?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                          Zato, ker virusi nimajo oprijemali\u0161\u010da, na katerega bi antibiotik deloval ( nimajo celi\u010dne stene )<\/p>\n

                           <\/p>\n

                            \n
                          1. Kaj je virion?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                            Virion je zrel virusni delec, ima le eno vrsto nukleinske kisline ( DNK ali RNK ),ki jo obdajajo beljakovinske kapsomere.<\/p>\n

                             <\/p>\n

                              \n
                            1. Kako lahko virus izoliramo?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                              Virus lahko izoliramo:<\/p>\n

                                \n
                              • na celi\u010dnih in tkivnih kulturah<\/li>\n
                              • na oplojenih koko\u0161jih jajcih<\/li>\n
                              • na poskusnih \u017eivalih<\/li>\n<\/ul>\n

                                 <\/p>\n

                                  \n
                                1. Onkogenost virusov, navedi nekaj primerov onkogenih virusov.<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                  Onkogenost virusov pomeni, da virusi lahko povzro\u010dajo nastanek rakavih tumorjev. Od tumorjev, ki jih najdemo pri ljudeh, so v glavnem povzro\u010ditelji iz dru\u017eine papovaviridae.<\/p>\n

                                    \n
                                  1. papilloma povzro\u010da papilome \u2013 izrastke pri ljudeh in \u017eivalih ( govedo, konj, pes, ovce, koze,podgane). Znanih je 9 serolo\u0161kih tipov. Povzro\u010dajo nastenek: ko\u017enih bradavic, genitalne kondilome, laringealne papilome.<\/li>\n<\/ol>\n

                                    Papilloma virus tip 16 in 18 so izolirali pri invazivnem karcinomu na ustju maternice, domnevajo, da je ta virus povzro\u010ditelj karcinoma.<\/p>\n

                                    Prav tako verjetno povzro\u010da karcinom na ustju maternice Herpes tip 2 virus, ki ga pogosto najdejo pri tej bolezni skupno s papilloma virusi.<\/p>\n

                                    Tudi virus Epstein \u2013 Barr je dokazano onkogen. Lahko povzro\u010da razli\u010dne bolezni. Virus ka\u017ee afiniteto do limfocitov B. Pri nas je najpogostej\u0161a oblika bolezni \u2013 infektivna mononukleoza.<\/p>\n

                                    Virus hepatitisa B in C povzro\u010data jetrni karcinom.<\/p>\n

                                     <\/p>\n

                                      \n
                                    1. Kako nastajajo v celici beljakovine?<\/span><\/strong><\/li>\n
                                    2. Kako je sestavljen genom bakterijske celice?<\/span><\/strong><\/li>\n
                                    3. Na kak\u0161en na\u010din si bakterije bogatijo genom?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                      \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                        \n
                                      1. Kaj je konjugacija, za kaj je pomembna?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                        Konjugacija je genetska rekombinacija, kjer pride do direktnega stika med dvema celicama. Prva sta<\/p>\n

                                        jo odkrila in opisala Ledeberg in Tatum 1946.<\/p>\n

                                        Pri konjugaciji bakterija – donor, prenese ve\u010dji del DNA v celico recipienta. F + celica se s seksualno fimbrijo spoji z F- celico. Iz seksualne fimbrije se stvori kopulacijski kanal, po katerem se prenese DNA Pojav je poznan pri nekaterih G – bakterijah. Konjugacija poteka tudi med razli\u010dnimi bakterijskimi vrstami: E. coli, Salmonella, Proteus, Serratia, Pseudomonas aeruginosa..<\/p>\n

                                        Bakterijski plazmidi se ve\u010dinoma prena\u0161ajo s konjugacijo.<\/p>\n

                                         <\/p>\n

                                          \n
                                        1. Kaj je rezistenca?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                          Rezistenca je, ko povzro\u010ditelj nalezljivih bolezni postane odporen ( rezistenten ) na kemoterapevtik oz. antibiotik.<\/p>\n

                                           <\/p>\n

                                           <\/p>\n

                                           <\/p>\n

                                            \n
                                          1. Kaj je antigen?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                            Antigen ali imunogen je vsaka snov, ki v organizmu vzbudi imunski odziv ( nastanek protiteles in celi\u010dno imunost ).<\/p>\n

                                             <\/p>\n

                                              \n
                                            1. Kaj so serolo\u0161ke reakcije, kdaj jih uporabljamo, katere ku\u017enine lahko<\/span><\/strong> preiskujemo s serolo\u0161kimi reakcijami. Kaj nam povedo rezultati serolo\u0161kih reakcij? Katere rutinsko najpogosteje uporabljamo? Za katere MO jih najpogosteje uporabljamo?<\/strong><\/span><\/li>\n<\/ol>\n

                                              Serolo\u0161ke reakcije so reakcije med antigeni in protitelesi v serumu ali likvorju, ki potekajo in vitro. Uporabljamo jih v diagnosti\u010dne namene, da odkrijemo povzro\u010ditelje infekcij oz. bolezni neposredno ( v ku\u017enini doka\u017eemo mikrobne antigene ) ali pa posredno tako, da doka\u017eemo specifi\u010dni imunski odziv, specifi\u010dna protitelesa v serumu\u00a0 \u00a0( likvorju ) preiskovanca.<\/p>\n

                                              Z njimi preiskujemo MO, bakterije in njihove sestavine. Rezultati nam povedo pretekle in sedanje infekcije, ter jih uporabljamo za ugotavljanje bolezni. Najpogosteje uporabljamo preiskave za IgM in IgG. Najpogosteje jih uporabljamo za bakterije.<\/p>\n

                                               <\/p>\n

                                                \n
                                              1. Kaj so superinfekcije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                Superinfekcija je, ko bolnik v \u010dasu zdravljenja in po zdravljenju dolo\u010dene infekcijske bolezni z antibiotikom oku\u017ei s kakim drugim mikrobom ali pa se razbohoti mikrob, ki je sicer v me\u0161ani normalni flori. Najpogosteje nastanejo take komplikaciji po dalj\u0161i terapiji z antibiotikom \u0161irokega spektra.<\/p>\n

                                                 <\/p>\n

                                                  \n
                                                1. Kaj so mutacije?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                  Mutacije so spremembe genskega zapisa in s tem je spremenjeno delovanje celic organizma. Na mutacije vplivajo naslednji dejavniki: sevanje, UV \u2013 svetloba, cigaretni dim, kemi\u010dni dejavniki.<\/p>\n

                                                   <\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. Prirojena imunost, kaj je in na \u010dem bazira?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                    Prirojena ali naravna ali nespecifi\u010dna odpornost je odpornost, ki je prisotna stalno v normalnem osebku in je nasledek njegovih podedovanih lastnosti. Usmerjena je proti vsem \u0161kodljivim vplivom okolja, varuje nas pred razli\u010dnimi oku\u017ebami in pred \u0161kodljivimi ne\u017eivimi vplivi okolja. Organizem ima ve\u010d u\u010dinkovitih sistemov, ki ga zavarujejo:<\/p>\n

                                                      \n
                                                    • Pred vdorom mikrobov v tkiva, oz. mikrobom, ki so premagali zunanje pregrade<\/li>\n
                                                    • V tkivih uni\u010di mikrobe<\/li>\n
                                                    • Odstranjuje strupnine in regenerira tkivo<\/li>\n<\/ul>\n

                                                       <\/p>\n

                                                        \n
                                                      1. Kako si \u010dlovek pridobi imunost?<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                        Imunost \u010dlovek pridobi tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo.<\/p>\n

                                                         <\/p>\n

                                                         <\/p>\n

                                                          \n
                                                        1. Katera vrsta protiteles prehaja iz matere na plod in kak\u0161en pomen imajo? <\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                          Intrauterino pridobljena pasivna imunost bazira na IgG, ki tekom intrauterinega razvoja prehajajo iz materinega krvotoka v plod. Protitelesa se ohranijo v otrokovem krvotoku 4 \u2013 6 mesecev po rojstvu. Ta protitelesa, ki jih dobi otrok od matere zavarujejo dojen\u010dka v prvih mesecih \u017eivljenja proti tistim nalezljivim boleznim, ki jih je mati prebolela ali je bila cepljena proti njim.<\/p>\n

                                                          [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

                                                           <\/p>\n

                                                            \n
                                                          1. Nespecifi\u010dna \u2013 splo\u0161na odpornost organizma, kaj je, na\u0161tej bistvene elemente!<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                            Naravna \u2013 nespecifi\u010dna odpornost ohranja na\u0161e zdravje, nas varuje pred razli\u010dnimi oku\u017ebami in vplivi okolja. Na to vpliva: starost, prehrana, klimatski faktorji, vnetje, naravna obramba telesnih povr\u0161in, telesna aktivnost.<\/p>\n

                                                             <\/p>\n

                                                              \n
                                                            1. Pasivna imunost<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                              Pridobimo jo tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo. Usmerjena je samo proti tistemu povzro\u010ditelju, ki je vzpodbudil njen nastanek. Imunost je lahko ve\u010dletna, do\u017eivljenska ali kratkotrajna.<\/p>\n

                                                               <\/p>\n

                                                                \n
                                                              1. Aktivna imunizacija<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                Aktivna imunizacija ali cepljenje je vnos pripravljenega antigena v telo s tem spodbudimo organizem, da stvori imunost.<\/p>\n

                                                                 <\/p>\n

                                                                  \n
                                                                1. Pasivna imunizacija<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                  V organizem vna\u0161amo \u017ee pripravljena protitelesa. Protitelesa, ki jih je izdelal drug organizem, tako imenovane imunske serume. ( To ni cepljenje ali vakcinacija ). Imunost, ki jo organizem tako pridobi je kratkotrajna 1 \u2013 2 tedna.<\/p>\n

                                                                   <\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  1. Kaj so fagociti in kje jih najdemo? Opi\u0161i njihovo vlogo!<\/span><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                    Fagociti so razne celice levkocitnega sistema, ki so sposobne po\u017eirati mikrobe in tuje delce, ki vdro v organizem in te tujke tudi razgraditi.<\/p>\n

                                                                    Fagociti se nahajajo v krvi in drugih tkivih. Razdelimo jih v 2 skupini: MIKROFAGE in MAKROFAGE.<\/p>\n

                                                                    MAKROFAGI so izredno pomembni za za\u0161\u010dito telesa. So prva obramba pri vdoru bakterij in drugih antigenov v telo.<\/p>\n

                                                                    [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

                                                                    Njihove funkcije so:<\/p>\n