{"id":4455,"date":"2015-09-27T17:02:32","date_gmt":"2015-09-27T16:02:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4455"},"modified":"2015-09-27T17:52:41","modified_gmt":"2015-09-27T16:52:41","slug":"mikrobiologija-teorija-in-praksa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-teorija-in-praksa\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija teorija in praksa"},"content":{"rendered":"<p><strong>Navodila za delo v mikrobiolo\u0161kem laboratoriju<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Delo z \u017eivimi (patogenimi) mikroorganizmi<\/li>\n<li>Asepti\u010dna tehnika (oku\u017eba vzorca, oku\u017eba laboranta)<\/li>\n<li>Asepti\u010dni pogoji (gorilnik, komora)<\/li>\n<li>Za\u0161\u010ditna obleka<\/li>\n<li>Umivanje in razku\u017eevanje rok<\/li>\n<li>Razku\u017eevanje delovnih povr\u0161in<\/li>\n<li>Posode za odlaganje ku\u017enega materiala<\/li>\n<li>Uporaba sterilnega materiala (sterilizacija, o\u017eiganje ob ognju)<\/li>\n<li>Pipetiranje (avtomatske pipete-ne z usti)<\/li>\n<li>Ne jemo in ne pijemo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Nesre\u010de<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Gorilnik (opekline)<\/li>\n<li>Politje ku\u017enine po delovnem pultu<\/li>\n<li>Vreznine<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Po kon\u010danem delu:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pospravimo delavno povr\u0161ino<\/li>\n<li>Ugasnemo gorilnik<\/li>\n<li>Pospravimo material<\/li>\n<li>Mikroskop (o\u010distimo, pospravimo)<\/li>\n<li>Razku\u017eimo pult<\/li>\n<li>Umijemo, razku\u017eimo roke<\/li>\n<li>Sle\u010demo haljo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Mikroorganizmi:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Mikroorganizem je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim o\u010desom in ga lahko opazujemo le z mikroskopom.<\/li>\n<li><strong>Mikroorganizmi:<\/strong><\/li>\n<li>bakterije<\/li>\n<li>virusi<\/li>\n<li>enoceli\u010dne rastline<\/li>\n<li>enoceli\u010dne glive<\/li>\n<li>enoceli\u010dne \u017eivali<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Glede na delovanje jih, razdelimo na:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Tehnolo\u0161ko koristne (v proizvodnji hrane in u\u010dinkovin)<\/li>\n<li>Tehnolo\u0161ko \u0161kodljive (kvarjenje)<\/li>\n<li>Patogene (ogro\u017eajo zdravje)<\/li>\n<li>Normalna mikroflora<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mikroflora pri \u010dloveku<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Na sluznici in ko\u017ei \u010dloveka<\/li>\n<li>Stalna in prehodna mikroflora<\/li>\n<li>Normalna mikroflora (koristna)<\/li>\n<li>Patogeni lahko poru\u0161ijo mikrofloro<\/li>\n<li>Mikroorganizmi v organih, krvi ali limfnem sistemu \u2013 obolelost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prepre\u010devanje razmno\u017eevanja mikroorganizmov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zra\u010denje<\/li>\n<li>\u010ci\u0161\u010denje<\/li>\n<li>Razku\u017eevanje<\/li>\n<li>Sterilizacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u010ci\u0161\u010denje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010ci\u0161\u010denje, umivanje, pranje:<\/li>\n<li>detergenti<\/li>\n<li>vro\u010da voda (65-95\u00b0C)<\/li>\n<li>segrevanje v vodni pari pri zni\u017eanem tlaku, itd.<\/li>\n<li><strong>Ob pravilnem \u010di\u0161\u010denju uni\u010dimo 80-90% navzo\u010dih mikroorganizmov. Spor ne uni\u010di<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razku\u017eevanje in razku\u017eila<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Uni\u010di vegetativne oblike mikroorganizmov<\/li>\n<li>Ve\u010dina razku\u017eil ne deluje na bakterijske spore.<\/li>\n<li>\u0160tevilo mikroorganizmov se zmanj\u0161a za 99%.<\/li>\n<li>Razku\u017eevanje v zdravstvenih ustanovah, farmaciji, \u017eivilska industrija, otro\u0161ki vrtci<\/li>\n<li>Postopki razku\u017eevanja:<\/li>\n<li>fizikalni postopki (s toploto)<\/li>\n<li>kemijski postopki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razku\u017eevanje s toploto<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pasterilizacija<\/li>\n<li>Segrevanje v vreli vodi<\/li>\n<li>Tindalizacija<\/li>\n<li>\u017divilska industrija:<\/li>\n<li>Pasterizacija (le uni\u010denje vegetativnih oblik mikroorganizmov), za zagotavljanje dalj\u0161e obstojnosti mleka, vina, piva, sadnih sokov, zelenjave, utd.<\/li>\n<li>Trije postopki:<\/li>\n<li>63\u00b0C &#8211; 30 minut<\/li>\n<li>72\u00b0C &#8211; 15 minut<\/li>\n<li>85\u00b0C &#8211; 10-15 sekund<\/li>\n<li>Segrevanje v vreli vodi ali vodni pari:<\/li>\n<li>100\u00b0C \u2013 5 &#8211; 10 minut (uni\u010di nekatere viruse)<\/li>\n<li>100\u00b0C \u2013 30 minut (uni\u010di tudi nekatere spore)<\/li>\n<li>80\u00b0C \u2013 5 &#8211; 10 minut za toplotno ob\u010dutljive predmete<\/li>\n<li>Tindalizacija:<\/li>\n<li>105\u00b0C \u2013 20 minut pri nadtlaku 0,3-0,5 bara<\/li>\n<li>Ponovimo 3x v presledku 24 ur<\/li>\n<li>Spore med ponovitvami germinirajo (preidejo v vegetativno obliko)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kemijska zgradba razku\u017eil:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kvarterne amonijeve spojine<\/li>\n<li>Amfoliti<\/li>\n<li>Fenol in derivati<\/li>\n<li>Alkoholi<\/li>\n<li>Aldehidi<\/li>\n<li>Halogeni<\/li>\n<li>Perkisline<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Po razku\u017eevanju lahko na povr\u0161ini ostanejo strupeni ostanki, zato je potrebno povr\u0161ino sprati z mikrobiolo\u0161ko neopore\u010dno ali sterilno vodo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Na u\u010dinkovitost razku\u017eevanja vplivajo:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>1. <strong>\u010cistost povr\u0161in<\/strong><\/li>\n<li>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mehani\u010dno \u010di\u0161\u010denje, detergenti, spiranje z vodo, razku\u017eevanje<\/li>\n<li>Izjema: zelo ku\u017een material najprej v razku\u017eilo, pranje, sterilizacija ali razku\u017eevanje<\/li>\n<li>2. <strong>Koncentracija<\/strong> razku\u017eila (priporo\u010dilo proizvajalcev)<\/li>\n<li>\u00a0&#8211; Dnevna priprava delovne raztopine razku\u017eila (ostanek zavr\u017eemo) \u2013 uporabna 8 ur<\/li>\n<li><strong>3. \u010cas delovanja:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisen od vrste mikroorganizmov, od materiala, itd.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Delovanje od 0,5 ure do 2 ur (ne ve\u010d kot 24 ur)<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>4. Temperatura: <\/strong><\/li>\n<li><strong>&#8211; bolj\u0161i u\u010dinek (vro\u010da voda uni\u010dujo\u010da za celico)<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u00a0Vrsta mikroorganizmov: <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>&#8211; G+, G-, virusi, bakterijske in glivne spore<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prilagoditev mikroorganizmov na razku\u017eila<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uporaba ve\u010d razku\u017eil hkrati<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Antiseptiki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>So razku\u017eila, ki jih uporabljamo na \u017eivih tkivih (razku\u017eila za roke, ko\u017eo, sluznice)<\/strong><\/li>\n<li><strong>U\u010dinkujejo po nekaj sekundah do 30 minutah<\/strong><\/li>\n<li><strong>Roke umijemo in posu\u0161imo, nato razku\u017eimo<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Spore bakterij<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Razku\u017eevanje jih ne uni\u010di<\/strong><\/li>\n<li><strong>Pomembni sporotvorni mikroorganizmi:<\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Bacillus sp.<\/em>:<em> Bacillus aureus, Bacillus antracis itn.<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Clostridium<\/em>: <\/strong><strong><em>Clostridium botulinum, Clostridium tetani <\/em>itn. <\/strong><\/li>\n<li><strong>Spore lahko uni\u010dimo s sterilizacijo<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Sterilizacija<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0U<\/strong><strong>ni\u010dimo <span style=\"text-decoration: underline;\">vse <\/span>\u017eive mikroorganizme, vklju\u010dno s sporami gliv in bakterij ( \u0161t. se mora zni\u017eati za 10 <sup>6<\/sup>)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Uspe\u0161nost sterilizacije odvisna:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><strong> za\u010detnega \u0161t. mikroorganizmov<\/strong><\/li>\n<li><strong> \u010distosti materiala<\/strong><\/li>\n<li><strong> embala\u017ee, v kateri se sterilizira material<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0\u010d. od tipa sterilizacije<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong> na\u010dina in \u010dasa hranjenja sterilizacije<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste sterilizacije<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Fizikalne<\/strong><\/li>\n<li><strong>Fizikalno-kemijske<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Fizikalni postopki:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Avtoklaviranje (para, visoki tlak)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Suha sterilizacija <\/strong><\/li>\n<li><strong>Ionizirajo\u010di \u017earki (UV, \u017earki gama, \u017earki X)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Filtriranje<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u017darenje (ob gorilniku- cepilne zanke)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Fizikalno-kemijski postopki:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>a. Sterilizacija z etilen oksidom\u00a0 ali propilen oksidom<\/strong><\/li>\n<li><strong>b. Sterilizacija s plazmo<\/strong><\/li>\n<li><strong>c. Sterilizacija z ozonom<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Avtoklaviranje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Vodna para pod pritiskom<\/strong><\/li>\n<li><strong>121\u00b0C\/15 minut-goji\u0161\u010da, 20-30 minut-dekontaminacija, 134 \u00b0C\/4 minute<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kovine, posebna plastika, goji\u0161\u010da, steklo, tkanina<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Suha sterilizacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Temperatura do 200 \u00b0C (170-180\/1-2 uri)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kovinski pribor, steklovina, pra\u0161ki, mazila, olja<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kontrola uspe\u0161nosti sterilizacije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>fizikalna (preverjanje temperature)<\/strong><\/li>\n<li><strong>kemijska (indikatorski trakovi, Brownove kapsule)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Biolo\u0161ka npr.:<\/strong><\/li>\n<li><strong>spore <em> stearothermophilus \u2013 <\/em>za avtoklavirane <\/strong><\/li>\n<li><strong>spore <em> subtilis var. niger \u2013 <\/em>za suho sterilizacijo<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Sevanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u017darki UV (240 \u2013 280 nm)<\/li>\n<li>Uni\u010di m.o. na povr\u0161inah, teko\u010dinah, zraku<\/li>\n<li>Nevarni za \u010dloveka (v praznih prostorih)<\/li>\n<li>\u017darki Gama (radioaktivni Co<sup>60<\/sup>)<\/li>\n<li>V farmaciji, izdelavi medic. izdelkov, \u017eivilstvu<\/li>\n<li>\u017darki X<\/li>\n<li>Ni radioaktivnosti<\/li>\n<li>V \u017eivilstvu in medicini<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Filtriranje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Filtri s porami 0,45 \u03bcm ne prepu\u0161\u010dajo bakterij<\/li>\n<li>Filtri s porami 0,20 \u03bcm ne prepu\u0161\u010dajo bakterij in virusov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>O\u017eiganje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>delo ob gorilniku<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kemijska sterilizacija<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>1. <strong>etilen (propilen) oksid-plin<\/strong><\/li>\n<li>\u00a0 &#8211; za termolabilne materiale<\/li>\n<li>\u00a0 &#8211; Izpostavljeni etilen oksidu pri T 45-65 \u00b0C<\/li>\n<li>\u00a0\u00a0 &#8211; je citoplazemski strup, denaturacija beljakovin, inaktivacija DNK in RNK<\/li>\n<li>\u00a0 &#8211; deluje na bakterije, viruse, spore<\/li>\n<li>\u00a0\u00a0 &#8211; strupen za \u010dloveka<\/li>\n<li>\u00a0\u00a0 &#8211; prezra\u010devanje\u00a0 materiala po sterilizaciji (7-14 dni ostane plin na materialu)<\/li>\n<\/ol>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> Sterilizacija s plazmo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li><strong>V manj\u0161ih komorah<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u00a0v pari vodikovega peroksida pod\u00a0 vplivom el. toka (konsistenca plazme)<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u0160kodljivih ostankov ni<\/strong><\/li>\n<li><strong>Termolabilen material, ob\u010dutljiv na vlago<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kamere, endoskopi, optika, el. Naprave<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> Sterilizacija z ozonom O3 <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li><strong>Za prostore<\/strong><\/li>\n<li><strong>Zelo hitro razpade, zato pri kratkotrajni izpostavitvi nizkim koncentracijam ni toksi\u010den za ljudi<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Ku\u017enina<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Vzorec, pri katerem pri dolo\u010deni bolezni in v dolo\u010deni stopnji ugotavljamo navzo\u010dnost mikroorganizmov, ki so mo\u017eni povzro\u010ditelji obolenj<\/strong><\/li>\n<li><strong>Telesne teko\u010dine, brisi, izlo\u010dki, izpirki, delci tkiva in ostru\u017eki, biopti\u010dni material, konice katetrov itn.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ODVZEM IN PRENOS KU\u017dNIN ZA MIKROBIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Splo\u0161na pravila:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Varnost jemalca, bolnika, okolja <\/strong><\/li>\n<li><strong>Ohranitev identitete vzorca (ozna\u010dba + spremni list)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Odvzem asepti\u010den<\/strong><\/li>\n<li><strong>Dovolj ku\u017enine za preiskavo<\/strong><\/li>\n<li><strong>Redni kontakti z laboratorijem<\/strong><\/li>\n<li><strong>Primerno ravnanje z odvzetim klini\u010dnim vzorcem (najve\u010d 2 uri do laboratorija \u2013 izjemoma dlje na 4\u00b0C)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Splo\u0161na pravila:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Varnost jemalca, bolnika, okolja <\/strong><\/li>\n<li><strong>Ohranitev identitete vzorca (ozna\u010dba + spremni list)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Odvzem asepti\u010den<\/strong><\/li>\n<li><strong>Dovolj ku\u017enine za preiskavo<\/strong><\/li>\n<li><strong>Redni kontakti z laboratorijem<\/strong><\/li>\n<li><strong>Primerno ravnanje z odvzetim klini\u010dnim vzorcem (najve\u010d 2 uri do laboratorija \u2013 izjemoma dlje na 4\u00b0C)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Preiskava<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Osnovna mikroskopija \u2013 screening test<\/strong><\/li>\n<li><strong>Bakteriolo\u0161ko goji\u0161\u010de \u2013 priprava me\u0161ane kulture (virusi ne zrastejo)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Priprava \u010diste kulture<\/strong><\/li>\n<li><strong>Diferencialna mikroskopija (lo\u010devanje)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Identifikacija<\/strong><\/li>\n<li><strong>Antibiogram ali antimikogram <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Goji\u0161\u010de je medij, v katerem m.o. rastejo in se razmno\u017eujejo.<\/strong><\/li>\n<li><strong>Sestavine:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Destilirana voda<\/strong><\/li>\n<li><strong>Mesni ekstrakt<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kvasni ekstrakt<\/strong><\/li>\n<li><strong>Peptoni in triptoni <\/strong><\/li>\n<li><strong>Anorganske soli (NaCl, fosfati)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Agar agar (ester galaktina in H<sub>2<\/sub>SO<sub>4<\/sub>), \u017eelira pri 40\u00b0C<\/strong><\/li>\n<li><strong>Ogljikovi hidrati (mono-, di-, tri-, polisaharidi), <\/strong><\/li>\n<li><strong>Vitamini, aminolisline, minerali, itd.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste goji\u0161\u010d<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>OSNOVNA (teko\u010da, trdna) (pept. voda, hranljivi agar, itd.)<\/strong><\/li>\n<li><strong>OBOGATENA (osnovnim dodamo npr beljakovine-kri, serum, mleko, jajca, itd.)<\/strong><\/li>\n<li><strong>BOGATITVENA pospe\u0161ujejo razmno\u017eevanje specifi\u010dnih bakterij<\/strong><\/li>\n<li><strong>DIFERENCIALNA na njih se morfolo\u0161ko lo\u010dijo razli\u010dne skupine m.o.<\/strong><\/li>\n<li><strong>SELEKTIVNA zavirajo razmno\u017eevanje drugih bakterij, pospe\u0161ujejo rast \u017eelenih bakterij<\/strong><\/li>\n<li><strong>BIOKEMI\u010cNA z dodanimi substrati (sladkorji, alkoholi, AK) za ugotavljanje biokemijske (metabolne) aktivnosti posameznih m.o., oz. njihovih encimov, omogo\u010dajo identifikacijo<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Okoli\u0161\u010dine, v katerih se gojijo mikroorganizmi v laboratoriju<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Goji\u0161\u010da<\/strong><\/li>\n<li><strong>pH<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kisik (aerobi, mikroaerofilni, anaerobni)<\/strong><\/li>\n<li><strong>T (psihrofili: 10-15 \u00b0C, psihrotrofi: 20-30 \u00b0C, mezofili: 30-37 \u00b0C, termotrofi: 42-46 \u00b0C, termofili: 50-80 \u00b0C opt. T)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Gojenje anaerobnih bakterij<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Biolo\u0161ki na\u010din (<em>Serratia marcescens <\/em>na eno polovico goji\u0161\u010da, porabi kisik)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kemijske metode (v goji\u0161\u010du snovi, ki ve\u017eejo kisik: tioglikolat, cistein, vitamin C, itd.)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Fizikalne metode (parafin, anaerobni lonci)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kolonija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kolonija je skupek bakterijskih ali glivnih celic, ki so nastale z delitvijo ene materinske celice in so genetsko enake.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kolonije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kolonije med seboj lo\u010dimo:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Velikost<\/strong><\/li>\n<li><strong>Obliki (okrogla, to\u010dkasta, nitasta, nepravilna\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Barva (prozorne, sivo-bele, oran\u017ene\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Povr\u0161ini (gladka, hrapava, svetle\u010da, nagubana&#8230;)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Profilu ali vzdignjenosti (ploska, dvignjena, vdrta\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Robu (raven, valovit, resast, nazob\u010den\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Strukturi ali ustroju (krhka, trda, mazava\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Prosojnosti (prosojna, motna\u2026)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Vonju (vonj po gnilem, po sadju, po akaciji\u2026) <\/strong><\/li>\n<li><strong>Vpliv na goji\u0161\u010de (sprememba barve goji\u0161\u010da, precipitacijska cona, prozorna cona\u2026)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Hemoliza<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Hemoliza<\/strong><strong>&#8211; razgradnja hema eritrocitov v krvnem agarju (encim hemolizin)<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u03b1-hemoliza: delna, zelenkasta cona okrog kolonij<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u03b2-hemoliza: popolna, prozorna cona okrog kolonij<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u03b3-hemoliza: ni hemolize, ni vidne cone okrog kolonij<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Mikroskopiranje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>In\u0161trument za gledanje in prou\u010devanje predmetov, ki jih sicer s prostim o\u010desom ne vidimo \u2013 manj\u0161i od 0,1 mm<\/strong><\/li>\n<li><strong>svetlobni mikroskopi<\/strong><strong>, elektronski mikroskopi in koni\u010dni \u010ditalni mikroskop<\/strong><strong> (SPM) <\/strong><\/li>\n<li><strong>Pove\u010dava: okular X objektiv<\/strong><\/li>\n<li><strong>Pove\u010dava: 40 x, 100 x, 400 x, 1000 x (imerzija)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Preparati<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>\u017divi ali nativni preparati<\/strong><\/li>\n<li><strong>pokrita kaplica <\/strong><\/li>\n<li><strong>vise\u010da kapljica<\/strong><\/li>\n<li><strong>Fiksirani preparati na stekelce<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>&#8211; barvanje<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Barvanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Enostavno barvanje \u2013 pove\u010da kontrast \u2013 lahko uporabimo ve\u010d barvil<\/strong><\/li>\n<li><strong>Diferencialno barvanje \u2013 lo\u010dimo celice med seboj<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Diferencialno barvanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Z barvanjem ocenjujemo:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Obliko, velikost celic, razporeditev<\/strong><\/li>\n<li><strong>Prisotnost bi\u010dkov,<\/strong><\/li>\n<li><strong>Celi\u010dne vklju\u010dke<\/strong><\/li>\n<li><strong>Prisotnost spor<\/strong><\/li>\n<li><strong>Barvanje po Gramu<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Barvanje po Gramu<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Po Gramu pozitivne bakterije <\/strong><\/li>\n<li><strong>Po Gramu negativne bakterije<\/strong><\/li>\n<li><strong>Razlika v strukturi celi\u010dne stene<\/strong><\/li>\n<li><strong>Celi\u010dna stena iz peptidoglikana <\/strong><\/li>\n<li><strong>Po Gramu negativne bakterije<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u2013 tanek sloj peptidoglikana (5 \u2013 20 %) <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u2013 zunanja membrana<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Po Gramu pozitivne bakterije<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u2013 debel sloj peptidoglikana (90 %) <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u2013 zunanje membrane ni<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Postopek barvanja po Gramu<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kristal vijoli\u010dno: 1 \u2013 2 min<\/strong><\/li>\n<li><strong>Spiranje z vodo<\/strong><\/li>\n<li><strong>Lugol: 1 \u2013 2 min<\/strong><\/li>\n<li><strong>Raztopina etanola in acetona (1:1): 20 s<\/strong><\/li>\n<li><strong>Spiranje z vodo<\/strong><\/li>\n<li><strong>Safranin: 1 min<\/strong><\/li>\n<li><strong>Spiranje z vodo in su\u0161enje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Glive<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kraljestvo glive (fungi)<\/strong><\/li>\n<li><strong>Podobne \u017eivalim \u2013 po prehranjevanju \u2013 hrana je organska snov<\/strong><\/li>\n<li><strong>Podobne rastlinam \u2013 po morfolo\u0161kih lastnostih<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kvasovke <\/strong>(enoceli\u010dne)<\/li>\n<li><strong>Plesni <\/strong>(ve\u010dceli\u010dne)<\/li>\n<li>Glive lo\u010dujemo po obliki micelija, na\u010dinu razmno\u017eevanja, obliki spor in obliki sporangijev<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kvasovke<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>MIkroskopske<\/li>\n<li>Kroglaste oblike &#8211; nepravilnih oblik<\/li>\n<li>Ve\u010dje od bakterij (4 do 16 \u03bcm)<\/li>\n<li>Nespolno razmno\u017eevanje (brstenje)-nastanek novih celic blastospor.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Plesni<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ve\u010dceli\u010dni organizmi<\/li>\n<li>Sestavljene iz hif, ki tvorijo micelij (nitaste oblike):<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; bazalni micelij \u2013 v podlagi \u2013 hrana, pritrditev<\/p>\n<p>&#8211; zra\u010dni micelij \u2013 na povr\u0161ini \u2013 za razmno\u017eevanje<\/p>\n<ul>\n<li>Na zra\u010dnem miceliju nastane konidiofor na katerem nastanejo spore konidiji<\/li>\n<li>Spore gliv namenjene razmno\u017eevanju<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Dimorfne glive<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Lahko so v nitasti (plesni) ali kroglasti (kvasovke) obliki<\/li>\n<li>V naravi kot saprofiti v nitasti obliki<\/li>\n<li>Ob spremenjenih pogojih se spremenijo v kroglasto obliko in postanejo paraziti<\/li>\n<li>Pri tem spremenijo obliko, prehranjevanje in temperaturo rasti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razmno\u017eevanje gliv:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Spolno<\/li>\n<li>Nespolno (spore na miceliju):<\/li>\n<li>Menjava spolne in nespolne generacije<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Spolno razmno\u017eevanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>gametangiji &#8211; v njih nastajajo gamete (spolne celice)<\/li>\n<li>Askospore, bazidiospore in zigospore<\/li>\n<li>Dve haploidni (n) spolni spori dveh stelk se zdru\u017eita in nastane diploidni spojek (2n)<\/li>\n<li>V diploidnem spojku pote\u010de mejoza \u2013 nastajo haploidne spore, ki v ugodnih razmerah kalijo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Nespolno razmno\u017eevanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Konidiji \u2013 nespolne spore:<\/li>\n<li>Blastospore<\/li>\n<li>Sporangiospore<\/li>\n<li>Artrospore (oidiji)<\/li>\n<li>Klamidospore<\/li>\n<li>Odporne proti neugodnim \u017eivljenskim razmeram<\/li>\n<li>Se lahko raz\u0161irjajo po zraku<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Glive \u2013 koristne in \u0161kodljive<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Koristne:<\/strong><\/li>\n<li>v \u017eivilski industriji (alkoholno vretje, proizvodnja kruha, plesnivi siri\u2026)<\/li>\n<li>v naravi (kro\u017eenje snovi, mikoriza)<\/li>\n<li>v biotehnologiji (proizvodnja sekundarnih metabolitov, encimov\u2026)<\/li>\n<li><strong>\u0160kodljive: <\/strong><\/li>\n<li>v kmetijstvu in \u017eivilstvu (kvarjenje pridelka in izdelkov)<\/li>\n<li>v zdravstvu (obolenja ljudi in \u017eivali)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Medicinsko pomembne glive<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Veda: mikologija, bolezni: mikoze, ugotavljanje ob\u010dutljivosti gliv za antimikotike je antimikogram<\/li>\n<li>Bolezni:<\/li>\n<li>Alergije<\/li>\n<li>Dermatomikoze<\/li>\n<li>Toksikoze (tvorijo toksine)<\/li>\n<li>Sistemske mikoze<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Alergije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vdihovanje spor in delov gliv<\/li>\n<li><em>Penicillium sp.<\/em>,<em> Aspergillus sp.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dermatomikoze<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Dermatofiti-<span style=\"text-decoration: underline;\">nitasti <\/span>paraziti na ko\u017ei (v ro\u017eevinasti plasti, v ko\u017enih tvorbah dlake, lasje, nohti)<\/li>\n<li>Prenos: z direktnim stikom z oku\u017eenim \u010dlovekom ali \u017eivaljo, s sporami iz okolja ali povr\u0161in (javna kopali\u0161\u010da)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dermatofiti<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>Microsporium<\/em>: mikrosporija, epidemije, oku\u017eene ma\u010dke; odpadanje las in dlak, nastanejo plaki<\/li>\n<li><em>Trychophyton<\/em>: trihofitija, gliva oku\u017ei ko\u017eo, nohte, lase, hife v obliki jelenovega rogovja<\/li>\n<li><em>Epidermophyton: E. floccosum<\/em>; epidermofitija, na neobra\u0161\u010denih delih ko\u017ee in nohtih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sistemske mikoze<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sistemske mikoze: v notranjih organih (plju\u010da, jetra, trebu\u0161na slinavka, mo\u017egani, ledvice, limfnih \u017elezah).<\/li>\n<li>Vstop v telo preko ran na ko\u017ei ali sluznici (dihala, spolovila, se\u010dila), z zrakom.<\/li>\n<li><strong>Glivi\u010dne oku\u017ebe zdravimo z antimikotiki<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Odvzem ku\u017enine: sputum, gnoj, razmaz krvi, biopsijski vzorec iz jeter ali plju\u010d.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Predstavniki:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>Candida albicans <\/em>del tel. mikroflore, imunski sistem oslabljen povzro\u010da oku\u017ebe. Na KA kvasovka, na koruznem agarju micelij<\/li>\n<li><em>Aspergillus niger <\/em>(\u010drn), <em> fumigatus <\/em>(zeleno sive)<\/li>\n<li><em>Cryptococcus neoformans<\/em>: osrednje \u017eiv\u010devje, plju\u010dnica; likvor, bolniki z AIDS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Preiskava<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Osnovna mikroskopija \u2013 screening test<\/li>\n<li>Bakteriolo\u0161ko goji\u0161\u010de \u2013 priprava me\u0161ane kulture (virusi ne zrastejo)<\/li>\n<li>Priprava \u010diste kulture<\/li>\n<li>Diferencialna mikroskopija (lo\u010devanje)<\/li>\n<li>Identifikacija<\/li>\n<li>Antibiogram ali antimikogram<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Identifikacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Uvrstimo bakterijo v sistem (dolo\u010dimo rod in vrsto)<\/li>\n<li>V\u010dasih moramo dolo\u010diti tudi tip, sev ali serotip baketrije<\/li>\n<li><strong>Metode:<\/strong><\/li>\n<li>biokemijske preiskave<\/li>\n<li>ugotavljanje antigenske zgradbe mikroorganizma<\/li>\n<li>fagotipitzacije<\/li>\n<li>molekularno-genetske metode<\/li>\n<li>ugotavljanje specifi\u010dnih toksinov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Biokemijske metode<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljamo razgradnjo substrata ali tvorbo metabolita<\/li>\n<li>Biokatalizatorji \u2013 encimi<\/li>\n<li>Biokemijska goji\u0161\u010da v katerih testne snovi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 1: Poskus na razgradnju glukoze\/laktoze, tvorbo plina in H2S<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de: glukoza in laktoza z dodatkom \u017eelezovih ionov in natrijevega tiosulfata<\/li>\n<li>Anaerobna razgradnja glukoze \u2013 kisline \u2013 dno epruvete se obarva rumeno<\/li>\n<li>Aerobna razgradnja laktoze \u2013 kisline \u2013 po\u0161evna ploskev goji\u0161\u010da obarvana rumeno<\/li>\n<li>Tvorba H2S \u2013 goji\u0161\u010de se obarva skoraj \u010drno<\/li>\n<li>Tvorba plina \u2013 dvignjeno dno goji\u0161\u010da<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 2: poskus na ureazo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de s se\u010dnino in barvilom fenol rde\u010dim<\/li>\n<li>Ureaza &#8211; razgradnja se\u010dnine \u2013 sprememba barve v ro\u017enato do vijoli\u010dno<\/li>\n<li>Ni ureaze \u2013 ni razgradnje se\u010dnine \u2013 barva se ne spremeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 3: Razgradnja triptofana do indola<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Peptonska voda z aminokosino triptofan<\/li>\n<li>Dokazujemo indol<\/li>\n<li>4-5 kapljic Kovacsevega reagenta \u2013 ne me\u0161aj<\/li>\n<li>Indol + : rde\u010d obro\u010d na vrhu goji\u0161\u010da<\/li>\n<li>Indol &#8211; : rumen obro\u010d \u2013 barva se ne spremeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 4: poskus z metilenskim rde\u010dim<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de: peptonsko goji\u0161\u010de z glukozo in fosfati<\/li>\n<li>Fermentacija glukoze do kislin<\/li>\n<li>5-6 kapljic metilensko rde\u010de- preme\u0161aj<\/li>\n<li>Navzo\u010dnost kislin \u2013 goji\u0161\u010de rde\u010de<\/li>\n<li>Ni kislin \u2013 neobarvano goji\u0161\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 5: preskus Voges-Proskauer<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de: teko\u010de peptonsko goji\u0161\u010de z glukozo in fosfati<\/li>\n<li>Fermentacija glukoze do acetoin-a<\/li>\n<li>10 kapljic \u03b1-naftola, 4 kapljice 40 % KOH<\/li>\n<li>Pretresemo in inkubiramo 5 \u2013 10 min (ne tresemo ve\u010d)<\/li>\n<li>Acetoin \u2013 rde\u010d obro\u010d na vrhu goji\u0161\u010da<\/li>\n<li>Ni acetoina \u2013 ni obarvanega obro\u010da<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test 6: test na citrat<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de: po\u0161evno goji\u0161\u010de s citratom po Simmonsu<\/li>\n<li>Citrat edini vir ogljika<\/li>\n<li>Modro goji\u0161\u010de \u2013 bakterija lahko uporabi citrat<\/li>\n<li>Zeleno goji\u0161\u010de \u2013 bakterija ne raste<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Testi 4, 5in 6 so sestavni del testa IMViC, za identifikacijo enterobakterij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Test 7: dokaz gibljivosti bakterij<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Goji\u0161\u010de: globoko poltrdo goji\u0161\u010de po Winkleju<\/li>\n<li>Bakterija je negibljiva- rast le ob vbodni \u010drti<\/li>\n<li>Bakterija je gibljiva- rast po vsem goji\u0161\u010du (motno goji\u0161\u010de)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Test na katalazo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Katalaza razgradi H<sub>2<\/sub>O<sub>2<\/sub> do H<sub>2<\/sub>O in O<sub>2<\/sub><\/li>\n<li>Ugotavljamo prisotnost kisika<\/li>\n<li>Rezultat: pojavi se penjenje \u2013 katalaza +<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Test na oksidazo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Navzo\u010dnost citokroma c oz. encima citokrom oksidaze<\/li>\n<li>Pri dihanju se vodikovi elektroni (H<sup>+<\/sup>) prena\u0161ajo preko citokromov do O<sub>2<\/sub> in nastane H<sub>2<\/sub>O<\/li>\n<li>Rezultat: temno \u0161krlatna barva: oksidaza +<\/li>\n<\/ul>\n<p>ni obarvanosti: oksidaza &#8211;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Sistem API za identifikacijo mikroorganizmov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Hitri test za identifikacijo bakterij<\/li>\n<li>Utori s substrati<\/li>\n<li>Reakcija med bakterijskimi encimi in substrati<\/li>\n<li>Obdelava z ra\u010dunalni\u0161kimi programi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dolo\u010danje serotipov pri bakterijah<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V\u010dasih biokemijski testi niso dovolj za identifikacijo<\/li>\n<li>Znotraj vrste razli\u010dni serotipi<\/li>\n<li>Bakterija \u2013 skupek antigenov \u2013 antigenske determinante<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Antigen<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Molekula, ki ob vstopu v organizem spro\u017ei aktivacijo limfocitov in nastanek specifi\u010dnih protiteles<\/li>\n<li>Na bakteriji je lahko ve\u010d razli\u010dnih antigenov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Escherichia coli <\/em><\/strong><strong>O157H7<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Serotip O157H7<\/li>\n<li>O157 \u2013 antigen na celi\u010dni steni \u2013 O antigenska determinanta<\/li>\n<li>H7 \u2013 antigen na bi\u010dku \u2013 H antigenska determinanta<\/li>\n<li>Nekatere \u010drevesne bakterije \u0161e imajo K antigensko determinano \u2013 antigen na kapsuli<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dolo\u010danje serotipov pri bakterijah<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljanje antigenske zgradbe bakterij s specifi\u010dnimi protitelesi<\/li>\n<li>Metode:<\/li>\n<li>aglutinacija<\/li>\n<li>precipitacija<\/li>\n<li>imunodifuzija<\/li>\n<li><strong>imunoflourescenca itn.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Antibiogram<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljanje ob\u010dutljivosti oz. odpornosti bakterije za antibiotike<\/li>\n<li>Metode:<\/li>\n<li>difuzijska<\/li>\n<li>dilucijska ali red\u010ditvena<\/li>\n<li>inkorporacijska<\/li>\n<li>difuzijska z gradientom (E-test)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Difuzijska metoda<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kvalitativna \u2013 dolo\u010di le ali je bakterija ob\u010dutljiva ali odporna za antibiotik<\/li>\n<li>Lahko preverimo ob\u010dutljivost za ve\u010d razli\u010dnih antibiotikov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dilucijska ali red\u010ditvena metoda<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Serija red\u010ditev antibiotika v goji\u0161\u010da z bakterijo<\/li>\n<li>Kvantitativna metoda<\/li>\n<li><strong>Minimalna inhibitorna koncentracija (MIK) <\/strong>\u2013 antibiotik zavre razmno\u017eevanje bakterijske kulture<\/li>\n<li><strong>Minimalna baktericidna koncentracija (MBK) <\/strong>&#8211; antibiotik ubije bakterije v kulturi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Inkorporacijska metoda<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kvalitativna ali kvantitativna<\/li>\n<li>Antibiotik vme\u0161amo v goji\u0161\u010de \u2013 nato nacepimo bakterijo<\/li>\n<li>Red\u010ditev antibiotika<\/li>\n<li>Lahko testiramo razli\u010dne antibiotike<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Difuzijska metoda z gradientom\u00a0 (E-test)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Listi\u010di z gradientom antibiotika<\/li>\n<li>Poskus na trdnem goji\u0161\u010du s testno bakterijo<\/li>\n<li>Difuzijski prenos antibiotika na v goji\u0161\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VIRUSI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ali so \u017eivi?<\/li>\n<li>Se razmno\u017eujejo<\/li>\n<li>Se ne prehranjujejo in ne rastejo<\/li>\n<li>Imajo le osnoven genetski zapis<\/li>\n<li>Najdemo jih: pri \u010dloveku, \u017eivalih, rastlinah in bakterijah<\/li>\n<li>So najmanj\u0161i mikroorganizmi, ki vsebujejo DNK ali RNK, za\u0161\u010diteno z beljakovinsko ovojnico (kapsido)<\/li>\n<li>Genom + kapsida = nukleokapsida<\/li>\n<li>Nekateri virusi imajo \u0161e lipidno ovojnico<\/li>\n<li>Oblika<strong>:<\/strong> pali\u010dasti, poliedri (ikozaedri), spiralno zaviti in kompleksno zgrajeni<\/li>\n<li>Opazujemo z elektronskim mikroskopom (400 000x)<\/li>\n<li>So znotrajceli\u010dni zajedalci (<span style=\"text-decoration: underline;\">gojimo v \u017eivi celici<\/span>)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razmno\u017eevanje virusa<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Gostitelj<\/li>\n<li>Pri sobni T obstojni le nekaj ur, najve\u010d nekaj dni (neaktivni viroidi)<\/li>\n<li>Lizogeni cikel \u2013 virusni DNK se vklju\u010di v DNK gostitelja \u2013 se podvaja<\/li>\n<li>Liti\u010dni cikel &#8211; v gostiteljski celici nastanejo novi virusi \u2013 sprostijo se z lizo celic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Preiskave virusov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Neposredne:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Osamitev virusa iz bolnikove ku\u017enine: vbrizgamo jo v\u00a0 *\u00a0 celi\u010dno kulturo, *oplojena koko\u0161ja jajca, *poskusno \u017eival.<\/p>\n<p>&#8211; Neposredno dokazovanje virusnega antigena Posredne:<\/p>\n<p>z ugotavljanjem specifi\u010dnih protiteles v serumu bolnika \u2013 serolo\u0161ke metode<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Gojitev virusov v celi\u010dnih kulturah<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Danes najve\u010d uporablja<\/li>\n<li>Celice se mno\u017eijo v hranljivih goji\u0161\u010dih<\/li>\n<li>Celice iz humanih ali \u017eivalskih tkiv (fibroblastne-vezivne ali epitelijske celice)<\/li>\n<li>Lo\u010dimo <span style=\"text-decoration: underline;\">primarne<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">trajne celi\u010dne seve<\/span><\/li>\n<li>Celi\u010dni kulturi dodamo virusno suspenzijo (ku\u017enino)<\/li>\n<li>Ku\u017enino inkubiramo (37 \u00b0C, 5 % CO<sub>2<\/sub>)<\/li>\n<li>Mikroskopsko opazovanje po\u0161kodbe celic (citopatski u\u010dinek ali CPE, plaki)<\/li>\n<li>Imunolo\u0161ki testi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Diagnostika virusov:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Elektronska mikroskopija: \u010de i\u0161\u010demo viruse v ku\u017eninah, kjer je veliko virusnih delcev (urin, vsebina mehur\u010dkov)<\/li>\n<li>Dokazovanje virusnih antigenov:<\/li>\n<li>Z monoklonskimi specifi\u010dnimi protitelesi<\/li>\n<li>Priprava citolo\u0161kega preparata iz oku\u017eenih celic v ku\u017enini, fiksiranje, dodatek ozna\u010denih protiteles, mikroskopski pregled vezave protiteles na viruse.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dokazovanje virusnih nukleinskih kislin:<\/li>\n<li>S hibridizacijo (lovke)<\/li>\n<li>S PCR<\/li>\n<li>Dokazovanje specifi\u010dnih protiteles:<\/li>\n<li>V serumu bolnika<\/li>\n<li>Kvantitativna metoda (dolo\u010dimo titer protiteles)<\/li>\n<li>Encimsko imunolo\u0161ki test ELISA (ugotavljamo specifi\u010dna IgM -sve\u017ea oku\u017eba, ali IgG- oku\u017eba v preteklosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Neposredno dokazovanje mikroorganizmov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Z izolacijo mikroorganizma (bakterije, glive , redkeje viruse in parazite)<\/li>\n<li>Z dokazovanjem antigenov mikroorganizmov<\/li>\n<li>Z dokazovanjem nukleinskih kislin mikroorganizmov<\/li>\n<li>Z mikroskopiranjem<\/li>\n<li>S histolo\u0161kim pregledom vzorcev tkiv in celic (pri virusih)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Imunolo\u0161ke metode<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Reakcija med antigenom in protitelesom<\/li>\n<li>Protitelesa (imunoglobulini) nastanejo kot odziv limfocitov B na spodbudo antigenov, ki so vstopili v organizem<\/li>\n<li>Antigeni: cele bakterije, deli cel. stene, kapsul, bi\u010dki, beljakovine bakterij ali virusov, celice gliv, toksini, parazitske \u017eivali, njihove sestavine ali presnovki.<\/li>\n<li>Reakcija med antigenom in protitelesom je:<\/li>\n<li>strogo specifi\u010dna<\/li>\n<li>med vezavo se antigen in protitelo kemijsko <strong>ne spremenita<\/strong><\/li>\n<li>vezi med antigenom in protitelesom so trdne<\/li>\n<li>antigeni in protitelesa se ve\u017eejo v razli\u010dnih razmerjih<\/li>\n<li>Direktne ali neposredne \u2013 titer antigenov<\/li>\n<li>Indirektne ali posredne \u2013 titer protiteles<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Serologija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Serologija<\/strong> je veda, ki preu\u010duje serumske sestavine ter reakcije med antigeni in protitelesi <em>in vitro<\/em>.<\/li>\n<li>Imunolo\u0161ki poskus (antigen \u2013 protitelo), ki ga izvajamo v krvnem serumu ali likvorju <em>in vitro<\/em>, se imenuje <strong>serolo\u0161ki poskus<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke reakcije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kvantitativna \u2013 titer protiteles<\/li>\n<li>Kvalitativna \u2013 navzo\u010dnost protiteles razli\u010dnih razredov (IgG, IgA, IgM, IgE, IgD), lahko tudi, ali gre za nedavno ali akutno oku\u017ebo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Titer <\/strong>je najve\u010dja razred\u010ditev vzorca, ki \u0161e da pozitivno reakcijo.<\/p>\n<ol>\n<li>Nevtralizacija toksina z antitoksinom<\/li>\n<li>Aglutinacija<\/li>\n<li>Precipitacija<\/li>\n<li>Reakcija lize<\/li>\n<li>Reakcija vezanja komplementa<\/li>\n<li>Virusna hemaglutinacija (HA) in inhibicija hemaglutinacije (IHA)<\/li>\n<li>Testi nevtralizacije virusov (NT)<\/li>\n<li>Testi imunofluorescence (IF)<\/li>\n<li>Radioimunske metode (RIA)<\/li>\n<li>Encimsko imunolo\u0161ke metode (EIA, ELISA)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke reakcije<br \/>\nAglutinacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Reakcija zlepljanja antigena v navzo\u010dnosti protiteles.<\/li>\n<li>Antigen (suspenzija bakterij, eritrocitov ali antigenske molekule vezane na inertne-lateksne delce).<\/li>\n<li>nastanek ve\u010djih aglutinatov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke reakcije<br \/>\nPrecipitacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ag: precipitinogen, Ab: precipitin,<\/li>\n<\/ul>\n<p>produkt: precipitat<\/p>\n<ul>\n<li>Antigen je topna molekula, ekstrahiran iz mikroorganizma<\/li>\n<li>Ista protitelesa pri precipitaciji kot pri aglutinaciji, le da pri aglutinaciji zaznamo celo bakterijo, katere del je tudi ta topna molekula, ki jo zaznamo pri precipitaciji<\/li>\n<li>Vidna usedlina<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke reakcije<br \/>\nTesti imunofluorescence (IF)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Reagente v serolo\u0161kih reakcijah lahko ozna\u010dimo s fluorosceini (svetijo v dolo\u010deni valovni dol\u017eini).<\/li>\n<li>S fluorosceini ozna\u010dimo protitelesa<\/li>\n<li>Antigen je vezan na nosilcu<\/li>\n<li>Direktna in indirektna izvedba<\/li>\n<li>Vezava ozna\u010denih Ig na antigen oz. kompleks antigen-protitelo, pod UV sveti rde\u010de ali zeleno.<\/li>\n<li>Direktna izvedba:<\/li>\n<li>fiksirana ku\u017enina z antigenom<\/li>\n<li>dokazujemo z ozna\u010denim protitelesom<\/li>\n<li>Indirektna metoda:<\/li>\n<li>&#8211; antigen na nosilcu + protitelo v serumu + ozna\u010deni IgG ali IgM (sekundarni protitelesi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke metode<br \/>\nRadioimunske metode (RIA)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Reagent se ozna\u010di z radioaktivnim izotopom jod (<sup>125<\/sup>J),<\/li>\n<li>Po vezavi na kompleks antigen-protitelo, oddaja gama \u017earke.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serolo\u0161ke tehnike<br \/>\nEncimsko imunske metode (EIA, ELISA)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Antigen ali protitelo ozna\u010dena z encimom.<\/li>\n<li>Encimi: alkalna fosfataza, hrenova peroksidaza.<\/li>\n<li>Direktna in indirektna metoda<\/li>\n<li>Rezultat je sprememba barve<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ELISA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Neposredna metoda:<\/li>\n<li>znano protitelo ve\u017eemo na netopen nosilec, dodamo neznano komponento<\/li>\n<li>dodamo sekundarna specifi\u010dna protitelesa ozna\u010dena z encimom<\/li>\n<li>dodamo substrat<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Posredna ELISA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Posredna metoda:<\/li>\n<li>znan antigen ve\u017eemo na netopen nosilec, dodamo neznano komponento<\/li>\n<li>dodamo sekundarna specifi\u010dna protitelesa ozna\u010dena z encimom<\/li>\n<li>dodamo substrat<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Molekularno-biolo\u0161ke diagnosti\u010dne metode<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Test hibridizacije nukleinskih kislin<\/li>\n<li>Pomno\u017eevanje nukleinskih kislin PCR<\/li>\n<li>Uporaba:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u010de je v ku\u017enini zelo malo patogenih mikroorganizmov, ki jih moramo dokazati<\/p>\n<p>&#8211; identifikacija\u00a0 dolo\u010denega mikroorganizma<\/p>\n<ul>\n<li>Izolacija DNK iz razli\u010dnih ku\u017enin: krvi, se\u010da, blata, likvorja, tkivnih rezin, celi\u010dnih razmazov (tudi zamrznjenih in arhivskih-do 10 let)<\/li>\n<li>Razbitje celice (encimi, detergenti ,segrevanje)<\/li>\n<li>Oboritev beljakovin (organska topila in izlo\u010ditev DNK s precipitacijo z amonijevim acetatom in ledenim etanolom.<\/li>\n<li>DNK raztopimo v pufru.<\/li>\n<li>Izolacija RNK zahtevnej\u0161a (RNK ob\u010dutljivej\u0161a)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Veri\u017ena reakcija s polimerazo (PCR)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zelo ob\u010dutljiva metoda<\/li>\n<li>Zelo majhen vzorec \u2013 teoreti\u010dno dovolj \u017ee 1 evkariontska celica<\/li>\n<li>Temelji na pomno\u017eevanju za dolo\u010den organizem zna\u010dilnega majhnega dela njegove dedne zasnove (DNK ali RNK)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Lo\u010devanje produkta PCR<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Horizontalna elektroforeza v elektri\u010dnem polju:<\/li>\n<li>od negativnega proti pozitivnemu polu<\/li>\n<li>manj\u0161i delci potujejo hitreje<\/li>\n<li>uporaba standardov za dolo\u010ditev velikosti produkta<\/li>\n<\/ul>\n<p>Parazitologija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Parazitologija je veda, ki preu\u010duje odnose med zajedalci in njihovimi gostitelji.<\/li>\n<li>Je oblika simbioze, pri kateri je gostitelj na ra\u010dun zajedalca o\u0161kodovan.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Odnosi med zajedalci in gostitelji:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pre\u017eivetje zajedalca:<\/li>\n<li>obligatni \u2013 ne pre\u017eivijo brez gostitelja<\/li>\n<li>fakultativni \u2013 pre\u017eivijo brez gostitelja<\/li>\n<li>\u010casovna vezanost zajedalca na gostitelja:<\/li>\n<li>trajni<\/li>\n<li>za\u010dasni<\/li>\n<li>Mesto zajedanja:<\/li>\n<li>ektoparaziti<\/li>\n<li>endoparaziti<\/li>\n<li>Specifi\u010dnost glede na vrsto:<\/li>\n<li>Specifi\u010dni (ena vrsta)<\/li>\n<li>Nespecifi\u010dni ( lahko ve\u010d vrst \u2013klop)<\/li>\n<li>\u0160tevilo vmesnih gostiteljev (razvojni krog):<\/li>\n<li>monokseni (ni vmesnega gostitelja)<\/li>\n<li>heterokseni (eden ali ve\u010d vmesnih gostiteljev)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vrste medicinsko pomembnih parazitov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pra\u017eivali (<em>Protozoa<\/em>)<\/li>\n<li>\u010crvi (<em>Helminthes<\/em>)<\/li>\n<li>\u010clenono\u017eci (<em>Arthropoda<\/em>)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Laboratorijsko spoznavanje pra\u017eivali:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ku\u017enino (iztrebki, kri, sluz, itd.) neposredno opazujemo pod mikroskopom:<\/li>\n<\/ul>\n<p>Priprava mikroskopskega preparata:<\/p>\n<ul>\n<li>nativni preparat v fiziolo\u0161ki raztopini, dodatek lugola (ciste-lomni koli\u010dnik),<\/li>\n<li>barvanje z eozinom, toluidin modrim, krezil vijoli\u010dnim,<\/li>\n<li>barvanje po Giemsi (azure-eozin-metilensko modrilo),<\/li>\n<li>Ziehl-Neelsenova metoda (karbol-fuksin),<\/li>\n<li>Heidenheinova metoda (hematoksilin)<\/li>\n<li>opazujemo pod manj\u0161o pove\u010davo.<\/li>\n<li>Krvne in tkivne pra\u017eivali v\u010dasih prepoznamo tudi serolo\u0161ko (ELISA) in molekularno &#8211; genetskimi metodami (PCR)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pra\u017eivali (<em>Protozoa<\/em>)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Migetalkarji ali <em>Ciliophora <\/em><\/li>\n<li><em>Sarcomastigophora<\/em>:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; amebe ali <em>Sarcodina <\/em><\/p>\n<p>&#8211; bi\u010dkarji ali <em>Mastigophora<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Trosovci ali <em>Apicompleksa <\/em><\/li>\n<li>Microspora<\/li>\n<li>\u010crevesni paraziti<\/li>\n<li>Krvni paraziti<\/li>\n<li>Tkivni paraziti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Pojavna oblika:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Trofozoiti (aktivne, parazitske oblike)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ciste (neaktivne oblike, tudi v okolju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u010crvi (<em>Helminthes<\/em>)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Makroskopski, ve\u010dceli\u010dni, evkarionti<\/li>\n<li>Trije razredi:<\/li>\n<li>trakulje (<em>Cestoda<\/em>)<\/li>\n<li>metljaji (<em>Trematoda<\/em>)<\/li>\n<li>valjasti \u010drvi (<em>Nematodes<\/em>)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Arthropoda <\/em><\/strong><strong>(\u010dlenono\u017eci)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Paraziti pri \u010dloveku:<\/li>\n<li><em>Arachnida<\/em> (pajkovci)<\/li>\n<li><em>Insecta<\/em> (\u017eu\u017eelke)<\/li>\n<li>Zna\u010dilnosti:<\/li>\n<li>segmentirano telo<\/li>\n<li>prena\u0161alci med rezervoarjem in gostiteljem<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Navodila za delo v mikrobiolo\u0161kem laboratoriju Delo z \u017eivimi (patogenimi) mikroorganizmi Asepti\u010dna tehnika (oku\u017eba vzorca, oku\u017eba laboranta) Asepti\u010dni pogoji (gorilnik, komora) Za\u0161\u010ditna obleka Umivanje in razku\u017eevanje rok Razku\u017eevanje delovnih povr\u0161in Posode za odlaganje ku\u017enega materiala Uporaba sterilnega materiala (sterilizacija, o\u017eiganje ob ognju) Pipetiranje (avtomatske pipete-ne z usti) Ne jemo in ne pijemo &nbsp; Nesre\u010de Gorilnik &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-teorija-in-praksa\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Mikrobiologija teorija in praksa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[3639,557,3640,3641],"class_list":["post-4455","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-gradivo-za-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-praksa-mikrobiologija","tag-teorija-mikrobiologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4455","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4455"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4455\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4455"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4455"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4455"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}