{"id":4469,"date":"2015-09-27T17:28:35","date_gmt":"2015-09-27T16:28:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4469"},"modified":"2015-09-27T17:57:25","modified_gmt":"2015-09-27T16:57:25","slug":"prvo-predavanje-iz-dermatovenerologije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prvo-predavanje-iz-dermatovenerologije\/","title":{"rendered":"Prvo predavanje iz dermatovenerologije"},"content":{"rendered":"<p>EPIDERMIS = slojevito zbite celice<\/p>\n<p>&#8230;dermoepidermalna meja je valovita&#8230;<\/p>\n<p>DERMIS = medceli\u010dnina z \u017eilami, znojnicami, lojnicami<\/p>\n<p>HIPODERMIS\/SUBKUTIS = ma\u0161\u010doba<\/p>\n<p>DLAKA je izrastek povrhnjice<\/p>\n<p>Celice se obnavljajo iz bazalnega sloja<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<ol>\n<li><strong> EPIDERMIS <\/strong>je ve\u010dskladniepitelij (20 slojev) \u2013 keranociti, melanociti, langerhansove celice<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>1. KERATINOCITI = povrhnjica, te celice so naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e in dajejo oklep telesu<\/li>\n<li>2. MELANOCITI = pigmentne celice, ki zgubijo jedro oz. umrejo<\/li>\n<li>3. LANGERHANSOVE CELICE =imuske celice<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>RO\u017dENA PLAST = \u0161\u010dit = KORNECITI so mrtvi keranociti<\/li>\n<li>ZRNATI SLOJ = zgublja se jedra, celice se splo\u0161\u010dijo, hidrirajo ko\u017eo<\/li>\n<li>TRNASTA PLAST = celice v obliki trnja<\/li>\n<li>BAZALNI SLOJ = mitoza; je sloj ki se deli (eno celico po\u0161lje navzgor)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> 1. KERATINOCITI<\/span> proizvajajo KERATIN, kar predstavlja ogrodje celice oz. celi\u010dni skelet<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Keratini so znotraj celic, kar omoo\u010da celici obliko<\/li>\n<li>V procesu epidermisa se keratini tvorijo druga\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>!! Povezave med dermalnimi celicami<\/p>\n<ol>\n<li>Adhezijske molekule \u2013 dezmosomi (povezava med dermisom in hipodermisom)<\/li>\n<li>??????<\/li>\n<li>Hemidezmosomi<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razlika med hemidezmosomi in dezmosomi \u2013 povezava keranocitov med seboj \u2013 povezava celic med seboj<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>za podrobnej\u0161e informacije, vpra\u0161ajte Googla. Profesorica nam je kazala na primeru slik.<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p>!! \u017dile niso v povrhnjici<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIFERENCIACIJA je sprememba celice v procesu zorenja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRANSEPIDERMALNO IZGUBLJANJE VODE (TEWL \u2013 transepidermal water loss) = je mehanizem, ki nam omogo\u010da, da se ne izsu\u0161imo in da vode ostane znotraj organizma<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ma\u0161\u010dobe (transdermalni lipidi, epidermalni lipidi \u2013 malta med korneociti) pove\u010dajo korneociti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> 2. MELANOCITI<\/span> so spodaj, ne potujejo navzgor, so v bazalnem sloju epidermisa in se pojavijo v ko\u017ei v 13. tednu ploda. Melanin je barvilo. Melanom je patolo\u0161ko pove\u010danje teh celic.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1 MELANOCIT = 36 KERANOCITOV<\/p>\n<p>Melanocit naredi pigment in ga razporedi med 36 keranocitov. \u010crnci imajo enako razmerje, le aktivnej\u0161e melanocite ;) Kul a?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">1.3. LANGERHANSOVE CELICE<\/span> so obrambne celice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> DERMIS \u2013 <\/strong>usnjica; kolagenska vlakna, ki jih UV \u017earki po\u0161kodujejo<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211; Fibroblasti<\/p>\n<p>&#8211; Dermalni grebeni = dermalne papile z veliko kolagenskih vlaken<\/p>\n<p>&#8211; Kolagen tipa I vpliva na \u010dvrstost ko\u017ee (3 kolagenska vlakna se med seboj prepletajo). Mlaj\u0161i kot smo. kvalitetnej\u0161i je kolagen, logi\u010dno.<\/p>\n<p>&#8211; Hiarolosnka kislina je v dermisu, zato nam ne pomaga veliko, \u010de jo vsebuje dolo\u010dena krema, ker ne pride do dermisa tak\u0161na koli\u010dina, kot bi morala.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> PODKO\u017dJE \u2013 SUBKUTIS<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>je toplotni izolator, za\u0161\u010dita, skladi\u0161\u010denje v MA\u0160\u010cOBAH topnih vitaminov (A, D, E, K)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ce je subkutisa preve\u010d se vnetni procesi skladi\u0161\u010dijo. Preve\u010d subkutisa vodi v zama\u0161\u010denost organov, kar je povod za bolano telo \u00e0 preve\u010d ma\u0161\u010dob = ve\u010d vnetnih procesov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>*Celice povrhnice?<\/p>\n<p>*Kaj dr\u017ei skupaj keratinocite? *dezmosomi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BARVA KO\u017dE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>MELANIN \u2013 MELANOCITI; svetlobna energija in toplotna energija. Prva stopnja melanina je aminokislina TIROZIN.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V telesu imamo <span style=\"text-decoration: underline;\">osnovno barvo<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">inducirano barvo<\/span> (ta nastane od son\u010denja, zdravil, kreme, parfumov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>HEMOGLOBIN; barva odvisna od prekrvavljenosti<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>BILIRUBIN; ob prekomernem nakopi\u010denju rumenkasta barva *zlatenica<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>KAROTEN; oran\u017ena obarvanost<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>HIPO\/HIPERPIGMENTACIJE so motnje pigmentacije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>EKSOGENA BARVILA \u2013 diskromije; so barvila, ki so vne\u0161ena v telo. Torej barvilo v telesu, ki ni melanin *tatu<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017dLEZE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ZNOJNICE<\/span> (do 2,5 milijona)\n<ul>\n<li>EKSOKRINE = znoj, sudor, filtrat krvi, kisik, \u00eapH ko\u017ee<\/li>\n<li>APOKRINE = spolovilo, pazduhe, bradavice; imajo skupno izvodilo z dlakami, izlo\u010dajo se pod vplivom hormonov; HIPER\/HIPOHIDROZA<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>*mle\u010dna \u017eleza je modificirana znojna \u017eleza<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">LOJNICE<\/span> &#8211; derivati epidermisa znotraj dermisa + v dla\u010dno vre\u010dko je pridru\u017eena lojna vre\u010dka;)\n<ul>\n<li>loj\n<ul>\n<li><em>trigliceriden<\/em><\/li>\n<li><em>baktericiden<\/em>=SEBOREJA=teko\u010d loj, ki se sveti in ga je ve\u010d na povr\u0161ini ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sebum<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>DERIVATI KO\u017dE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>SPECIALIZIRANI RO\u017dENI IZRASTEK *nohti<\/li>\n<li>LASNA VRE\u010cKA\n<ul>\n<li>LASNI FOLIKEL<\/li>\n<li>LASNO STEBLO<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>DLAKA \u2013 ve\u010d koncentri\u010dne, ima keratine z \u017eepkom; na dlako se pripenja tudi mi\u0161ica, ki naje\u017ei dlako; dlaka, ki pride ven ima manj ovojnic; v bulbus gre dermalna papila<br \/>\nPAPILA = DERMIS<\/li>\n<\/ul>\n<p>BULBUS = EPIDERMIS<\/p>\n<p>DLAKA+LOJ=SKUPNO IZVODILO<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vrste dlak:<\/p>\n<ul>\n<li>lanugo<\/li>\n<li>velusne dlake<\/li>\n<li>terminalne dlake<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dlaka ima en cikel!<\/p>\n<ul>\n<li>ANAGENA FAZA \u2013 najdalj\u0161a rast dlake<\/li>\n<li>KATAGENA FAZA \u2013 prehodna faza rasti dlake, zmanj\u0161ana delitev celic<\/li>\n<li>TELOGENA FAZA \u2013 izpadanje dlake<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IZRASTKI<\/strong><\/p>\n<p>vzbrsti=elforescence<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pustula = mehur\u010dek, ki po\u010di<\/p>\n<p>*obkro\u017ei spremembe nad ravnjo ko\u017ee<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NAD RAVNJO KO\u017dE:<\/p>\n<ul>\n<li>zaro\u017eenitev \u2013 keratoza<\/li>\n<li>urtika<\/li>\n<li>tumorji<\/li>\n<li>angioedem *\u010debelji pik<\/li>\n<li>urtikarija<\/li>\n<li>eksudativni eritem (nabuhla rde\u010dina)<\/li>\n<li>vezikula *\u017eulj<\/li>\n<li>bula *veik mehur<\/li>\n<li>pustula *gnojni mehur\u010dek<\/li>\n<li>\u010dista<\/li>\n<li>skvama *luska-motnja v zaro\u017eevanju<\/li>\n<li>krusta *krasta<\/li>\n<\/ul>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>V RAVNI KO\u017dE:<\/p>\n<ul>\n<li>lisa<\/li>\n<li>eritem *rde\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POD RAVNJO KO\u017dE:<\/p>\n<ul>\n<li>fisura *razpoka v sluznici NI REGADA!<\/li>\n<li>eksokracija<\/li>\n<li>erozija<\/li>\n<li>ulkus<\/li>\n<li>nodus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KO\u017dNI RAK <\/strong><em>melanocitov ali keratinocitov<\/em><\/p>\n<p><strong>melanom = ko\u017eni rak melanocitov, ogro\u017ea \u017eivljenje!<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UV \u017dARKI vplivajo na staranje ko\u017ee saj neposredno in posredno uni\u010dujejo celice in se tako ko\u017ea hitreje stara<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>UVA in UVB prodirajo do ko\u017ee in so KARCENOGENI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bazalne celice se delijo in zato UV vplivajo le na njih. Kadar smo ope\u010deni je to znak vnetja, zato nas NE SME ZA\u017dGATI na soncu!!!<\/p>\n<p>PREVENTIVA!!!!<\/p>\n<ol>\n<li>se umaknemu soncu<\/li>\n<li>se pokrijemo pred \u017earki<\/li>\n<li>se nama\u017eemo s priporo\u010deno koli\u010dino!<\/li>\n<\/ol>\n<p>Primarna preventiva je vzgoja.<\/p>\n<p>Sekundarna preventiva je zgodnje odkrivanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko\u017ea se mora zaceliti po enem mesecu, druga\u010de nekaj ni v redu!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>FOTO TIP 1 \u2013 vedno rde\u010d, nikol rjav<\/p>\n<p>FOTO TIP 2 \u2013 vedno rjav, nikoli rde\u010d (latino, temnopolti)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mi smo FOTO TIP 2 ali 3 J<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Melanom \u2013 mo\u0161ki na trupu, \u017eenske na sp. udu<\/p>\n<ul>\n<li>ko\u017eni<\/li>\n<li>ne ko\u017eni = pigmentne celice v \u0161arenici<\/li>\n<\/ul>\n<p>Preventiva je samopregledovanje!! Preglejujmo drug drugega, da imamo kar se da pod nadzorom ko\u017ena znamenja. Nevarnost nam nakazuje, \u010de je:<\/p>\n<p>A \u2013 asimetric (raste asimetri\u010dno)<\/p>\n<p>B \u2013 border (meja postaja nejasna)<\/p>\n<p>C \u2013 colour (barva se spreminja)<\/p>\n<p>D \u2013 diameter (premer se ve\u010da)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja: veliko znamenj, son\u010denje!!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za zadostno koli\u010dino vitamina D je dovolj\u00a0 DO 15 minut sonca na dan.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V kremah moramo biti pozorni na UVA in UVB filtre<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>*faktor 20 \u2013 20x podalj\u0161a izpostavljenost soncu ne da bi nastala rde\u010dina, \u010de ga nanesemo v primernih koli\u010dinah, ki pa so mnogo ve\u010dje kot mislimo!<\/p>\n<p>*\u010de rde\u010dina nastene v 5&#8242; bi se lahko po tem ko se nama\u017eemo s pravilno koli\u010dino faktorja 20 soncu nastavljali 100&#8242;. Primerna koli\u010dina je 35ml na celo telo ;)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AKNE<\/strong><\/p>\n<p><strong>so bolezen dla\u010dno-lojnega me\u0161i\u010dka<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za\u010dne se tvorit \u010dep v foliklu<\/li>\n<li>Mno\u017eijo se celice aken, ki so<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">vnetne<\/span> \u2013 SE NE SMEJO STISKAT! Po\u010dakati je potrebno, da dozorijo do belega \u010depa. \u010ce jih stisnemo prej, se razlijejo pod ko\u017eo in naredimo le \u0161e slab\u0161e!<\/p>\n<p>&#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">nevnetne<\/span> \u2013 ogrci&#8230;veliko veselja pri stiskanju<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>EPIDERMIS = slojevito zbite celice &#8230;dermoepidermalna meja je valovita&#8230; DERMIS = medceli\u010dnina z \u017eilami, znojnicami, lojnicami HIPODERMIS\/SUBKUTIS = ma\u0161\u010doba DLAKA je izrastek povrhnjice Celice se obnavljajo iz bazalnega sloja<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1112],"tags":[1137,1114,3652],"class_list":["post-4469","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-dermatovenerologija","tag-derma","tag-dermatovenerologija","tag-prvo-predavanje-iz-dermatovenerologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4469","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4469"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4469\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4469"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4469"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4469"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}