Uspe\u0161nost sodelovanja med zaposlenimi vpliva na izzide zdravljenja (Baggs, 1994, Baggs, 1995, Larson, 1999, Kramer in Schmalenberg, 2003, Kaissi in sod. 2003, Zwarenstein in Bryant, 2004). Zaradi te, dokaj pozne, a izjemno pomembne ugotovitve, je dandanes posameznik v zdravstvenem timu\u00a0 postavljen pred moralno zahtevo, da \u00a0kar najbolje sodeluje s prav vsemi svojimi sodelavci.<\/p>\n
<\/p>\n
Premik (2006) postavlja sodelovanje v zdravstvenem timu v kontekst etike, ko pravi: \u00bbPrepri\u010dan sem, da se bo razvoj etike v prihodnje dopolnjeval z na\u010deli o medsebojnih odnosih med zdravniki in drugimi poklici v zdravstvu, zlasti s pozitivnega vidika timskega dela kot delovne in eti\u010dne vrednote (spo\u0161tovanje, priznanje, upo\u0161tevanje, naklonjenost, zaupanje, podpora, strpnost, usklajenost, sodelovanje, inovativnost ipd.). Vsekakor je temeljna premisa vseh teh odnosov v tem, da potrebujemo ve\u010d etike kot eti\u010dnih kodeksov.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
A v vsakodnevni delovni praksi je harmoni\u010dno ter u\u010dinkovito sodelovanje med zaposlenimi, tudi v zdravstvenem timu, pogosto izjemno te\u017eko dose\u010di in vzdr\u017eevati. Realnost je\u00a0 vsepreve\u010dkrat dale\u010d od idealov, ujetih v definicije eminentnih avtorjev. Sodelavcev si ve\u010dina ne more izbrati sama. Zaradi osebnostnih razlik ter razli\u010dnih interesov, v\u010dasih pa tudi okostenelih organizacijskih struktur, je sodelovanje z dolo\u010denimi sodelavci, tudi v zdravstvenem timu, lahko izjemno zahtevno, nikoli pa ne smemo pristati na to, da ni mogo\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
V nadaljevanju \u017eelim predstaviti in poglobiti razumevanje kompleksnega podro\u010dja\u00a0 sodelovanja med zaposlenimi v zdravstvu v kontekstu etike. Predstavila bom eti\u010dno sporne stile vedenja ter komunikacije, ki se lahko pojavijo v zdravstvem timu ter nakazala smeri potrebnega razvoja na tem podro\u010dju.<\/p>\n
<\/p>\n
Konformizem:<\/strong> Z\u00a0 besedo konformizem ozna\u010dujemo prilagajanje osebe dolo\u010deni dru\u017ebeni skupini, dru\u017ebeni situaciji, kulturi, dru\u017ebi. Asheva (1952 cit po Rungapadiachy, 2003: 199) kot vzrok za konformnost navaja, da ljudje \u010dutijo potrebo, da se v danih situacijah ne razlikujejo od ve\u010dine.<\/p>\n <\/p>\n Pogosto se ne zavedamo, kako zelo je konformno vedenje pomembno za (ne)uspeh organizacije. Ve\u010d kot zamislimo se lahko ob primeru, ki ga navaja in komentira Reason (1987 cit. po Payne in Walker, 2002): \u00bbUgotovili so, da je nesposobnost ljudi, da ravnajo v skladu s svojimi prepri\u010danji, ker verjamejo, da vedo drugi bolje od njih\u00a0 ali pa da nadzorujejo situacijo, pomemben vzrok za mnoge velike nesre\u010de, tudi \u010cernobilsko, kjer je lokalna skupina vzdr\u017eevalcev domnevala, da ekipa\u00a0 vzdr\u017eevalcev iz Moskve ve, kaj dela in da ima stvari pod nadzorom, \u010deprav so videli, da \u0161tevci jasno ka\u017eejo zaznavne nevarne stopnje sevanja.\u00ab\u00a0 Ob tej\u00a0 nesre\u010di izjemnih razse\u017enosti lahko vidimo, da besede o konformizmu v na\u0161i dru\u017ebi, tudi zdravstvu, niso le stvar akademskega razpravljanja. Posledice konformnega vedenja, kadar se pojavi, bolniki ob\u010dutijo skoraj dobesedno na lastni ko\u017ei.<\/p>\n <\/p>\n Sruk (1999: 248) dokon\u010dno pove\u017ee konformnost s moralno dr\u017eo posameznika, ko pravi:\u00a0 \u00bbKo tehtamo konformizem s stali\u0161\u010da morale, moramo upo\u0161tevati, da pomeni vedno dolo\u010deno mero individuovega odstopanja od njegove lastne individualnosti, hkrati pa gre seveda\u00a0 tudi za sprejemanje\u00a0 dolo\u010denih form in vsebin\u00a0 kolektivnega ravnanja in socialnega zavedanja tistih, ki jih forsirajo, narekujejo ali subtilno pri\u0161epetavajo razli\u010dni dru\u017ebeni dejavniki, med njimi tudi javno mnenje\u00a0 s svojimi stereotipi. Nravstvene koncepcije, ki dajejo prednost \u010dlovekovi dejavnosti, pobudi, samostojnosti, svobodi, ustvarjalnosti, odlo\u010dno zavra\u010dajo konformizem. Pojmovanja, ki temu nasprotujejo,\u00a0 zlahka najdejo besede hvale tudi za podrejanje, neopaznost, vdanost v usodo.\u00bb<\/p>\n <\/p>\n Poslu\u0161nost: <\/strong>Rungapadiachy (2003: 195) poslu\u0161nost\u00a0 definira kot izvajanje nekega dejanja pod ukazom, ki ga izda oseba, ki predstavlja avtoriteto. Poslu\u0161nost, \u0161e posebej zdravnikom, je bila medicinskim sestram tradicionalno predstavljena kot pomembna vrednota in jo je v tem odnosu \u0161e danes te\u017eko prese\u010di. Vendar je poslu\u0161nost eti\u010dno sporna dr\u017ea!\u00a0 Rungapadiachy (2003: 197) trdi, da\u00a0 skoraj vsakega lahko pripravimo, da uboga, \u010detudi poslu\u0161nost pomeni celo, da mora moriti. Nacisti\u010dno iztrebljanje milijonov \u017didov je \u017ealosten opomin na to, do kak\u0161ne mere so ljudje pripravljeni izkazovati svojo poslu\u0161nost! Zato je izjemno pomembno, da se sodelavci na podro\u010dju ZN bolj zavedajo teh u\u010dinkov ter si upajo spra\u0161evati\u00a0 in dvomiti ter \u0161e posebej, da niso le slepi izvr\u0161evalci danih navodil, ampak jih ovrednotijo tako s strokovnega, kot tudi z eti\u010dnega vidika.<\/p>\n <\/p>\n \u201cPoslu\u0161ni ljudje pri\u010dno sebe dojemati kot nekoga, ki ni odgovoren za svoja dejanja. Sklicuje se na zunanje avtoritete in ukaze. Razbremeni se odgovornosti\u00a0 na ta na\u010din, da prenese vso iniciativo na legitimno avtoriteto. V lastnih o\u010deh ni ve\u010d moralno odgovoren za svoja dejanja, ampak postane le orodje v rokah zunanje avtoritete. To je stara zgodba o ljudeh, ki so \u201cle izpolnjevali svojo dol\u017enost\u201d. Izguba ob\u010dutka odgovornosti je torej najusodnej\u0161a posledica poslu\u0161nosti. Na lastna dejanja \u010dlovek ne reagira ve\u010d z moralnimi ob\u010dutki. Njegov moralni ob\u010dutek je odvisen od tega, kako uspe\u0161no izpolnjuje zahteve avtoritet. Tako se vojak ne spra\u0161uje ve\u010d, ali je bombardiranje neke vasi sprejemljivo ali ne, in je po akciji ponosen, da je dobro opravil nalogo, ki mu je bila ukazana.\u201d (Ule, 2005\/b; 318).<\/p>\n <\/p>\n Payne in Walker (2002: 198) opisujeta slede\u010da eksperimenta, ki nazorno priob\u010dita neustreznost slepe poslu\u0161nosti. Ker je bil eksperiment izveden \u017ee leta 1966, smo vendarle lahko optimisti\u010dni, da bi bili danes rezultati druga\u010dni:<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Ljudje \u017ee od nekdaj radi izkori\u0161\u010dajo avtoriteto\u00a0 kot izgovor tudi za moralno neodgovornost, opozarja Sruk in dodaja (1999: 53): \u00bb\u017de stari Grki so poznali frazo \u201cAutos efa\u201d-\u201con je rekel\u201d; On z veliko za\u010detnico-nezmotljiva avtoriteta, za katero se lahko skrijejo\u00a0 pritlikavci, ki ne znajo, no\u010dejo ali\u00a0 si ne upajo misliti z lastno glavo. Ali pa ubogljivi hlapci vseh\u00a0 mogo\u010dih avtoritet tega sveta. Ne, oni ne morejo odgovarjati za svoja nehumana, \u0161kodljiva, neumna dejanja, ne, njim so tako ukazali. Oni so samo vestno opravili tisto, kar so jim naro\u010dili, veleli, zaupali njihovi predstojniki.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Nasproti poslu\u0161nosti stoji odpornost na socialni vpliv, ki pomeni\u00a0 sposobnost avtonomnega delovanja ljudi, njihovega obna\u0161anja, razmi\u0161ljanja in predstav – navkljub socialnemu vplivu. Tudi zdravstveni delavci morajo \u010dim prej prerasti spone poslu\u0161nosti, kar isto\u010dasno pomeni, da morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Brez prevzemanja odgovornosti ni smiselno govoriti o samostojnosti, niti o partnerskem odnosu. Prevzeti odgovornost za vsa, velika in mala dejanja, se pri\u010dne \u017ee pri vsakdanjih stvareh. Ni lahko, la\u017eje se je skriti za avtoritetami, a vendar je to izjemen vir mo\u010di in samozavesti.<\/p>\n <\/p>\n Popu\u0161\u010danje:<\/strong> Rungapadiachy (2003: 201) definira popu\u0161\u010danje kot katerokoli vedenje, ki je odziv na direktno pro\u0161njo ali \u017eeljo osebe, ki za posameznika predstavlja vplivno osebo.\u00a0 Kelman in Hamilton (1989 cit po Rungapadiachy, 2003: 201) pravita, da do popu\u0161\u010danja pride, ko posameznik sprejme vpliv druge osebe ali skupine ljudi, v upanju, da bo s tem dosegel \u017eelen odziv ali se izognil neza\u017eelenemu odzivu drugih. Popu\u0161\u010danje je del\u00a0 posameznikovega medosebnega vedenja in nanj lahko gledamo kot na na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Nau\u010dena nemo\u010d in odvisnost:<\/strong> Seligmanov (1975 cit po Rungapadiachy, 2003: 203) definira nau\u010deno nemo\u010d kot psiholo\u0161ko stanje, ki pogosto nastopi v primerih, ko nad dogodki nimamo nadzora. Ehrhardt (1996, 95) trdi, da je nemo\u010d priu\u010deno prepri\u010danje in da nikakor ne nastane sama po sebi. Ljudje se odzovejo z nemo\u010djo samo takrat, ko verjamejo, da niso dorasli \u017eivljenjskim okoli\u0161\u010dinam. Pri tem ni pomembno dejansko stanje, ampak lastna ocena.<\/p>\n <\/p>\n Ehrhardt (1996, 95) pravi, da se tega vedenja \u0161e posebej pogosto oklenejo \u017eenske in slikovito opisuje: \u00bbNebogljeni ne zaupajo svojemu znanju\u00a0 in svojim sposobnostim in se bojijo, da so uspehi odvisni od sre\u010de in naklju\u010dja.\u00a0 Nemo\u010dni bolehajo za lenobnostjo, stalno utrujenostjo, sindromom izgorevanja, nespe\u010dnostjo in brezciljno dejavnostjo. Vkle\u0161\u010deni so v prepri\u010danje, da ne morejo ni\u010desar spremeniti. Mislijo, da so izro\u010deni \u017eivljenju na milost in nemilost, toda pojem nemo\u010dnosti\u00a0 uporabijo le v zvezi z drugimi osebami, na primer, ko prijatelji in sorodniki v brezizhodnem polo\u017eaju potrebujejo tola\u017ebo. Kdor sam od sebe ni\u010desar ne pri\u010dakuje, je navezan na druge. Zato svojo energijo usmerijo v oporo drugim.\u00ab \u00a0Dolo\u010dene elemente teh opisov \u017eal lahko ob\u010dasno \u00a0\u0161e vedno zasledimo v besedah ter vedenju nekaterih zdravstvenih delavcev tudi dandanes.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Brezbri\u017enost opazovalca:<\/strong> Medicinske sestre od vseh poklicnih skupin dale\u010d najve\u010d \u010dasa prebijemo v neposredni bli\u017eini bolnikov. Ker se zgodi, da ni za\u017eeleno, da bi izra\u017eale svoje mnenje, obstaja dokaj veliko tveganje, da postanemo \u00bbneme opazovalke\u00ab, ne pose\u017eemo v dogajanje, \u010deprav bi to bilo v korist bolnikov in tudi ustanove. \u00bbTo ni moje delo\u00ab, se sli\u0161i ob\u010dasno. Sodelavec hote ali nehote ne gre v pravo smer, lahko je spregledal pomembna dejstva. Ne vtikujemo se in ga pustimo, da gre dalje po svoji zgre\u0161eni poti. Lahko gre za enkraten dogodek ali za ravnanje, ki se ponavlja leta in leta. Ve se, da dolo\u010dene osebe na doma\u010dem ali na sosednjem\u00a0 oddelku, morebiti pa v tuji\u00a0 zdravstveni ustanovi, ne delajo \u010disto tako, kot bi bilo za bolnika najbolje. Kaj storiti, oziroma ali sploh kaj storiti? Zgodi se, da se zdravstveni delavci celo pohvalijo: \u00bbPri nas vam bomo naredili tako, kot je treba, ne tako kot tam in tam\u00a0 in razlo\u017eijo, kaj vse je tam narobe. Ja, kje so vam pa tako oskrbeli to rano?\u00ab<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n PRAVICE IN DOL\u017dNOSTI PRI KOMUNICIRANJU V KONTEKSTU ETIKE <\/strong><\/p>\n Zdravstveni delavci si v\u010dasih te\u017eko priznajo, da so tudi oni\u00a0 sami ter enako njihovi\u00a0 sodelavci samo ljudje, ujeti v \u010disto obi\u010dajne \u010dlove\u0161ke dileme in omejitve. Od sebe pogosto zahtevajo preve\u010d in so obremenjeni z likom popolnega zdravstvenega delavca, ki ga seveda nikoli ni mogo\u010de v polnosti dose\u010di. S tem, da si\u00a0 priznajo\u00a0 lastno ranljivost in nepopolnost, tudi zmotljivost, je vse la\u017eje. Za\u010dno lahko delovati v konkretnem okolju na realnih temeljih in brez iluzornih pri\u010dakovanj, tako do sebe, kot do svojih sodelavcev. Samo tako se za\u010dnejo graditi organizacijski sistemi, ki bodo v realnosti tudi delovali. Na podro\u010dju komunikacije se mi zdi v tem kontekstu pomembno, da za\u010dnejo tudi zdravstveni delavci na za\u010detku, tako da izhajajo iz temeljnih\u00a0 pravic in dol\u017enosti pri komuniciranju, ki jih imamo kot \u010dlove\u0161ka bitja prav vsi ljudje, ne glede na socialni ali hierarhi\u010dni polo\u017eaj.<\/p>\n <\/p>\n Kar nekako tuje nam deluje misel, da ima vsak zdravstveni delavec, tudi (celo!!) medicinske sestre pravico re\u010di NE in pravico re\u010di NE RAZUMEM. Pomislimo samo, kako zelo nevarno je biti pacient v okolju, kjer si osebje ne upa re\u010di preprosti NE RAZUMEM. Ne razumeti, a kljub temu nekako izvesti proceduro v tehnolo\u0161ko tako zahtevnem okolju, kot je dana\u0161nje zdravstvo, predstavlja za sistem veliko tveganje. Hkrati ne omogo\u010da rasti, ne posameznika ne organizacije kot celote. In\u00a0 daje podlago za eventualno realizacijo napa\u010dnih odlo\u010ditev. Tako nas \u017ee kratko razmi\u0161ljanje pripelje do sklepa, da so te pravice hkrati tudi dol\u017enosti. Da smo v zdravstvu dol\u017eni razmi\u0161ljati (delati z glavo) prav vsi vpleteni. In da smo se dol\u017eni izpostaviti, ne le zaradi na\u0161ega lastnega dostojanstva, ampak \u0161e bolj zaradi bolnikov, ki jih na ta na\u010din \u0161\u010ditimo.<\/p>\n <\/p>\n Pravica in dol\u017enost imeti in izraziti\u00a0 lastno mnenje: \u00a0<\/strong>Zdravstveni delavci nimajo le pravice, ampak tudi moralno dol\u017enost, da izrazijo svoje mnenje. Zgodi se, da medicinske sestre, ki \u017ee zaradi svoje nenehne prisotnosti opazijo marsikatero nepravilnost, a vendarle celo upravi\u010dene kritike doti\u010dni osebi ne izre\u010dejo. Lahko ostanejo tiho ali pa o nepravilnosti neformalno razpravljajo le s kolegicami. Oba ravnanja izra\u017eata pasivnost in nemo\u010d in sta eti\u010dno sporna.\u00a0 Tudi Makary s sodelavci (2006) pravi, da medicinske sestre pogosto ne spregovorijo o svojih dvomih v zvezi z varnostjo bolnikov, kar vpliva na varnost bolnikov, nezadovoljstvo pri delu in fluktuacijo ter navaja vzroke kot: hierarhijo, nesamozavest zaradi pomanjkanja izku\u0161enj in socialne bariere (spol, rasa in socio-ekonomski status).<\/p>\n <\/p>\n Gojiti moramo na\u010dine, kako izra\u017eati svoje mnenje, tudi nestrinjanje z drugimi na na\u010din, ki ne prizadene njihovega spo\u0161tovanja. Kne\u017eevi\u010d (2005: 134) pojasnjuje, da kadar izra\u017eamo odkrito, objektivno kritiko, na ta na\u010din izbolj\u0161ujemo posameznike\u00a0 in s tem posredno tudi skupino.\u00a0 \u010ce kritike ne izre\u010demo, pomeni, da pustimo, da se ljudje, ki delajo vsem vidne napake, \u0161e naprej sme\u0161ijo ali so celo mote\u010di za druge. Odklanjamo dol\u017enost, ki sodi k \u010dlove\u010dnosti, da pomagamo drugemu, in to prelagamo na druge, ki naj bi namesto nas\u00a0 pokazali na nepravilna dejanja.<\/p>\n <\/p>\n Pegan (2006) pripoveduje: \u00bbIzku\u0161ene medicinske sestre so v\u010dasih pogosto znale na nevsiljiv in do zdravnika spo\u0161tljiv na\u010din opozarjati na morebitne nepravilnosti, (\u2026) zdravnik pa bi ravnal zelo nespametno, \u010de dobronamernega nasveta ali pripombe medicinske sestre ne bi upo\u0161teval. (\u2026) Najslab\u0161e je, \u010de se zdravnik po\u010duti poni\u017eanega, kadar izvajalka zdravstvene nege podvomi v njegovo odlo\u010ditev. Njena izobrazba ji ne samo dovoljuje izraziti dvom ali pomislek, temve\u010d je to njena sveta dol\u017enost zaradi skupnega cilja, ki ga imata oba poklica. Tako medicinska sestra kot zdravnik sta odgovorna svojemu bolniku, ki ga morata z vsem znanjem in ravnanjem za\u0161\u010dititi pred\u00a0 dogodki, ki bi lahko negativno vplivali na njegovo varnost.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Za na\u0161 lasten osebnostni in strokovni razvoj je zelo pomembno, da znamo kritiko tudi sprejeti. Zavestno se moramo uriti tudi v sprejemanju mnenj drugih. Ne glede na to, ali jih bomo sprejeli ali zavrnili, je to edina pot, da v polnosti stopimo v proces u\u010denja in prek njega do neslutene osebne in strokovne rasti.<\/p>\n <\/p>\n V zdravstvenih ustanovah se marsikdaj zgodi, da sodelavec izre\u010de kritiko medicinski sestri v prisotnosti bolnika in medicinske sestre so v takih primerih upravi\u010deno prizadete. Prav pa bi bilo, da svojo prizadetost na spo\u0161tljiv na\u010din tudi verbalno izrazijo tistim, ki so jo povzro\u010dili. \u010ce je bila kritika ob bolniku izre\u010dena nehote, je \u017ee to dovolj, da bo drugi\u010d izre\u010dena v primernej\u0161em okolju. \u010ce pa je sogovornik namenoma kritiziral sodelavce vpri\u010do drugih, mu s povratno informacijo,\u00a0 da se s tem ne strinjamo in da se to ne sklada z bontonom,\u00a0 postavimo meje.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Pravica in dol\u017enost \u00bbre\u010di NE\u00ab: <\/strong>Breitman in Hatch (2002)\u00a0 trdita, da osebe, ki znajo\u00a0 v primernem \u010dasu re\u010di ne, lahko prihranijo \u010das in energijo in ohranijo spo\u0161tovanje do sebe. \u017denske, ki \u017ee po navadi prevzemajo ve\u010dji del odgovornosti za uspe\u0161nost med\u010dlove\u0161kih odnosov, o\u010ditno \u0161e posebej te\u017eko re\u010dejo NE.\u00a0 Nekako menijo, da so dol\u017ene poskrbeti, da so vsi okrog njih zadovoljni in pripominja,\u00a0 da lahko brez ob\u010dutka krivde re\u010demo ne, \u0161ele ko\u00a0 razum prevlada nad poni\u017enostjo.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Kako zelo pomembno je ob pravem \u010dasu re\u010di NE, nam s svojo \u017eivljenjsko zgodbo pripoveduje prav utemeljiteljica sodobne zdravstvene nege\u00a0 Florence\u00a0 Nightingale. Kot \u017eenska je v svojem \u010dasu (nikoli ga ne izbiramo) potrebovala izjemno notranjo mo\u010d, da je rekla ne svoji dru\u017eini. Odrekla se je tradicionalni vlogi sicer bogate in ugledne zakonske \u017eene, ki ji jo je narekovala takratna dru\u017eba. Tako si je izborila izobrazbo in pravico do dela, kar je bilo za bogato \u017eensko takratnega obdobja izjemno. To ji je omogo\u010dilo, da je izrazila svoje nadpovpre\u010dne intelektualne sposobnosti in tako neizbrisen pe\u010dat\u00a0 pustila ne le v zdravstveni negi, ampak tudi v statistiki.<\/p>\n <\/p>\n Re\u010di NE je torej dejanje, ki tradicionalno ne sodi v besednjak medicinskih sester. Pa vendar lahko povzamemo, da, \u010deprav imajo medicinske sestre dol\u017enost izvr\u0161evati navodila zdravnikov, da to nikoli ne velja v primeru, ko dvomijo o varnosti naro\u010dila za bolnika.<\/p>\n <\/p>\n MORALA ODGOVORNOSTI<\/strong><\/p>\n Carol Gilligan (cit. po \u010cerv in Klan\u010dnik Gruden, 2003) opisuje moralo odgovornosti<\/strong>, ki temelji na konceptih harmonije in nenasilja in priznanju potrebe po so\u010dutju in skrbi zase in za druge. Navaja tri stopnje in dve prehodni obdobji v razvoju etike skrbi, ki jih lahko apliciramo tudi na odnose s sodelavci:<\/p>\n <\/p>\n \u00bbPrva stopnja<\/strong>: Oredoto\u010denje na lastno pre\u017eivetje. Oseba skrbi izklju\u010dno zase. Najpomembnej\u0161e je pre\u017eivetje. Moralna razmi\u0161ljanja se pojavljajo le v primeru konfliktnosti lastnih potreb.<\/p>\n Prvi prehod: <\/strong>Od sebi\u010dnosti k odgovornosti. Ta prehod ponazarja opredelitev osebnosti znotraj navezanosti in povezave z drugimi. Razmerje med lastnimi \u017eeljami in odgovornostjo\u00a0 do drugega se ka\u017ee kot napetost med tem, kar si \u017eelimo storiti in tem, kar naj bi storili.<\/p>\n Druga stopnja<\/strong>: Dobrota kot samo\u017ertvovanje. To je stopnja konvencionalnega pojmovanja \u017eensk kot skrbnic in za\u0161\u010ditnic. Moralne sodbe izhajajo iz dru\u017ebenih norm in konsenza. Najpomembnej\u0161a preokupacija na tej stopnji je skrb za druge in \u0161e posebej za njihova ob\u010dutja in bojazen, da bi jih lahko ranili. Dobrota, zdru\u017eena z \u017eeljo po skrbi za druge, se ena\u010di s samo\u017ertvovanjem in hrepeni po priznanju.<\/p>\n Drugi prehod: <\/strong>Od dobrote k resnici. Oseba spozna, da morala skrbi vsebuje tako skrb zase kot za druge.\u00a0 Bolj pomembne kot ocena drugih\u00a0 so razmere, namen in posledice dejanj. Oseba se trudi upo\u0161tevati tako sebe kot druge. Sku\u0161a biti odgovorna do drugih in tako \u00bbdobra\u00ab\u00a0 ter odgovorna do sebe in na ta na\u010din \u00bbpo\u0161tena\u00ab in \u00bbresni\u010dna\u00ab.<\/p>\n Tretja stopnja: <\/strong>Morala nenasilja. Z na\u010delom nenasilja je razre\u0161en konflikt\u00a0 med sebi\u010dnostjo in odgovornostjo zase. Moralna enakost med\u00a0 seboj in drugim je dose\u017eena\u00a0 z upo\u0161tevanjem\u00a0 prepovedi \u0161kodovanja in zadajanja bole\u010dine. Skrb tako postane univerzalna obveza, etika, za katero se odlo\u010dimo sami. Sprejeti odgovornost za lastno izbiro.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n \u017de dva tiso\u010d let stari izrek pravi \u00bbLjubi svojega bli\u017enjega kakor samega sebe\u00ab. \u00bbNi\u010d ve\u010d, ni\u010d manj\u00ab, dodajamo. Tudi Fromm (2002: 101-3), \u00a0poudarja, da\u00a0 ljubezni in spo\u0161tovanja (skrbi) do sebe, do lastne osebnosti in edinstvenosti ne moremo lo\u010devati od spo\u0161tovanja, ljubezni in razumevanja do drugega \u010dloveka. Vemo pa, da mnogi pogosto ne najdejo mo\u010di, da bi poskrbeli zase, za svoj prosti \u010das, za svoje duhovne in telesne potrebe, za svojo dru\u017eino in so pogosto na meji izgorelosti, na kar so bili tradicionalno ponosni, danes pa je to znak, da posameznik slabo upravlja s svojim \u010dasom in da \u0161e ni razvil temeljne sposobnosti, ki jo potrebuje, bolj kot vse drugo, to je poskrbeti tudi zase. Podobe \u00bbCankarjeve matere\u00ab, tako globoko ukoreninjene v podzavest slovenskih \u017eensk,\u00a0 niso ve\u010d cilj in smisel bivanja in jih je potrebno prese\u010di! Najti ravnote\u017eje med skrbjo zase ter skrbjo za druge je v dana\u0161njem \u010dasu ponovno aktualna vsakodnevna uganka. \u00bb\u010clovek raste v osebnost, ko se razvija v ravnote\u017eje. Najti pravo mero, pomeni veliko \u017eivljensko modrost. \u017de od nekdaj (Platon, stoiki) so videli pravo krepost v zlati sredini med skrajnostmi. Vzdr\u017eevanje tega ravnote\u017eja pa je neskon\u010dno utrudljivo, nikoli ne sme\u0161 prenehati, vedno znova se mora\u0161 postavljati na noge. To je izraz stare modrosti, ki pravi, kdor ne napreduje, nazaduje.\u00ab \u00a0so \u0161e vedno in vedno bolj aktualne besede Trstenjaka (1992).<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Razprava<\/strong><\/p>\n Torej, ne pasivnost, poslu\u0161nost, ubogljivost, tudi od zdravstvenih delavcev \u2013prav vseh, se v dana\u0161njem \u010dasu pri\u010dakuje aktivnost, ponos, odgovornost. Ne le izvr\u0161evanje razli\u010dnih navodil in slepo sledenje protokolom, \u00a0ampak delovanje v tem prostoru in \u010dasu s celotno svojo osebnostjo. Ni brezsmiselno, \u0161e posebej v dana\u0161njem \u010dasu, razmi\u0161ljati o vrednotah in eti\u010dnih normah, ki nas vodijo in usmerjajo pri vsakdanjih odlo\u010ditvah.<\/p>\n <\/p>\n Samospoznavanje vodi do tega, da se zavemo svojih spretnosti in tudi svojih pomanjkljivosti. Kajti, \u010dlove\u0161ko je, da nismo popolni. Pogosto pri\u010dakujemo od sebe in tudi od sodelavcev preve\u010d. Trenutek, ko si brez ob\u010dutkov krivde priznamo, kje smo na dolo\u010denem podro\u010dju \u0161ibki, je izjemno pomemben. Saj vodi k na\u010drtu, kako lahko ta podro\u010dja popravimo. Na podro\u010dju komunikacije je to zagotovo asertivna komunikacija. Asertivna komunikacija nas vle\u010de ven iz pasivnosti k prevzemanju odgovornosti zase. Pomeni znati izra\u017eati svoje potrebe, \u017eelje, mnenja na na\u010din, ki ne prizadene dostojanstva sogovornika.\u00a0 To je spretnost, ki se jo da in se jo tudi moramo nau\u010diti.<\/p>\n <\/p>\n Tudi odli\u010dnosti na podro\u010dju komuniciranja se da nau\u010diti. Mnogo so odkrili \u017ee v starih \u0161olah diplomacije. Zato so izobra\u017eevanja in delavnice na podro\u010dju komuniciranja zelo pomembne. Na podro\u010dju komunikacije se u\u010dimo in napredujemo dobesedno \u00bbod zibelke do groba\u00ab. Popolnost je nedosegljiva, je pa odli\u010dnost na tem podro\u010dju svojevrsten izziv ne le za posameznika, ampak tudi za organizacijo, za katero je v dana\u0161njem \u010dasu nenehnih sprememb prav\u00a0 u\u010dinkovita komunikacija njenih \u010dlanov osnovni pogoj za pre\u017eivetje in uspe\u0161no funkcioniranje. Za zdravstvo, kjer nad zaposlenimi kot Demoklejev me\u010d nenehno bdi mo\u017enost \u0161kode za bolnika, je to \u0161e posebej pomembno.<\/p>\n <\/p>\n Poredo\u0161 (2006) pritrjuje, da je za u\u010dinkovito delovanje zdr. tima\u00a0 potrebno tesno sodelovanje in spo\u0161tovanje med vsemi profili, zlasti med medicinsko sestro in zdravnikom. \u00a0Ellis in Hartley (2004, cit. po Pajnkihar 2006) poudarjata, da mora vedenje medicinske sestre do zdravnika in do drugih, s katerimi je v interakciji, vsebovati spo\u0161tovanje. Hkrati je pomembno, da spo\u0161tovanje pri\u010dakuje tudi od zdravnika in drugih v timu. Od posameznikov v interakciji se zahteva senzitivno vedenje in upo\u0161tevanje pravila, da se vedemo do drugih tako, kot \u017eelimo, da se drugi vedejo do nas.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n Uspe\u0161no poklicno sodelovanje je kompleksen pojem\u00a0 in je rezultat zlitja cele vrste osebnostnih, kulturnih in vedenjskih dejavnikov, zato ga ni lahko dose\u010di. Ker je popolnost vedno nedosegljiva, je cilj dose\u010di\u00a0 vsaj tako dobro sodelovanje, da bolniki, kot stranke v sistemu, ne bodo ogro\u017eeni, da bodo v \u010dim ve\u010dji meri izpolnjeni cilji organizacije in da ne bo ogro\u017eeno dostojanstvo zaposlenih.<\/p>\n <\/p>\n Tenko\u010dutna skrb za vrednote, ki nas vodijo v odnosu do sebe ter do svojih sodelavcev je torej tudi v dana\u0161njem tako imenovanem modernem svetu \u0161e vedno in vedno bolj aktualna. Ne le strokovno znanje, ampak tudi poglabljanje v filozofijo, psihologijo, sociologijo\u00a0 in etiko lahko bistveno doprinese k osebni rasti posameznikov. In prav posamezniki, prav vsi, so tisti, ki zdravstvene time ustvarjajo ter jim dajejo \u017eivljenski utrip ter polet. Ne smemo prehitro pri\u010dakovati preve\u010d, vsak, \u0161e tako droben napredek \u0161teje! Najpomembneje je, da se posamezniki ne predajo malodu\u0161ju. \u010casi nikoli niso bili lahki. \u0160e zlasti v razli\u010dnih kriznih obdobjih, ko je vsakovrstnih resursov \u0161e manj, pa je moralna dr\u017ea vsakega posameznika v zdravstvem timu-tudi v odnosu do svojih sodelavcev, neprecenljiva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uspe\u0161nost sodelovanja med zaposlenimi vpliva na izzide zdravljenja (Baggs, 1994, Baggs, 1995, Larson, 1999, Kramer in Schmalenberg, 2003, Kaissi in sod. 2003, Zwarenstein in Bryant, 2004). Zaradi te, dokaj pozne, a izjemno pomembne ugotovitve, je dandanes posameznik v zdravstvenem timu\u00a0 postavljen pred moralno zahtevo, da \u00a0kar najbolje sodeluje s prav vsemi svojimi sodelavci. Premik … Preberi ve\u010d o Eti\u010dni vidiki sodelovanja v zdravstvu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[3644,469,1659,471,3645],"class_list":["post-4461","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-eticni-vidiki-sodelovanja-v-zdravstvu","tag-etika","tag-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika-v-zdravstvu","tag-filozofija-v-zdravstveni-negi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4461","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4461"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4461\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4461"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4461"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4461"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n