\nThe Third World<\/strong><\/p>\nSplo\u0161ne informacije:<\/p>\n
Skoraj vse tropske in podtrpske dr\u017eave so mo\u010dno razvijajo\u010de se dr\u017eave. Nekatere so obmejne dr\u017eave kot so Taiwan, Ju\u017ena Koreja, Indonezija, Brazilija, \u010cile ter Argentina. Ve\u010dina severnih dr\u017eav je razviih, npr. Evropa, Severna Amerika ter Japonska. Razlike so med severom ter jugom, lo\u010duje jih okoli 20 industrializiranih dr\u017eav od ve\u010d kot 100 ve\u010djih ali manj\u0161ih razvijajo\u010dih se dr\u017eav na razli\u010dnih fazah ekonomskega razvoja. Najte\u017eje je na Afri\u0161kem kontinentu in Ju\u017eno-Vzhodni Aziji; Ju\u017ena Amerika je kan\u010dek na bolj\u0161em (ni prenaseljenosti kot naprimer v Indiji). Najhuj\u0161e pa so Mali, \u010cad, Niger, Burkina Faso, Etiopija, Banglade\u0161, Burma ter Haiti.<\/p>\n
Fizi\u010dne lastnosti tretjega sveta:<\/p>\n
Podnebje, tropsko in subtropsko podnebje pomeni da so te dr\u017eave prevro\u010de ali prevla\u017ene ali pa jim grozi pomanjkanje vode ali pa periodi\u010dne su\u0161e.<\/p>\n
Rast, de\u017eevni gozdovi, savane, stepe in pu\u0161\u010dave.<\/p>\n
Naravne katastrofe, poplave ter delta regije, obkro\u017eujo\u010de se pu\u0161\u010dave, izbruhi vulkanov ter potresi in gorska pobo\u010dja.<\/p>\n
Tipi\u010dne politi\u010dne strukture ve\u010dine razvijajo\u010dih se dr\u017eav:<\/p>\n
1. Avtokratska pravila vodilne elite.<\/p>\n
2. Plemenjenje, neoptizem in pokvarjenost<\/p>\n
3. Enostranski sistem bolj pogost kot ve\u010dstranski<\/p>\n
4.Prenaseljenost in prevelika birokracija<\/p>\n
5. Civilne vojne povzro\u010dene s strani upornikov<\/p>\n
6. Nespo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic<\/p>\n
Najpogostej\u0161i socialni problemi:<\/p>\n
1. Prevelika rast populacije: povpre\u010dno 2-4 % letno<\/p>\n
2. Stradanje ali neustrezna prehrana, pomanjkane vitaminov, nizko kalori\u010dna hrana ter proteini.<\/p>\n
3. Visoka stopnja nepismenosti<\/p>\n
4. Slabo pri\u010dakovana doba do\u017eivetja, med 40 in 50 leti<\/p>\n
5. Veliko mrtvih novorojencev<\/p>\n
6. Bolezni ter epidemije: kolera, malarija, AIDS, tipoid, oslovski ka\u0161elj, o\u0161pice<\/p>\n
7. Pomanjkanje vode ter sanitarij, slaba higiena, ve\u010dinoma oku\u017eena voda<\/p>\n
8. Slabe stanovanjske razmere: na miljone ljudi je brez domov ali pa \u017eivijo v podrtijah<\/p>\n
9. Selitve iz doma\u010dega v mestno okolje, kmetje zapustijo zemljo ko pride do naravnih nesre\u010d in se zate\u0107ejo v zato\u010di\u0161\u010da kjer kon\u010dajo v podrtijah.<\/p>\n
10. Splo\u0161no obna\u0161anje proti delu: malo interesov, malo dolgih projektov brez takoj\u0161nega profita<\/p>\n
Ekonomija:<\/p>\n
1. Pomanjkanje prisotnosti surovin in naravnih bogastev kot so zlato, premog, olje, plo\u010devina, uran<\/p>\n
2. Nesposobne infrastrukture, \u017eeleznice, pristani\u0161\u010da, bolni\u0161nice, \u0161ole,…<\/p>\n
3. Pomanjkanje tehni\u010dne opreme, strojne opreme in doma\u010dih strokovnjakov ali specialistov, vse mora biti uvo\u017eeno<\/p>\n
4. Veliko tujih dolgov kater so nesposobni pla\u010dati<\/p>\n
5. Veliko vodstva ter malo industrijsko podro\u010dje<\/p>\n
6. Nizke cene za izvo\u017eene produkte, drage cene za uvoz<\/p>\n
Agrokultura:<\/p>\n
1. Uni\u010denje ekosistema: naprimer, po\u017eiganje tropskih gozdov in pridobivanje prostora za \u017eivinorejo kar privede v izsu\u0161enje zemlje, bomangnaje biolo\u0161ke agrokulture.<\/p>\n
2. Erozija zemlje in plodnost tal, nerodna zemlja<\/p>\n
3. Sajenje le ene kulture, ponavadi tiste za izvoz to pa je kava, \u010daj, kakav, tobak ter soja<\/p>\n
4. Ni dovolj doma\u010de pridelave hrane<\/p>\n
5. Pomanjkanje ali zloraba, oplojevanja, pesticidi, insketicidi in dezinfekcije da bi se izognili golazni in ostalimi \u017eu\u017eelkami<\/p>\n
6. Malo \u0161tevilo bogatih, ve\u010dina revnih kmetov z neplodno zemljo<\/p>\n
7. Veliko \u0161tevilo brezposlenosti ali slabo pla\u010dani kar privede v selitve v ve\u010dja mesta<\/p>\n
Prepiri:<\/p>\n
Naravna bogastva so izkori\u0161\u010dena. Industrializirane de\u017eele pla\u010dajo nepo\u0161tene vrednosti za naravna bogastva. Kupujejo jih po zelo nizki ceni, jih predelajo v standarde svoje de\u017eele ter prodajo po visokih cenah.
\nBogate de\u017eele so vladujo\u010de na tr\u017ei\u0161\u010du in diktirajo cene poizvodov ki prihajajo iz revnej\u0161ih dr\u017eav. Obna\u0161ajo se kakor da so \u0161e vedno kolonije. Celo dolo\u010dajo uvozne meje iz na\u0161ih de\u017eel in nam jih prodajajo \u0161e bolj drago. Prevelika je proizvodnja odpadkov v prvem svetu, lakota, rev\u0161\u010dina, \u017ealost in stradanje.
\nKako pomagati revnej\u0161im de\u017eelam:<\/p>\n
1. Posku\u0161ati omejiti populacijo z ustvarjanjem dru\u017ein.<\/p>\n
2. Sponzorirati ve\u010d doma\u010dih proizvodov<\/p>\n
3. Ustvariti podrobnosti ne velike infrastrukturne projekte ampak male agrokulturne projekte, namakanje<\/p>\n
4. Zmanj\u0161ati projekte kot so nogometna igri\u0161\u010da ter kofeneren\u010dna sredi\u0161\u010da<\/p>\n
5. Uporabljati preproste tehnike v industriji<\/p>\n
6. Izklu\u010diti uvozne mar\u017ee<\/p>\n
7. Izboj\u0161ati pogoje posojil za revnej\u0161e dr\u017eave<\/p>\n
8. U\u010diti ljudi pisanja in branja in jim dati ve\u010d jezikovnega u\u010denja in tehni\u010dne podopore.<\/p>\n
9. Porabiti ve\u010d odstotkov denarja za ve\u010dje organizacje kot so Rde\u010di Kri\u017e, UNICEF, OXFAM, Otro\u0161ki skladi. Samoizobra\u017eevelni programi ki u\u010dijo kako si pomagajo sami.
\nRacial problems: Immigrants in Great Britain:<\/strong><\/p>\nSplo\u0161ne informacije:
\n
\nVe\u010dino evropskih de\u017eel ima veliko \u0161tevilo priseljencev: v Nem\u010diji so ve\u010dino iz Tur\u010dije, v Franciji so iz Severne Afrike, v Veliki Britaniji pa iz Azije in zahodne Indije. Trenutno je pribli\u017eno 2 miljona imigrantov v VB, kar zaseda 4% populacije. V dr\u017eavo so pri\u0161li legalno kot Britanci. Velik val prislejencev je pri\u0161el leta 1940 ter 1950, po drugi svetovni vojni, ko je na stotiso\u010de obarvanih ljudi pri\u0161lo v VB.
\nPomenili so majhen stro\u0161ek za industrijo. Predstavljali so se kot gostujo\u010di delavci, ki so hoteli zaslu\u017eiti denar in se z njim vrniti v domovino, ko bodo zaslu\u017eili dovolj, da si bodo tam postavili domove in za\u010deti svoje podjetje, odprli trgovine ipd. Ve\u010dino jih je kljub nesoglasjem VB kar naselilo.Veliko \u017eive\u010dih v Vb so druga ali tretja generacija priseljencev kar pomeni da so bili njihovi star\u0161i ali stari star\u0161i priseljenci. Biti ujet med dvema kulturama in ne ravno pripadajo\u010di ne eni ne drugi, se pogosto po\u010dutijo kot nezemljani.<\/p>\n
Ve\u010dinoma so nesposobni delavci, zaposleni v mnogih vejah industrije (tekstilna industrija)in v \u010distilnem sektorju, ali kot \u0161oferji avtobusov, smetarji, \u010distilci cest ipd. Ni pa povsod tako. Ve\u010dino
\nPakistancev in Indijcev ima majhne trgovine, so u\u010diteji ali zdravniki.<\/p>\n
Zaradi brezposelnosti in drugih socialnih problemov je Britanska vlada omejila prihod priseljencev v dr\u017eavo. Vstop je ote\u017een. Tisti ki uspejo priti v dr\u017eavo ilegalno jih odstranijo s silo tudi \u010de se s tem ne strinjajo.<\/p>\n
Vzroki za spore:<\/p>\n
1. Borba za enako slu\u017ebo.<\/p>\n
2. Ni\u017eje standardni domovi so edino kar je na voljo priseljencem, ve\u010dina jih \u017eivi v stolpnicah v sredi\u0161\u010du mesta.<\/p>\n
3. Druga ter tretja generacija sta bolj zahtevni in samo organizirajo\u010di in se maj pustijo kontrolirati ve\u010dini.<\/p>\n
4. Rasna zloraba privede do upora priseljencev.<\/p>\n
Mo\u017ene re\u0161itve:<\/p>\n
1. Zagotavljanje stro\u0161kov za izbolj\u0161anje sociale, zaposlitve ter urjenja.<\/p>\n
2. Komune<\/p>\n
3. Investiranje v bolj\u0161e domove<\/p>\n
4. Pravica do volitev<\/p>\n
5. Zaposlovanje in izobra\u017eevanje ve\u010d priseljenih policistov da bi zmanj\u0161ali rasno nestrpnost in izbolj\u0161ali odnose in harmonijo s sosedi.<\/p>\n
\nNutrition And Health<\/strong><\/p>\nProfesor Martin Wiseman, direktor projekta pravi da je bil mejnik ki bo pomagal ljudem skozi labirint konfliktnih zdravstvenih sporo\u010dil: ko so posameznikove \u0161tudije objavljene, da jih ob\u0161instvo vklju\u010di v kontekst in izve kako resno mora jemati ta dognanja.<\/p>\n
To poro\u010dilo to naredi namesto njih. \u010ce bi ljudje upo\u0161tevali priporo\u010dila, bi 153,491 smrti povezro\u010dene s strani raka v VB leta 2005 bi bili prepri\u010dani da upo\u0161tevajo prava navodila s strani znanstvenikov.<\/p>\n
Ampak profesor Sikora, medicinski direktor CancerPartnersUK pravi: Raka se ne da zmanj\u0161ati z enostavno formulo. Ve\u010dina problemov je v napa\u010dni prehrani , ki pove\u010da tveganje obolenj za rakom.<\/p>\n
To daje vtis kot da \u010de ne je\u0161 klobas ne bo\u0161 dobil raka. Richard Lowe glavni izvr\u0161ilec Meat and Livestock Commision pravi: Zelo smo bili presene\u010deni nad dejanjem naj ljudje ne jedo obdelanega mesa. \u0160unka ter slanina sta najbolj priljubljana izdelka v VB.\u00a0 Agencija za varstvo \u017eivil priporo\u010da rde\u010de meso, vklju\u010dno z predelanim mesom, kot del uravnote\u017eene prehrane.<\/p>\n
Prikazal je da je za debelost \u0161est kazalcev raka, za alkohol jih je pet ter za meso le eden. Mark Hastings Britanske Pub ter Beer sodelovanja pravi, da se znanstveniki niso odlo\u010dili niti kako majhna koli\u010dina alkohola lahko pusti riziko.<\/p>\n
Pravi da je tveganje v vsem v \u017eivljenju, \u017ee ko gremo iz hi\u0161e in gremo peljat avto. To poro\u010dilo nebi smelo odtegniti ljudi od majhnega socialnega popivanja. Pravi tudi da je\u00a0 rak povezan z debelostjo mo\u010dno pove\u010dan v zadnjih letih, kot v letih raziskovanja. Dieta ter debelost povzro\u010data prav toliko raka kot kajenje. Medtem, ko se opu\u0161\u010da kajenje, debelost nara\u0161\u010da.<\/p>\n
\nDoctors and patients:<\/strong><\/p>\nBritish patients face longest wait<\/p>\n
Pacienti na NHS se \u0161e vedno soo\u010dajo z najdalj\u0161imi \u010dakalnimi vrstami od sedmih zahodnih dr\u017eav glede na anketo.<\/p>\n
\u0160tudija je prav tako pokazala da so Britanci najmanj osve\u0161\u010deni glede standardov ter kvaliteti zdravil. Po vrhu vsega pa imajo najslab\u0161i dostop do dru\u017einskih zdravnikov. Petnajst procentov pacientov mora \u010dakati dalj kot \u0161est mesecev na zdravljenje glede na ankete zdravstvenega sistema v VB., Nem\u010diji, Nizozemskem, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji ter ZDA.<\/p>\n
Le 40 procentov je obravnavanih v prvem mesecu, najslab\u0161e za Kanado. V ve\u010dini dr\u017eav je \u010dakanje leto dni zelo redko. V Kanadi ter VB jih je osem procentov takih. Nekaj 27 procentov jih je reklo da so bili povsem prepri\u010dani v zdravljenje in v kvaliteto samo, v primerjavi s 5 procenti na Nizozmeskem.<\/p>\n
26 procentov pravi da niso bili prepri\u010dani v zdravila, ki so jim bila ponujena.<\/p>\n
V Angliji ter Walesu je veliko zdravil zavrnjenih s strani Dr\u017eavnega In\u0161tituta za Zdravstveno varstvo. Dostop do zdravnikov specialistov je slab\u0161e v VB,\u00a0 60 procentov pravi da jih je obravnaval le splo\u0161ni zdravnik v primerjavi s 30 procenti v Nem\u010diji. Kvaliteta splo\u0161nih zdravnikov je prav tako med slab\u0161imi med anketiranimi, Commonwealth foundacija. V VB\u00a0 imajo najslab\u0161i dostop do splo\u0161nih zdravnikov na uro, kar 39 procentov pravi da jih ne more obiskati zdravnika pred 8:30 uro zjutraj ter 18:00 uro popoldan. Samo Kanada je uvr\u0161\u010dena slab\u0161e.<\/p>\n
Kanada in VB in ZDA so dr\u017eave kater nimajo na voljlo zdravnikov eni tretjini prebivalcev med to uro. VB je bila pohvaljena da ima enega najbolj\u0161ih zdr. sistemov, z zelo malo stro\u0161ki napram drugim dr\u017eavam. Oddelek za zdravje veli, da nih\u010de ne bo \u010dakal dlje od 18 tednov za zdravljenje.<\/p>\n
Drugs<\/strong><\/p>\nSplo\u0161ne informacije:<\/p>\n
Ko govorimo o drogah, ponavadi mislimo na mehke droge , marihuano in ha\u0161 in trde droge kot so heroin, kokain ter krek. Ampak na voljo je veliko ve\u010d drog kot so opij LSD ipd. Nekatere se celo uporabljajo v medicini, npr. morfij, amfetamini ali pomirjevala: le stalna uporab teh medicinskih drog je res nevarna.<\/p>\n
Ne le trde droge ampak tudi mehke imajo lahko \u0161kodljive, posledice za \u010dlove\u0161ko zdravje. Hitro se zasvojite in imajo stranske u\u010dinke na \u010dlovekovo razpolo\u017eenje skozi obna\u0161anje. Ni va\u017eno ali jih jemljemo preko tablet, s kajenjem, snifanjem ali venozno, bodo slej kot prej pripeljale v psihi\u010dno, fizi\u010dno in mentalno odvisnost. Ne da se jih jemati druga\u010de ker nobena droga ni nezasvojiva. Slej ko prej pride do potrebe ve\u010djih doz ali pa do potreb jemanja mo\u010dnej\u0161ih.<\/p>\n
Dr\u017eave ki proizvajajo drogo:<\/p>\n
Peru, Bolivija, Kolumbija ter Mehika so mati\u010dne tradicionalne dr\u017eave ki proizvajajo koka-liste in travo\/kanabis. \u0160e ena velika drogo proizvajajo\u010da regija ki je izvor semen in je zlati trikotnik je Ju\u017eno-Vzhodna Azija (Tajska, Laos in Burma), ampak opijprav tak raste v Afganistanu.<\/p>\n
V severni Afriki in Bli\u017enjem vzhodu na veliko proizvajajo ha\u0161i\u0161. Vendar pridelovanje in obdelava mamil ni ve\u010d omejena na druge dr\u017eave: v Kaliforniji naprimer imajo eno najve\u010djih in najbolj dobi\u010dkonosnih polj marihunae in sintetike ali dizajnerskih drog. Lahko so kjer koli po svetu s posebej opremljenim laboratorijem.<\/p>\n
Transport:<\/p>\n
Mednarodni prevozniki morajo pokrivati dolge razdalje za prodajo drog na trg ZDA in Evrope, zato imajo dr\u017eave kjer se preprodaja nadaljuje. Lahko se preva\u017eajo z ladjami, letali, kamioni do razpe\u010devalcev kateri jih prodajajo uporabnikom. Veliki zaslu\u017eki so narejeni ampak ne kmetov, ki obdelujejo zemljo ampak tisti ki drogo potemtakem obdelajo v mo\u010dno obdelan kokain in tisti ki jo prodajajo po ulicah: uli\u010dna vrednost kokaina je zelo visoka.<\/p>\n
Droge so v\u010dasih zase\u017eene \u010disto preko rutinskih pregledov prtljage ali telesnih preiskav, kakokoli kurirji so izurjeni da jo pretihotapijo in jo skrijejo na vsa mogo\u010da mesta. Agenti si pomagajo s psi, ki lahko drogo zavohajo.<\/p>\n
Uporabniki:<\/p>\n
Alarmantno \u0161tevilo mladih uporablja drogo.<\/p>\n
1. postati odvisen od droge, v Nem\u010diji je na deset tiso\u010de mladih odvisnikov.<\/p>\n
2. za\u010detek uporabe trdih drog (obiti marihuano in ha\u0161)<\/p>\n
3. uporaba droge v mladih letih (med 10 in 12 letom)<\/p>\n
4. smrt zaradi predoziranja pred 30. letom<\/p>\n
5. lahek dostop do drog, katere so poslane v velikih koli\u010dinah.<\/p>\n
6. jemljejo droge tudi \u010de \u017eivijo v manj\u0161ih mestih ali na pode\u017eelju in ne v velikih mestih kjer je bolj pogosto.<\/p>\n
7. me\u0161ajo koktejle da bi naredili bolj toksi\u010den ali narkoti\u010den u\u010dinek (biti zadet) mo\u010dnej\u0161i, da do\u017eivijo u\u010dinek evforije.\u00a0 Jemlejo velike koli\u010dine pomirjeval in heroina ter veliko drugih tablet.<\/p>\n
8. menjava na cenej\u0161e ampak \u0161e bolj nevarne izdelke iz sintetike ki so \u0161e bolj zasvoljivi.<\/p>\n
9 zagre\u0161ijo kriminal povezan z drogo, dobiti ve\u010d denarja za to navado.<\/p>\n
Metode kombiniranje drog:<\/p>\n
1. Mednarodno sodelovanje:\u00a0 vsestranski trud boja proti drogam.<\/p>\n
2.\u00a0 Izkoreniniti lokalna polja opija, koke in kanabisa, zapleniti kemikalije ki so uporabljeni pri predelavi, uni\u010diti laboratorije ki so uporabljeni za predelavo kokaina, zakleniti pristajalne proge v d\u017eunglah ali gorah.<\/p>\n
3. Spodbujati kmete naj pridelujejo kakav ali kavo.<\/p>\n
4. Prizadevati si pridr\u017eati velike srednje ter majhne razpe\u010devalce.<\/p>\n
5. Ve\u010d policistov in detektivov na ulicah da bi izsledil zaloge in zmanj\u0161ali tihotapljenje drog v porabni\u0161ke de\u017eele.<\/p>\n
6.Ve\u010d agentov pod krinko kateri lahko dajo policiji vredne podatke o glavnih razpe\u010devalcih.<\/p>\n
7. Zagotoviti bolj\u0161e informacije za star\u0161e, da pou\u010dijo otroke kako se izogniti drogam.<\/p>\n
8. Ve\u010d rehabilitacijskih centrov za odvisnike<\/p>\n
9. Ve\u010d raziskav za psiholo\u0161ke in socialne razloge, da bodo lahko re\u0161ili korenine problema.<\/p>\n
Problemi:<\/p>\n
1. te\u017eeve z lociranjem in uni\u010devanjem, velikih kultivacjskih podro\u010dij in regij.<\/p>\n
2. Laboratorije za predelavo morfija in kreme koke so ponavadi v rokah mo\u010dnih kriminalcev, baroni droge kateri so premo\u010dni da bi jih \u010dlani za narkotike lahko obvladali.<\/p>\n
3. Pse slednike da lahko izsledijo drogo na mejah in prepre\u010dijo razpe\u010devanje vnaprej.<\/p>\n
4.Ali bi bile lahko manj nevarne droge legalizirane ali pa v manj\u0161ih koli\u010dinah prodajane?<\/p>\n
5. Ali lahko zdravniki predpi\u0161ejo posebne droge tistim ki jih potrebujejo.<\/p>\n
\nWHO<\/strong><\/p>\nCilj svetovne zdravstvene organizacije, ja najvi\u0161ja mo\u017ena stopnja zdravja za vse. Ponuja 2 vrsti uslug, prvo nasvete in pomo\u010d, drugo pa raziskovanje ter objavljanje. Kot del ogla\u0161evanja, je nekaj let zbirala in dajala informacije o epidemijah po svetu. Od za\u010detka leta 1948, je WHO vodilna ki se bori proti boleznimi kot so malarija in tuberkoloza kateri sta prizadeli ljudi po celem svetu.<\/p>\n
Pomni, da nekatere organizacije kot je UNCATAD so del ogla\u0161evanja vendar niso poobla\u0161\u010dene agencije. Veliko bero v \u010dasopisih o sre\u010danjih glavnih ustanoviteljev, in mogo\u010de o pomo\u010di svetovne banke in skladu. Ampak zapomnimo si, da ve\u010dino dana\u0161njega razvijana na svetu ki naj bi pripadal zdru\u017eenim narodom , ne ustvarjajo novic, ker delujejo potihem in ne ob\u010dutno.<\/p>\n
\nEXPERIMENTS<\/strong><\/p>\nDvoglavi psi:<\/strong><\/p>\nLeta 1954 je Sovietski kirurg Vladimir Demilkchov ustvaril dvo glavega psa sestavljenega iz glave, ramen, in sprednjihmi nogami, na ramena nem\u0161kega ov\u010darja. Ko je prva glava hotela jesti je prav tako hotela druga. Ko je bilo vro\u010de sta se obe potili, ko je ena zacvilila je tudi druga. Ampak starej\u0161a glava je kmalu hotela odrtgati manj\u0161o stran. Manj\u0161a se je uprla s tem, da je odgriznila ve\u010dje uho. Dvajset takih zverinic je bilo ustvarjenih. Nobena ni \u017eivela dlje kot mesec dni.<\/p>\n
Izgled Duha:<\/strong><\/p>\nDa bi videli emocije in karakteristike moramo videti obrazne mimike, izraze, je znanstvenik Carney Landis narisla obrazne \u010drte z gore\u010do palico, da bi la\u017eje videl premikanje mi\u0161ic, in nato opazovali izra\u017eanja, ko so vohali amoniak, poslu\u0161ali jazz, gledali pornografijo in vtikali roke vedro polno \u017eab. Objavljeno je bilo tudi obglavljanje podgan. Nikoli niso ugotovili ene same obrazne poteze pri obglavlanju podgan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mo\u017eno, da je kje kak\u0161na napaka vendar vam je prevednih 10 \u010dlankov prinesenih na pladnju. Originalne angle\u0161ke pa si poi\u0161\u010dite v skripti. Zahvalite se Uro\u0161u!<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[494],"tags":[496,498,500,499],"class_list":["post-446","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-anglescina","tag-1letnik-anglescina","tag-anglescina","tag-prevodi-anglescina","tag-prevodi-za-anglescino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/446","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=446"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/446\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=446"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=446"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=446"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"angleska-zastava.gif\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/09\/angleska-zastava.gif\")
Mo\u017eno, da je kje kak\u0161na napaka vendar vam je prevednih 10 \u010dlankov prinesenih na pladnju.<\/p>\n