\u0160e nekaj desetletij nazaj so pacienti o svoji bolezni ve\u010dinoma vedeli mnogo manj kot dandanes. Njihova prvenstvena vloga je bila, da so zaupali zdravstvenemu osebju ter\u00a0 ubogali njihova navodila ter nasvete. Ni bilo za\u017eeleno, da bi preve\u010d spra\u0161evali, \u0161e sploh pa ne dvomili ali \u00bbpametovali\u00ab. Mnogi niso vedeli, zakaj se zdravijo, zlasti usodne diagnoze so se (dobronamerno) pacientom prikrivale. Nemalokrat so resnico izvedeli svojci, pacient pa ne. To splo\u0161no mi\u0161ljenje \u0161e ne tako daljnega \u010dasa odseva kot primer stavek iz 12. \u010dlena Kodeksa etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije, navaja (Dolenc, 1993): \u00bbKadar gre za hudo ali neozdravljivo bolezen, zdravnik pove diagnozo s primerno obzirnostjo in preudarnostjo bolnikovi dru\u017eini, bolniku pa le, \u010de je to nujno potrebno.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
V zahodnem svetu se danes vse bolj izpostavlja avtonomija tako posameznika v dru\u017ebi, kot tudi pacienta.Tschudin (2004) pravi, da je za avtonomnost ter avtonomno odlo\u010danje potrebna prava vrsta ter koli\u010dina informacij ob pravem \u010dasu.<\/p>\n
<\/p>\n
Zakon o pacientovih pravicah (2008) navaja: \u00bbPacientu se sme le izjemoma<\/em> zamol\u010dati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, \u010de zdravnik glede na okoli\u0161\u010dine oceni, da bi mu tak\u0161no obvestilo povzro\u010dilo resno zdravstveno \u0161kodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odlo\u010danja v svojo najbolj\u0161o zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obve\u0161\u010den. Razloge za zamol\u010danje podatkov se lo\u010deno dokumentira<\/em> v zdravstveni dokumentaciji.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n O\u1fbfSullivan (2009) pi\u0161e o zamol\u010danju resnice pacientom ter zaklju\u010duje, da obstajajo argumenti za in proti sporo\u010danju le-te pacientom in opozarja, da je potrebno vsako situacijo presojati posebej, ter pacienta vedno obravnavat holisti\u010dno, ob upo\u0161tevanju elementov etike skrbi in pravi\u010dnosti.<\/p>\n <\/p>\n Tudi pravico posameznika, ki \u017eeli \u00bbne vedeti\u00ab moramo obzirno spo\u0161tovati. Zakon o pacientovih pravicah (2008) narekuje:\u00bbZdravnik mora spo\u0161tovati pacientovo zahtevo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporo\u010dijo, razen, \u010de bi mu grozila resna zdravstvena \u0161koda. Zahteva pacienta se lo\u010deno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Vpra\u0161anje povedati pacientu resnico o njegovem zdravstvenem stanju se vendarle vse bolj iz ALI spreminja v KAKO. V nadaljevanju bomo odprli vpra\u0161anja o tem, kako, komu ter kdaj sporo\u010dati slabo novico, v tem kontekstu bomo izpostavili termine STRAH, UPANJE in SMISEL.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Slaba novica<\/strong><\/p>\n Kaj je to \u00bbslaba novica\u00ab? Buckman in Kason (1992, cit. po Palmer, Thain, 2010) pravita, da je to vsaka novica, ki drasti\u010dno in negativno vpliva na pacientov pogled na njegovo prihodnost.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Komu povedati ?<\/strong><\/p>\n Zgoraj omenjeni kodeks Zdravstvenih delavcev Jugoslavije je nastal leta 1963. Vsaj kar se svojcev ti\u010de, so se stvari danes postavile na glavo. Zakon o pacientovih pravicah (2008) postavlja v ospredje pacienta in eksplicitno navaja: \u00bbPacient ima pravico, da je zaradi uresni\u010devanja pravice do samostojnega odlo\u010danja o zdravljenju in do pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obve\u0161\u010den o:<\/p>\n Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obve\u0161\u010danja o poteku zdravljenja ter ob koncu medicinskega posega oz. zdravljenja pravico do obve\u0161\u010denosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Kdaj povedati?<\/strong><\/p>\n Pri pacientih z napredovalimi boleznimi srca in \u017eilja je napovedovanje prognoze zelo te\u017eavno, kar MackDonald in sod. (2006; cit. po Bobnar, 2008) navajajo kot enega klju\u010dnih vzrokov za slabo vklju\u010devanje teh pacientov v paliativno oskrbo. Mnogi pacienti umrejo ne da bi bili prepoznani kot umirajo\u010di ali terminalno bolni (Shah in sod., 2006; cit. po Bobnar 2008). Simoni\u010d (2008) opozarja, da njihove psiholo\u0161ke, socialne in duhovne potrebe niso vedno ustrezno naslovljene. Lahko da \u010dutijo in slutijo, kaj se bo zgodilo, a jasne informacije ne dobijo.<\/p>\n <\/p>\n Negotovost neizre\u010dene diagnoze ter prognoze je lahko huj\u0161a od obzirno sporo\u010dene resnice o bolezni. V preteklosti so pacienti, ki jim je bila resnica prikrita, iz neverbalne komunikacije nemalokrat jasno razbrali, da je nekaj zelo narobe, v svojih mislih pa so si zaradi pomanjkanja informacij ustvarili vse mogo\u010de scenarije ter razlage, ki so bile lahko \u0161e huj\u0161e od realnosti. Z nesporo\u010danjem resnice so bili taki pacienti lahko pahnjeni v \u0161e ve\u010djo negotovost, pa tudi osamo.<\/p>\n <\/p>\n Tudi Rakovec-Felser, (2009) opozarja: \u00bbHudo bo posebno v primerih, \u010de prizadeti sploh ne bo prejel pravih informacij o svojem bolezenskem stanju, \u010de mu zdravnik ne bo pojasnil, kaj lahko pri\u010dakuje, na kaj se bo moral navaditi, \u010demu odre\u010di, kaj lahko sam stori za svoje zdravje, kam in na koga naj se obrne v primeru poslab\u0161anja in podobno.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Za sporo\u010danje medicinske diagnoze ter prognoze so pristojni zdravniki. Mogo\u010de pa medicinske sestre, kot tiste profesionalke, ki imajo veliko neposrednega stika s pacientom, prepoznajo \u010das za\u00a0 poglobljen pogovor pacienta z zdravnikom in to pobudo prenesejo zdravniku in poskrbijo, da bo do pogovora tudi pri\u0161lo. In pred njim zdravnika seznanijo s \u0161ir\u0161imi okoli\u0161\u010dinami bivanja ter po\u010dutja pacienta, da bo zdravnik \u017ee vnaprej la\u017eje predvidel \u00bbton\u00ab pogovora.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Vloga medicinskih sester<\/strong><\/p>\n O\u010ditno imajo torej tudi medicinske sestre svojo vlogo ob\u00a0 sporo\u010danju slabe novice pacientu. Warnock in sod. (2010) trdijo, da je le-ta pogosto spregledana, prispevek medicinskih sester na tem podro\u010dju pa ni dovolj prepoznan in cenjen. \u00a0Rakovec-Felser (2009) vlogo medicinske sestre prepoznava ter priznava s slede\u010dimi besedami: \u201cV klini\u010dni praksi se obi\u010dajno te\u017eko najde osebo in \u010das za tovrstne pogovore s pacienti, a je tudi kot oblika dopolnitve primerno, da se pacient ali svojec razen z zdravnikom pogovori \u0161e s kom iz zdravstvene ekipe. Najbolj primerna je medicinska sestra, ki obvladuje spretnosti terapevtskega komuniciranja in ki lahko pacientu oz. svojcem posreduje \u0161e druga\u010dne, prakti\u010dne informacije in nasvete (npr. naslove, telefonske \u0161tevilke slu\u017eb pomo\u010di, itd.).\u201d<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Kako povedati?<\/strong><\/p>\n Pojasnila mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv na\u010din oz. skladno s individualnimi zmo\u017enostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravo\u010dasno (Zakon o pacientovih pravicah, 2008).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Palmer in Thain (2010) navaja tri razli\u010dne, a sorodne\u00a0 protokole sporo\u010danja slabe novice pacientom. V nadaljevanju sta v grobem povzeta dva od njih.<\/p>\n <\/p>\n McMaster <\/strong><\/p>\n Priprava<\/em>: preverite pacientovo dokumentacijo, pogovorite se z zdravstvenim timom; preverite, kaj je potrebno povedati; rezervirajte si dovolj \u010dasa; zagotovite prostor ter zasebnost.<\/p>\n Pogovor: <\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Po pogovoru:<\/em> Pogovorite se z zdravstvenim timom. Zabele\u017eite pogovor v dokumentacijo in pisno obvestite le\u010de\u010dega zdravnika (Palmer, Thain, 2010).<\/p>\n <\/p>\n SPIKES<\/strong><\/p>\n Priprava<\/em>: Zagotovite intimnost, povabite pomembne pacientove bli\u017enje, vsedite se, vzpostavite o\u010desni kontakt, \u010de je primerno, se pacienta dotaknite, zagotovite si dovolj \u010dasa, zagotovite, da ne bo motenj (telefon, trkanje na vrata).<\/p>\n Percepcija<\/em>: \u00bbKako razumete svojo bolezen?\u00ab<\/p>\n Povabilo<\/em>: Nikoli ne dajte nezahtevane informacije: \u00bbAli bi se radi pogovorili o rezultatih preiskav?\u00ab Naj vas vodijo pacientovi odzivi. \u010ce se ne \u017eeli pogovoriti, ponudite pripravljenost, da se lahko sre\u010date in pogovorite drugi\u010d. Govorite s pomembnimi svojci.<\/p>\n Podajanje informacije<\/em>: Informacijo podajajte korak za korakom. V izogib nesporazumom uporabljajte prave besede\u00a0 (npr. besedo rak), uporabite \u00bbworningshot\u00ab: \u00bbZelo mi je \u017eal, a vzorci, ki smo jih analizirali, so zelo nenornmalni (pavza), prisotne so rakave celice.\u00ab Dovolite prekinitev pogovora kadarkoli \u2013 opazujte neverbalno komunikacijo. Preverite razumevanje: \u00bbAli \u017eelite, da vam razlo\u017eim od za\u010detka?\u00ab Izogibajte se nerealnemu optimizmu. Empati\u010dni odziv: Poslu\u0161ajte, naslovite \u010dustva: \u00bbVidim, da vas je novica pretresla.\u00ab (Palmer, Thain, 2010).<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Ob bok sporo\u010danju slabe novice<\/strong><\/p>\n Strah \u2013 negotovost <\/strong><\/p>\n Vse preve\u010dkrat lahko zdravstveni delavci spregledajo resni\u010dne stiske, s katerimi se soo\u010dajo pacienti. Preprosto, so\u010dutno izre\u010deno vpra\u0161anje (odprta vpra\u0161anja): \u00bbAli vas je strah? Ali \u010desa vas je (najbolj) strah? Kaj vas mu\u010di?\u00ab lahko ob primernem trenutku izre\u010de tudi medicinska sestra, seveda ob predpostavki, da to ni puhljica in bo ob pacientu tudi po\u010dakala, da bo, \u010de bo \u017eelel spregovoril, o svojih bolj ali manj pere\u010dih strahovih. Simoni\u010d (2008) navaja, da pacienti o svojih \u010dustvenih stiskah sami ne spregovorijo, \u010de niso vpra\u0161ani, kjub temu, da se mnogi soo\u010dajo s depresijo, anksioznostjo ter te\u017eavami v spolnosti.<\/p>\n <\/p>\n Ko zdravstveni delavci gledajo trpe\u010dim ter umirajo\u010dim pacientom dobesedno v obraz, se neobhodno soo\u010dajo tudi z lastno minljivostjo ter lastnimi strahovi. Ob tem lahko spregledamo, da je biti ob ljudeh v teh trenutkih tudi svojevrstna \u010dast ter privilegij, saj so to trenutki, ko maske ter ves balast odpadajo ter od ljudi, ki se poslavljajo, lahko spoznavamo prave vrednote ter smisel\u00a0 bivanja. Vsi zdravstveni delavci, ki delajo s tako ranljivimi ljudmi, morajo krepiti svojo senzibilnost, ne\u017enost, ob\u010dutljivost, empati\u010dnost, da lahko ostanejo ob potrebnih; krati pa jim bo to omogo\u010dilo, da ne bodo le izgorevali, ampak se bodo tudi notranje bogatili. In ne pozabimo: Iz obmo\u010dja strahu vodi upanje.<\/p>\n <\/p>\n Upanje \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong>Dum spirospero.(Dokler diham\u2013 upam.)<\/em><\/p>\n Trstenjak (1989) pravi, da nihanje med upom in obupom sodi med odlo\u010dilne dejavnike vsega \u010dlovekovega \u017eivljenja, da ju moramo videti kot dve prvinski gibali \u010dlovekovega \u017eivljenja. Sruk (1999) izpostavlja, da pri upanju \u0161e zdale\u010d ne gre le za \u010dlove\u0161ko \u010dustvo, oziroma samo za fenomen zavesti, temve\u010d za ontolo\u0161ko kategorijo. Upanje presega tisto, kar je dano, s koraki v prihodnost \u2013 v nekaj \u0161e nenastalega.<\/p>\n <\/p>\n \u00bbTem jasneje \u010dlovek upa, tem bolj je \u010dlovek\u00ab, navaja Trstenjak (1989) Blocka, ki ga imenuje filozof upanja ter izpeljuje: Ne le: Cogitoergo sum (Misli, torej sem), ampak tudi Spero, ergo sum (Upam, torej sem). Brez upanja \u010dlovek ni \u010dlovek!<\/em><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n Nasprotni pol upanja je obup. \u00bbKadar pacient ne pozna svojega zdravstvenega stanja in nima vpogleda v postopke zdravljenj, ko ne dobi ustreznih informacij ali bolezen stoji ali napreduje, koliko u\u010dinkovita so bila njegova dotedanja prizadevanja, postaja ne le negotov, pa\u010d pa se ga loteva obup.\u00ab (Rakovec-Felser, 2009).<\/p>\n <\/p>\n \u00bbObupati pomeni izgubiti smisel in z njim mo\u010d \u017eivljenja. Obup vidi pred seboj vsa pota zaprta, \u017eivljenje brezizhodno. Obup pomeni zo\u017eitev obzorja, v katerem ni mo\u017eno videti ve\u010d nobenih drugih mo\u017enosti kakor samo tisto, ki se je trenutno zaprla. Obup je o\u017eina zavesti, upanje je \u0161irina zavesti, prva zapira pot v \u017eivljenje, druga jo odpira.\u00ab (Trstenjak, 1989).<\/p>\n <\/p>\n Kje najti prostor za upanje, v primeru neozdravljive bolezni, v primeru izginjajo\u010de \u2013prihodnosti, ki izpuhteva, \u010de vemo, da je osnovna zna\u010dilnost upanja njegova usmerjenost v\u00a0 prihodnost?<\/p>\n <\/p>\n \u00bbSestre so prihajale, se zadr\u017eale, kolikor je bilo nujno potrebno, in znova od\u0161le.\u00ab Sporo\u010dila, da nekdo \u010duti z nami<\/em> in nam je tudi v dejanjih pripravljen stati ob strani<\/em> \u2013 imajo spodbudni u\u010dinek. Prepre\u010dijo, da bi prizadetega povsem preplavili ob\u010dutki nemo\u010di in brezupa. Znova obudijo ob\u010dutke pripadnosti. Prizadeti dobi ob\u010dutek, da ni sam. Po\u010duti se spodbujenega in v njem se znova oglasi upanje ter zaupanje vase. Odprejo se mu novi pogledi na krizo. V njem se spet oglasi \u017eelja, da se ne prepusti malodu\u0161ju (Rakovec-Felser, 2009).<\/p>\n <\/p>\n Trstenjak (1989) pravi: \u00bbUpanje brez upa, ki pa gre prek lastnega groba, ima redno svojo spodbudo in mo\u010d v ideji, v svetovnem nazoru.\u00abUpanje bomo torej na\u0161li v \u0161ir\u0161em pogledu na dogajanje ter tudi prek iskanja smisla.\u00ab<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Smisel<\/strong><\/p>\n Smo v \u010dasu, ko \u017ee zdravi ljudje, tudi mladi, pogosto te\u017eko najdejo smisel \u017eivljenja. Vse jim je \u00bbbrez veze\u00ab tj. brez smisla. Horvat (2008) navaja, da bolni ljudje trpijo zaradi izgube smisla in nadzora nad svojim \u017eivljenjem.<\/p>\n <\/p>\n Zdravstveni delavci, ki delamo s pacienti, se moramo truditi prepoznati smisel bivanja tudi v njegovih najbolj skrajnih oblikah, kar je v dana\u0161njem, s produktivnostjo obremenjenem svetu morda, \u0161e te\u017eje kot v preteklosti. Eden vodilnih teoretikov smisla \u2013 Frankl (2005), je zapisal: \u00bbKoristnost za skupnost naj nikdar in nikoli ne bo edino merilo, po katerem presojamo \u010dlove\u0161ko bitje. Kako neproduktivna je eksistenca kak\u0161ne uboge starke, ki napol hroma sedi doma v naslanja\u010du pri oknu in drema-pa vendar. Kako njeni otroci in vnuki skrbijo zanjo in jo zasipajo z ljubeznijo! Kajti v tej ljubezni je ona pa\u010d edina babica-ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj; kot taka je v tej ljubezni nenadomestljiva \u2013 ravno tako nenadomestljiva kot je kateri drug, \u0161e poklicno dejaven \u010dlovek nenadomestljiv v svoji vlogi v dru\u017ebi.\u00ab in dodaja: \u00bbNi je \u017eivljenjske situacije, ki bi bila nesmiselna\u00ab in svoje mnenje pojasnjuje z besedami: \u00bbNazadnje pa se poka\u017ee, da je tudi takrat, ko se soo\u010damo z usodo, ki je preprosto ni mogo\u010de spremeniti, na primer z neozdravljivo boleznijo, z rakom, ki ga ni mogo\u010de operirati, da je torej tudi takrat, ko smo nemo\u010dne \u017ertve sredi brezupne situacije, tudi takrat, prav takrat, \u0161e vedno mogo\u010de smiselno oblikovati \u017eivljenje. Kajti takrat lahko uresni\u010dimo najbolj \u010dlove\u0161ko plat \u010dloveka in to je njegova sposobnost, da lahko tudi tragedijo-na \u010dlove\u0161ki ravni-pretvori v zmago. To je namre\u010d skrivnost brezpogojne smiselnosti \u017eivljenja: da je \u010dlovek ravno v mejnih situacijah svojega obstoja poklican, da takoreko\u010d doka\u017ee, \u010desa je sposoben le on. Tako ima \u017eivljenje smisel dobesedno do zadnjega trenutka, do na\u0161ega zadnjega diha. \/..\/ Prav takrat, ko neke situacije ne moremo spremeniti, prav takrat smo primorani, da se spremenimo, da dozorimo, da rastemo, da zrastemo prek samih sebe! In to je mogo\u010de vse do smrti.\u00ab<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Zgodi se, da zdravstveni delavci vidimo terminalne paciente, kot da le \u0161e \u010dakajo na smrt. Monteverde (2009) prikazuje primer 10 letnega de\u010dka z levkemijo po neuspe\u0161ni presaditvi krvotvornih mati\u010dnih celic. Pred njim je bilo le \u0161e dobrih 10 dni \u017eivljenja.\u00a0 \u010cas, ki ga zdravstveni delavci lahko vidijo le kot\u00a0 \u201c\u010dakanje\u00a0 na smrt\u201d je za pacienta lahko globoko in polno do\u017eivetje \u017eivljenja. Pojem \u010dasa lahko dobi druge dimenzije. Po nasvetu prostovoljke, ki je de\u010dka vsakodnevno obiskovala, je pri\u010del pisati dnevnik. Dogovorila sta se, da bo zdaj zanj vsak dan \u017eivljenja predstavljal 10 let. Iz dnevnika je razvidno, kako je de\u010dek miselno bogato in polno pre\u017eivel svoje zadnje dni. Zadnji zapis v njegovem dnevniku se glasi: \u201cDragi Bog, zdaj imam 110 let. To je visoka starost. Mislim, da bom zdaj kmalu umrl. \u201c Iz dnevnika je prav tako razvidno, kako zdravstveni delavci, ki so skrbeli za de\u010dka, niso bili sposobni prepoznati bogastva ter smisla dni, ki jih je ta umirajo\u010di de\u010dek, pre\u017eivljal.<\/p>\n <\/p>\n Smisla ni mogo\u010de nikomur dati, lahko pa zdravstveni delavci senzibilno stojimo ob strani tistim, ki ga i\u0161\u010dejo. Frank (1995, cit. po Lindahl, 2005)\u00a0 opominja \u00bbPripovedovanje do\u017eivetih izku\u0161enj<\/em> ponuja prilo\u017enost, da se osmisli do\u017eivljanje bolezni, da se ustvari nov kontekst in vklju\u010di bolezenski razdor v \u017eivljenjske dogodke, ki ga obdajajo, s tem pa se ponovno vzpostavi medsebojna povezanost.\u00a0 In nenazadnje: Poslu\u0161anje teh glasov je moralno dejanje.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Posamezniki, ki so uporabljali strategije spoprijemanja s boleznijo, kot so npr. vera, sprejemanje in razumevanje svoje bolezni v bolj pozitivni lu\u010di, so skozi \u010das do\u017eivljali vi\u0161je ravni ob\u010dutka smisla v \u017eivljenju. Pove\u010dan ob\u010dutek smisla v \u017eivljenju pri teh bolnikih lahko razumemo kot aspekt t.i. posttravmatske rasti (Tedeschi in Calhoun, 1994 cit. po Simoni\u010d, 2008).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Pacient, ki je pravzaprav \u010dlovek; <\/strong>to so premisleka vredne besede slovenske zdravnice Marte Jerman. Vsak \u010dlovek je svet zase, je neponovljivo, enkratno \u010dlove\u0161ko bitje. Zato pri sporo\u010danju slabe novice nikoli ne smemo le slepo slediti protokolom sporo\u010danja, ampak je potrebno za\u010dutiti \u010dloveka, ki se mu novica sporo\u010da in slediti njegovim \u010dustvenim ter miselnim, verbalnim in neverbalnim odzivom. Zato je tako zelo pomembno, da osebje, ki je neposredno ali posredno vpleteno v sporo\u010danje slabe novice ima ter razvija sposobnost empatije; da s tako ranljivimi pacienti delajo senzibilni ljudje, ki se upajo soo\u010diti s situacijo, in ne bodo prisotni le fizi\u010dno, ampak bodo s trpe\u010dimi vzpostavili globok med\u010dlove\u0161ki odnos. Tako vstopamo v osr\u010dje tako imenovane etike skrbi, za kateroTschudin (2004) pravi, da temelji na odnosu, na sposobnosti, da se odzovemo.<\/p>\n <\/p>\n Saj ljubiti pomeni:\u00a0 OSTATI Z !\u00a0\u00a0 V zdravstvu to pomeni, biti prisoten, tudi ko je zdravljenje iz\u010drpano, biti prisoten tudi, ko preidemo v obmo\u010dje onkraj besed in nam ostane le \u0161e dotik- skrbna roka, ki ostaja; pogled v o\u010di, ki sporo\u010da, da nismo pobegnili, ampak smo tu, v pomo\u010d, pripravljeni bla\u017eiti bole\u010dine, strah ter osamljenost ne glede na vse, karkoli se ima zgoditi.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Razprava<\/strong><\/p>\n V literaturi se o sporo\u010danju slabe novice najve\u010d pi\u0161e v povezavi z rakavimi obolenji. Npr. SPIKES (Palmer in Thain, 2010; Kaplan, 2010) je protokol sporo\u010danja slabe novice pacientom z rakom, zato se ne more nekriti\u010dno v celoti prenesti in posplo\u0161iti tudi na vse druge paciente. Strokovnjaki s kardiolo\u0161kega podro\u010dja bodo morali skupaj s klini\u010dnimi psihologi razviti specifi\u010dna orodja tudi za lastno strokovno podro\u010dje, obstoje\u010di protokoli pa jim lahko slu\u017eijo kot izhodi\u0161\u010de, da ni potrebno povsem na novo orati ledino.<\/p>\n <\/p>\n Pacienti ter svojci so ob sporo\u010danju slabe novice soo\u010deni z izjemno velikim stresom. V takih trenutkih se vsaka beseda, kretnja, okoli\u0161\u010dine pogosto neizbrisno zapi\u0161ejo vanje. Pogovor bo minil, ljudje pa ne bodo pozabili, zlasti so\u010dutja ali grobosti, hladu ali topline vpletenih zdravstvenih delavcev. Prav je, da se zdravstveni delavci tega zavedamo.<\/p>\n <\/p>\n Ni odve\u010d pripomniti, da je moder \u010dlovek tisti, ki se zaveda svojih omejitev. Zato tudi ob sporo\u010danju slabe novice sprejmimo v zdravstveni tim psihologe, dajmo jim svojo vlogo, ne le v neposrednih pogovorih s pacienti, ampak se od njih tudi sami u\u010dimo.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Namesto zaklju\u010dka: Komu zvoni?<\/strong><\/p>\n Osnovno vpra\u0161anje etike je: Kaj je pravo ravnanje? Pri\u010dujo\u010d sestavek je odprl nekatere dimenzije le-tega ob sporo\u010danju slabe novice v zdravstvu. Zdravstveni delavci z obzirnim ter spo\u0161tljivem sporo\u010danju slabe novice pomagajo konkretnemu pacientu ter njegovim bli\u017enjim soo\u010diti se z resnim zdravstvenim stanjem ter \u017eiveti dalje. Hkrati s svojo dr\u017eo soustvarjajo ter dvigajo kulturo dela s trpe\u010dimi v zdravstvenih ustanovah. In prav lahko se zgodi, da jo bodo kot pacienti ali kot svojci prav kmalu izkusili tudi sami.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Literatura<\/strong><\/p>\n \u0160e nekaj desetletij nazaj so pacienti o svoji bolezni ve\u010dinoma vedeli mnogo manj kot dandanes. Njihova prvenstvena vloga je bila, da so zaupali zdravstvenemu osebju ter\u00a0 ubogali njihova navodila ter nasvete. Ni bilo za\u017eeleno, da bi preve\u010d spra\u0161evali, \u0161e sploh pa ne dvomili ali \u00bbpametovali\u00ab. Mnogi niso vedeli, zakaj se zdravijo, zlasti usodne diagnoze so … Preberi ve\u010d o Eti\u010dna razmi\u0161ljanja ob sporo\u010danju slabe novice<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[3647,3646,469,1659,470,142],"class_list":["post-4463","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-eticna-razmisljanja-ob-sporocanju-slabe-novice","tag-eticne-dileme-v-zdravstvu","tag-etika","tag-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika-v-zdravstveni-negi","tag-sporocanje-slabe-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4463","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4463"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4463\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4463"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4463"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4463"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n