{"id":4457,"date":"2015-09-27T17:06:09","date_gmt":"2015-09-27T16:06:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4457"},"modified":"2015-09-27T17:53:53","modified_gmt":"2015-09-27T16:53:53","slug":"paraziti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/paraziti\/","title":{"rendered":"Paraziti"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Trichnella spiralis \u2013 Lasnica<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Trihineloza je bolezen, ki jo povzro\u010da lasnica \u2013 Trichinella spiralis. Raz\u0161irjena je zlasti v predelih, kjer pojedo veliko svinjskega mesa. Oku\u017eimo se, ko pojemo surovo ali premalo kuhano svinjino. Za bolezen so zna\u010dilni znaki: slabost, bruhanje, zaprtje.<\/p>\n<p>Zaplet bolezni se pojavi, ko larve potujejo po krvi v mi\u0161ice, lahko tudi v druge organe ( mo\u017egane ) in se tam encistirajo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Enterobius vermicularis \u2013 Podan\u010dica<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>Podan\u010dica<\/strong> je drobna glista, poznana \u017ee od nekdaj in raz\u0161irjena po vsem svetu. Pogostej\u0161a je pri otrocih kot pri odraslih. Gostitelj je samo \u010dlovek. Gliste so belkaste barve. Samci so 2 do 5 mm dolgi, samice 8 do 13 mm. Odrasle gliste \u017eivijo v slepem ali drugod v debelem \u010drevesu, lahko potujejo tudi v tanko \u010drevo. Oplojena samica navadno potuje skozi zadnjik v toplo in vla\u017eno okolje ko\u017enih gub ob zadnji\u010dni odprtini, kjer izle\u017ee okoli 15.000 s prostim o\u010desom nevidnih jaj\u010dec. Potovanje gliste povzro\u010da zna\u010dilno srbenje. Jaj\u010deca se z lepljivo snovjo prilepijo na ko\u017eo ob zadnjiku. Ker pa samica dra\u017ei ko\u017eo, se \u010dlovek praska, lepljiva jaj\u010deca se prilepijo na prste, posebno pod nohte in pridejo tako hitro skozi usta nazaj v prebavila svojega ali drugega gostitelja.<\/p>\n<p><!--more--><br \/>\n<strong>Znaki oku\u017ebe<\/strong><strong><br \/>\n<\/strong>Najpogostej\u0161i znak oku\u017ebe je mo\u010dan srbe\u017e okoli zadnjika, zlasti pono\u010di. Redko, vendar pri mo\u010dnej\u0161i oku\u017ebi, se lahko pojavijo \u010drevesne (kr\u010di, slabosti, driska, siljenje na bruhanje, mo\u017ena je kri na blatu) ali nevrolo\u0161ke te\u017eave (nervoza, vznemirjenost, slab\u0161i spomin, \u2026). \u0160e redkeje se lahko jaj\u010deca vnesejo z umazanim perilom ali rokami v vagino in maternico, kjer pride do vnetja.<\/p>\n<p>Diagnozo oku\u017ebe s podan\u010dico postavi zdravnik s pomo\u010djo mikroskopske preiskave jaj\u010dec. Zdravljenje je uspe\u0161no, ker pa se glista zlahka \u0161iri med dru\u017einskimi \u010dlani, je najbolje hkrati zdraviti vse in se med zdravljenjem dr\u017eati na\u010del osebne higiene.<br \/>\n<strong>Na\u010din oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zaradi direktnega prenosa jaj\u010dec v usta zaradi oku\u017eenih rok pri praskanju okoli zadnjika.<\/li>\n<li>Jaj\u010deca lahko oku\u017eena oseba prena\u0161a z oku\u017eenimi rokami tudi na hrano in razli\u010dne predmete (pohi\u0161tvo, kljuke, knjige, papirnat denar, \u2026).<\/li>\n<li>Mo\u017ena je oku\u017eba pitne vode.<\/li>\n<li>Z no\u0161enjem oblek oku\u017eene osebe ali spanjem v skupni postelji.<\/li>\n<li>Jaj\u010deca podan\u010dice se \u0161irijo tudi po zraku, npr. pri postiljanju postelje oku\u017eene osebe. Na\u0161li so jih tudi v zraku in prahu \u0161olskih sob, strani\u0161\u010d in drugih prostorov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prepre\u010devanje oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Skrbna osebna higiena:\n<ul>\n<li>temeljito umivanje rok s toplo teko\u010do vodo in milom po uporabi strani\u0161\u010da, pred jedjo, vsakodnevno prhanje;<\/li>\n<li>na visokih temperaturah oprano perilo, \u010dista obleka;<\/li>\n<li>zra\u010denje posteljnine.\n<ul>\n<li>U\u017eivanje zdrave pitne vode.<\/li>\n<li>Razku\u017eevanje sede\u017eev in drugih predmetov v strani\u0161\u010dih in umivalnicah.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Taennia saginatta \u2013 Goveja ali progasta trakulja<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Odrasel parazit \u017eivi v tankem \u010drevesju \u010dloveka (kon\u010dni gostitelj), njene li\u010dinke \u017eivijo v vmesnem gostitelju govedu; zato jo imenujemo goveja trakulja. Je najve\u010dja trakulja pri \u010dloveku, povpre\u010dno je dolga 3 do 4 m, lahko pa zraste do 12 m. Glava trakulje je velika 1,5 \u2013 2 mm, ima \u0161tiri priseske, sledijo \u010dlenki (odrivki ali proglotidi) z jaj\u010deci. V zadnjih \u010dlenkih so zrela jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z \u010dlovekovimi iztrebki v okolje.<\/p>\n<p>Odrasla trakulja lahko \u017eivi 10 do 15 let.<\/p>\n<p>\u017divila, ki so najpogosteje oku\u017eena<\/p>\n<p>Surovo ali premalo toplotno obdelano goveje meso oku\u017eeno z ikrami (npr. tatarski biftek, krvav biftek).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pot prenosa oku\u017ebe (\u017eivljenjski krog parazita)<\/strong><\/p>\n<p>Govedo (vmesni gostitelj) se oku\u017ei z zau\u017eitjem jaj\u010dec trakulje, na pa\u0161nikih, ki jih gnojijo s prime\u0161animi \u010dlovekovimi iztrebki, npr.: ob neurejenih gradbi\u0161\u010dih in govejih farmah, po poplavah. Iz jaj\u010dec se sprosti onkosfera (li\u010dinka s \u0161estimi kavelj\u010dki), ki skozi \u010drevesno steno potuje v krvni obtok.<\/p>\n<p>Po krvi pride v razli\u010dne organe in skeletno mi\u0161ico. Po 10 tednih se iz onkosfer razvijejo ikrice oz. cisticerke (li\u010dinke polne teko\u010dine z glavico, ki \u017ee ima priseske), ki se naselijo v skeletni mi\u0161ici, sr\u010dni mi\u0161ici in v trebu\u0161ni preponi, jeziku. Ikrica (belkaste barve, ovalna, velika 8 x 5 mm) lahko raste \u0161e nekaj tednov, lahko tudi odmre.<\/p>\n<p>\u010dlovek se oku\u017ei z u\u017eivanjem surovega mesa ali slabo toplotno obdelanega mesa, ki je oku\u017eeno z ikrami. Prebavni sokovi v \u010dlovekovem \u010drevesju ovoj ikre razkrojijo in iz mehur\u010dka se razvije glavica.<\/p>\n<p>Ta se prisesa na sluznico in v 3 mesecih zraste trakulja, ki povzro\u010da hiranje gostitelja in drisko, v iztrebkih vidimo \u010dlenke ali odrivke. Posamezni \u010dlenki se gibljejo in jih najdemo v perilu ali posteljnini. \u010ceprav \u010dlovek zau\u017eije ve\u010dje \u0161tevilo iker, se razvije le ena trakulja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Taenia solium \u2013 svinjska trakulja<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Odrasel parazit \u017eivi v tankem \u010drevesju \u010dloveka (kon\u010dni gostitelj), njene li\u010dinke \u017eivijo v vmesnem gostitelju svinji; zato jo imenujemo svinjska trakulja. \u010clovek je lahko tudi vmesni gostitelj, ko se oku\u017ei z jaj\u010deci trakulje. Odrasla trakulja je dolga 2,5 &#8211; 3,5 m, lahko pa zraste do 7 m. Na glavi, veliki 1 mm, ima \u0161tiri priseske, na temenu je izrastek z dvema vencema kavelj\u010dkov. Glavi sledi vrat, nato sledijo \u010dlenki (odrivki ali proglotidi) z jaj\u010deci. V zadnjih \u010dlenkih so zrela jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z \u010dlovekovimi iztrebki v okolje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017divila, ki so najpogosteje oku\u017eena<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Surovo svinjsko meso<\/li>\n<li>Sadje in zelenjava<\/li>\n<li>Povr\u0161inska voda kontaminirana z iztrebki \u010dloveka, kot nosilca odraslega paratita v \u010drevesju<\/li>\n<\/ul>\n<p>Svinjska trakulja je raz\u0161irjena po vsem svetu, predvsem v de\u017eelah, kjer ljudje u\u017eivajo toplotno neobdelano svinjsko meso in suhomesnate izdelke; to je v de\u017eelah ju\u017ene Evrope, Ju\u017ene Amerike, Afrike, Indije, Kitajske (razen v de\u017eelah, kjer zaradi verskih razlogov ne u\u017eivajo svinjskega mesa).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pot prenosa oku\u017ebe in \u017eivljenjski krog<\/strong><\/p>\n<p>\u010dlovek se oku\u017ei:<\/p>\n<ul>\n<li>z u\u017eivanjem surovega ali premalo toplotno obdelanega svinjskega mesa ali mesnega izdelka, ki je oku\u017eeno z ikrami ali<\/li>\n<li>z u\u017eivanjem jaj\u010dec parazita, ki so na \u017eivilih (zelenjava, sadje) in v vodi, ki je kontaminirana z iztrebki trakuljavega \u010dloveka, ali preko umazanih rok.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ko \u010dlovek zau\u017eije oku\u017eeno hrano ali vodo z jaj\u010deci trakulje, pridejo jaj\u010deca v prebavila, \u017eelod\u010dni encimi raztopijo pla\u0161\u010d jaj\u010dec, sprostijo se onkosfere (li\u010dinke s tremi pari kavelj\u010dkov), ki prodirajo \u010drevesno steno, vdrejo v krvni obtok in pridejo s krvjo v mi\u0161ice, o\u010desno zrklo ali mo\u017egane. Po nekaj<\/p>\n<p>mesecih se li\u010dinke razvijejo v ikre (cisticerke). Oku\u017ebo z jaj\u010deci svinjske trakulje \u2013imenujemo Cisticerkoza. V tem primeru bolezenske znake pri \u010dloveku povzro\u010dajo li\u010dinke.<\/p>\n<p>Ko svinja zau\u017eije jaj\u010deca trakulje se sprostijo onkosfere, ki prodrejo \u010drevesno steno in podobno, kot pri oku\u017ebi \u010dloveka, pridejo s krvjo v vratno mi\u0161i\u010dje, medrebrno mi\u0161i\u010dje, jezik. Tu se li\u010dinke razvijejo v ikre. Pri oku\u017ebi \u010dloveka z ikravim mesom se v tankem \u010drevesju \u010dloveka razvije spolno zrela trakulja(redkeje dve ali ve\u010d) \u2013 obolenje imenujemo Teniaza. Bolezenske znake povzro\u010da odrasli parazit.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Fasciola haepatica \u2013 Jetrni metljaj<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong>Ali jetrni metljaj<\/strong>, raz\u0161irjen je po vsem svetu, navadno zajeda rastlinojede \u017eivali, \u010dlovek se oku\u017ei naklju\u010dno z eno od razvojnih stopenj li\u010dink, ki se naselijo na obvodnih rastlinah ali vodo. \u010ce pride li\u010dinka v \u010drevo, potuje v jetra in \u017eol\u010dne vode, kjer dorastejo, jaj\u010deca se izlo\u010dajo skozi \u017eol\u010d v \u010drevo. Za popoln \u017eivljenjski krog mora imeti \u0161e vmesnega gostitelja pol\u017ea. Najve\u010dkrat se naseli na jetrih in dela ognojke in jih uni\u010duje zapira \u017eol\u010devod. Za dokaz i\u0161\u010demo jaj\u010deca v iztrebkih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Toxoplasma gondii<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Toksoplazma gondi, pre\u017eival in skupine trosovcev, povzro\u010da Toksoplazmozno bolezen, za kakr\u0161no so zna\u010dilne pove\u010dane bezgavke. Lahko pride do vnetja o\u010di in centralnega \u017eiv\u010devja. Pri nose\u010dnicah lahko pride do hudih okvar ploda po oku\u017ebi ali do splava. \u010clovek ja naklju\u010dni gostitelj, v katerem se toksoplazma razmno\u017euje nespolno. Ima obliko pomaran\u010dnega krhlja. V tkivu se razvijejo ciste, povzro\u010dijo tudi te\u017eke oku\u017ebe pri bolnikih z AIDS-om v teh primrih povzro\u010ditelj prehaja v mo\u017egane, kjer povzro\u010da te\u017eke okvare in smrt.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ascaris lumbricoides \u2013 Navadna \u010dlove\u0161ka glista<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Ali navadna \u010dlove\u0161ka glista. Ima \u0161iljasto telo. Spola sta lo\u010dena. Samica je ve\u010dja kakor samec ( do 30 cm ). Jaj\u010deca so velika do 60 mikrom., ovalna, rumenorjava in nagubane povr\u0161ine. Jaj\u010deca v sve\u017eih iztrebkih so nezrela in dozorijo \u0161ele v okolju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Trihomoniaza \u2013 Trichomonas vaginalis<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Trihomoniaza\u00a0je\u00a0vnetje\u00a0se\u010dnice\u00a0ali\u00a0no\u017enice\u00a0kot\u00a0 posledica oku\u017ebe\u00a0z\u00a0bi\u010dkarjem\u00a0<em>Trichomonas vaginalis<\/em>. Bolezen se prena\u0161a s\u00a0spolnimi odnosi. Trihomonoza se pojavlja zlasti pri \u017eenskah in neobrezanih mo\u0161kih (pri njih pogosteje pride do vnetja ustja se\u010dnice) kot pri obrezanih mo\u0161kih<\/p>\n<p>Trihomonoza \u010desto poteka brez vidnih\u00a0simptomov; zlasti mo\u0161ki zelo redko odkrijejo oku\u017ebo, pri \u017eenskah pa je okoli 20\u00a0% oku\u017eb neopa\u017eenih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017denske<\/strong><\/p>\n<p>Simptomi se pojavijo (\u010de se) po 5\u201328 dneh po oku\u017ebi. Lahko pride do pojava rumeno-zelenega, smrde\u010dega no\u017eni\u010dnega izcedka ter do bole\u010din pri\u00a0mokrenju. Redkeje je predel okrog\u00a0spolovila srbe\u010d in razdra\u017een, pojavijo se lahko tudi\u00a0bole\u010dine\u00a0v spodnjem predelu\u00a0trebuha. Pri okoli dveh tretjinah bolnic pride do nastanka\u00a0edema, vnetja, celi\u010dne\u00a0hipertrofije\u00a0in\u00a0metaplazije.<\/p>\n<p>Bolezen je nevarna zlasti za nose\u010dnice, saj lahko povzro\u010di\u00a0prezgodnji porod.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mo\u0161ki<\/strong><\/p>\n<p>Pri mo\u0161kih se lahko pojavita belkast izlo\u010dek iz\u00a0penisa\u00a0in bole\u010de, ote\u017eeno uriniranje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prepre\u010devanje in zdravljenje<\/strong><\/p>\n<p>Kondomi\u00a0zmanj\u0161ajo nevarnost oku\u017ebe, vendar doslednih \u0161tudij o u\u010dinkovitosti uporabe kondomov pri prepre\u010devanju oku\u017ebe s\u00a0<em>Trichomonas vaginalis<\/em>\u00a0\u0161e niso izvedli.<\/p>\n<p>Pri zdravljenju z zdravili je u\u010dinkovit\u00a0Metronidazol.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">U\u0161ivost \u2013 Pedikuloza<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Naglavne u\u0161i lahko brez gostitelja pre\u017eivijo tudi do deset dni<\/p>\n<p>Naglavne u\u0161i \u017eivijo na lasi\u0161\u010du, redkeje tudi na obrveh in trepalnicah, ter povzro\u010dajo mnoge neprijetnosti, predvsem srbenje lasi\u0161\u010da, kot posledice praskanja pa opraskanine lasi\u0161\u010da, kraste in naknadne gnojne oku\u017ebe. Prena\u0161ajo se z neposrednim stikom z oku\u017eeno osebo, pa tudi prek obla\u010dil, zlasti pokrival in pribora za osebno higieno. Zunaj gostitelja oziroma brez hrane lahko pre\u017eivijo od sedem do deset dni.<br \/>\nNa u\u0161ivost nakazuje neprestano srbenje ko\u017ee. S pazljivim pregledom lasi\u0161\u010da lahko najdemo rjavkaste u\u0161i, ki se po navadi \u017eivahno premikajo. Preden se u\u0161i napijejo krvi, so svetle barve, nato pa se obarvajo rde\u010dkasto. \u0160e la\u017eje kot u\u0161i opazimo belkaste gnide, ki so velike pribli\u017eno en milimeter in mo\u010dno prilepljene na lase. Najla\u017eji na\u010din odkrivanja u\u0161i in njihovih jaj\u010dec je \u010desanje z gostim glavnikom in temeljito pregledovanje. Ob sumu na u\u0161i je najbolj preprost na\u010din odkrivanja naslednji: na dno kopalne kadi polo\u017eimo velik bel papir in z gostim glavnikom pre\u010de\u0161emo lase ter z lupo pregledamo papir<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po razu\u0161evanju mora oku\u017eena oseba 24 ur ostati doma<\/p>\n<p>Za uni\u010devanje u\u0161i je na voljo kar nekaj preparatov za pranje lasi\u0161\u010da, ki se dobijo v lekarnah brez recepta, vodi za izpiranje las pa je priporo\u010dljivo dodati kis, saj na tak na\u010din la\u017eje odstranimo gnide. Gnide moramo z lasi\u0161\u010da odstraniti tudi mehansko \u2013 z ustreznim glavnikom ali z rokami \u2013, isto\u010dasno pa moramo zdraviti vse dru\u017einske \u010dlane in tudi vse druge, ki so bili v stiku z oku\u017eenim. Pribor za osebno higieno, perilo ter posteljnino je treba oprati pri 60 stopinjah oziroma prekuhati, o\u010distiti pa moramo tudi vse druge tekstilne povr\u0161ine, na primer kav\u010de, sede\u017ee v avtu, pli\u0161aste igra\u010de in preproge. V\u010dasih moramo postopek ponoviti, najve\u010dkrat po sedmih do desetih dneh. Po opravljenem razu\u0161evanju mora oku\u017eena oseba ostati doma 24 ur.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Bi\u010deglavec \u2013 trichuris trihiura<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Je glista, ki ima obliko bi\u010da. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bi\u010d, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ro\u010daj bi\u010da. Zajeda v debelem \u010drevesju in povzro\u010da vnetje, raz\u0161irjen je po vsem svetu. \u010clovek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzro\u010da bolezenskih znakov. Jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj \u010dasa zadr\u017eevati v okolju, da se \u010dlovek lahko oku\u017ei. Mikroskopsko i\u0161\u010demo v iztrebkih zna\u010dilna jaj\u010deca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Trichnella spiralis \u2013 Lasnica Trihineloza je bolezen, ki jo povzro\u010da lasnica \u2013 Trichinella spiralis. Raz\u0161irjena je zlasti v predelih, kjer pojedo veliko svinjskega mesa. Oku\u017eimo se, ko pojemo surovo ali premalo kuhano svinjino. Za bolezen so zna\u010dilni znaki: slabost, bruhanje, zaprtje. Zaplet bolezni se pojavi, ko larve potujejo po krvi v mi\u0161ice, lahko tudi v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/paraziti\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Paraziti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[557,176],"class_list":["post-4457","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-paraziti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4457","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4457"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4457\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4457"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4457"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}